POSAMEZNA ŠTEVILKA 5 DIN
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI

ZASAVSKI VESTNIK
LETO V. — ST. 42.
OLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZASAVJA
TRBOVLJE, 23. OKTOBRA 1952
Volitve v Ljudske odbore in zbore proizvajalcev
Nov korak k demokratizaciji naše ljudske oblasti
Vsi vemo, da so naši najvišji politični in državni organi posvečali v zadnjih časih, zlasti pa še letošnje leto, posebno skrb novi organizaciji državne oblasti in državne uprave. To potrjujejo številne reorganizacije v teh ustanovah, katerih cilj je bil predvsem približati državno upravo neposredno delovnim ljudem — s tem pa onemogočiti oziroma izločiti birokratizem, ki se je v nekaterih organih naše ljudske oblasti in državne uprave nevarno vgnezdil. Z novim splošnim zakonom o ljudskih odborih in republiškimi zakoni o okrajnih in občinskih ljudskih odborih ter zakonom o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov se je uveljavil v organizaciji in delu naših ljudskih odborov povsem nov sistem, čigar značilnost je široka samouprava lokalnih ljudskih organov. S temi zakoni uveljavljene nove oblike dela se odražajo tudi v Svetih naših ljudskih odborov, v katerih sodelujejo državljani z vseh področij naše gospodarske in družbene dejavnosti, v vaških odborih, raznih komisijah itd.
Vse te spremembe v organizaciji in delu naših ljudskih odborov so posledica radikalnih sprememb v našem gospodarstvu: z novim gospodarskim sistemom 60 odpadle številne težave in ovire za uspešno uveljavljanje naših ljudskih odborov. Tako zaznamujemo v naši 'socialistični izgradnji pomemben napredek: prejšnja nezainteresiranost naših gospodarskih podjetij in ustanov za potrebe komunalnega značaja, za sodelovanje z ljudskimi odbori in za aktivno pomoč pri reševanju perečih gospodarskih in družbenih vprašanj naših ljudskih občin je prenehala. Z vsem zadoščenjem lahko rečemo, da kažejo naši delavski sveti in delovni kolektivi za te probleme veliko zanimanje. Dokaz temu je pripravljenost naših gospodarskih podjetij in ustanov, da prispevajo iz svojih skladov za samostojno razpolagan je 15 % za komunalne potrebe svojih krajev. Tako bo n. pr. mestna ljudska občina Trbovlje prejela za to dejavnost 14 milijonov dinarjev, mestna občina Hrastnik 5 in pol milijona dinarjev, mestna občina Zagorje 4 in pol milijona dinarjev, mestna občina Radeče pa 3 in pol milijona dinarjev. Prav posebno pa lahko pričakujemo neposredno sodelovanje naših delovnih kolektivov, ko bodo v svojem zboru proizvajalcev odločali o t vseh vprašanjih gospodarske, družbene m Upravne narave. Seveda bi bilo napačno misliti, da je celotno delo naših ljudskih odborov že takšno, kot bi moralo biti. Imamo še številne primere napak, včasih celo zelo grobih napak, ki jih bo nedvomno treba odpraviti, jse te napake pa bodo tem manjše, čim bolj se bodo državljani neposredno zanimali za delo svojih ljudskih odborov terjali od njih obračun o delu in jim Pri vsakodnevnih nalogah pomagali. Že dosedanja praksa je pokazala, da takšno sodelovanje ni iluzija, pač pa da je možna, uresničljiva in tudi nujno potrebna stvar.
Razpisane so volitve v ljudske odbore. V dneh 23. do 30. novembra bodo delovni kolektivi volili svoj zbor Proizvajalcev, dne 7. decembra pa bodo volivci volili svoje občinske ljudske odbore, odbore naših mestnih ljudskih občin in okrajni zbor. Po dosedanjih Podatkih bo v našem okraju v 130 volilnih enotah izvoljenih 190 odbornikov v naše občinske ljudske odbore in ljudske odbore mestnih občin, v 44 volilnih euotah bomo izvolili 45 odbornikov v ukrajni zbor, v 12 volilnih enotah pa
odbornikov v zbor proizvajalcev. S temi volitvami se dosedanji način volitev v »mogočem spremeni. Osnovna ln najdemokrutičnejša značilnost teb plitev je v predlaganju; kandidatnih “st. Kandidate, ki jih mora biti naj-teanj Se enkrat toliko kot izvoljenih “dbornikov, izbira zbor volivcev, na ^uterem ima vsak volivec svoje volil— 0e enote pravico predlagati kandidate ?n soodločati, kakšna naj bo sestava “Undidatne liste. V času od 26. oktobra “o 14. novembra bodo po vsem okraju zbori volivcev, na katerih bodo ti do ■?čiti kandidate, obravnavali pa seve-
tudi vsa važna vprašanja svojega °koliša. Na teh volitvah ne bomo več v°lili s kroglicami, pač pa z listki. Ta P®čin daje volivcem večjo možnost iz-“rati sj res prave odbornike, in sicer tekšne može, ki bodo čutili pred svoji-
mi volivci večjo odgovornost kot doslej. Tem volitvam daje še poseben pečat to, da so ljudski odbori, njihove funkcije in naloge danes mnogo važnejše zaradi tega, ker postajajo ti odbori po novih predpisih in po novem sistemu v, našem gospodarskem življenju, pri svojem poslovanju in odločanju neprimerno bolj samostojni.
Ko poudarjamo posebno važnost letošnjih volitev v naše ljudske odbore, se seveda ne bomo omejili samo na pomen, ki ga imajo v pogledu gospodarske osamosvojitve in splošnega ekonomskega napredka naših okrajev, mest in občin. Jasno je, da morajo volivci ob izbiranju kandidatov za odbornike imeti pred očmi nujno potrebo, da izberejo glede gospodarske zmožnosti in razgledanosti in tudi glede uspešnega vodstva upravnih poslov čim sposobnejše ljudi. Tukaj pa seveda ne smemo prezreti odločilen političen pomen teh organov, ki ga morajo imeti in ga v ljudskih odborih in v našem javnem življenju že imajo. Ljudski odbori so namreč osnovna celica, na katerih sloni vsa organizacija državne oblasti v naši državi. Velikanski politični pomen
ljudskih odborov nalaga torej s temi volitvami našim političnim organizacijam številne in odgovorne naloge. Prav posebno je treba okrepiti naše politično delo, tako da bo vsak volivec do potankosti pdučen o pomenu in poteh naše socialistične graditve, v kateri imajo ravno ljudski odbori kot predstavni organi naše ljudske oblasti tako važno mesto in naloge. Zbori volivcev in same volitve bodo spričevalo zrelosti in sposobnosti naših političnih organizacij in njihovih članov.
Okraj Trbovlje, ki je doslej opravil predvolilne priprave pravočasno in v vsakem pogledu neoporečno, bo tudi ob teh volitvah storil vse potrebno. O tem smo vsi prepričani. V teh pripravah pa naj vsak naš volivec najde svoje pravo mesto kot aktiven sodelavec, naše politične organizacije pa naj ne pozabijo, da so te volitve ponoven dokaz o okrepitvi demokratizacije našega političnega in gospodarskega življenja. Z vso odločnostjo naj se zavzemajo, da s političnim delom izpodrežejo tla vsem tistim, ki bi poskušali tudi te volitve izkoristiti za svoje umazane cilje.
-sg~ '
app
UL
.. :5-?
|||
Kiosk za prodajo časopisov in revij, pomembna pridobitev o Trbovljah
Z izpiti obrtnih vajencev v Trbovljah smo lahko zadovoljni
Okrajna obrtna zbornica v Trbovljah je pretekli mesec ob zaključku vajeniške šole izvedla pomočniške izpite obrtnih vajencev, ki so skončali svojo učno dobo. Izpite je opravljalo 52 vajencev iz raznih obrtnih strok, in sicer
Odkritje spominske prošče na rojstni hiši jadralca Milana Boriška
Ljubezen do letalstva je tlela v Litiji že v časih, ko takratna oblast še ni imela razumevanja za ta splošno-ljudski in narodno-obrambni šport. Starejši Litijani vedo, da so pred dvema desetletjema takratni najmlajši Litijani osnovali nekak letalski klub in si sami zgradili preprosto letalo ter se z njini spustili s strmin Svibna. Ta polet je bil nekako tak, kakor je bil v davnih časih polet prvega letalca Ikarusa. V tisti družbi, ki je gradila prvo litijsko letalo, je bil tudi Milan Borišek, naš rojak, rojen v Litiji 25. aprila 1920 Njega je vsega prevzela želja do letalstva Nekaj pred II. svetovno vojno se je priglasil v jadralsko šolo in se naučil prvega znanja na Blokah. Med NOV je bil kot oster nasprotnik fašizma zaprt v Litiji, okupator pa ga je nato odvedel v taborišče Št. Vid nad Ljubljano, od koder je bil izseljen v Srbijo. Ko se je vrnil v Slovenijo, ga je pot vodila z bratom v partizane. Z vsem tem je Milan Borišek izpričal ljubezen do domovine.
Domovini pa se je dal vsega, ko je postal po osvoboditvi jadralni učitelj. Sele v svobodi mu je bilo dano, da se je izkazal s svojimi odličnimi vrlinami in znanjem. Vzpenjal se je od stopnje do stopn je, od uspeha do uspeha, polagal med prvimi vse izpite za kvalificiranega jadralca in je dosegel kot prvi Jugoslovan zlato C diplomo in dosegel takrat kot edini Jugoslovan prvi pogoj za dosego diamantnega C znaka.
Tako se je naš Milan povzpel za prvega na lestvici jugoslovanskih jadralcev.
Že pred letom 1950 je bil Milan med vodilnimi jugoslovanskimi jadralci, uči-
Milan Borišek iz Litije, najboljši jugoslovanski in tretji najboljši jadralec na svetu
»Spomenik revolucije« v Trbovljah
bodo odkrili 29. novembra
Dan republike, 29. november, bodo teku Podstavek je že zbetoniran, na Trbovlje proslavile letos posebno slo- j vrhu pa bo stal spomenik sam, kjer bo
vesno. Tega dne v Trbovljah ne bomo obhajali samo 10- letnico, odkar je v Bihaču prvikrat zasedal AVNOJ, marveč bo ta dan hkrati velik praznik trboveljskega kraja, ne dosti manj veličasten kot zlet »Svobode« meseca avgusta. Na dan 29. novembra bo Zveza borcev NOV mesta Trbovlje odkrila na trgu na Vodah velik spomenik žrtvam naše narodnoosvobodilne vojne, ki bo nosil ponosno ime »Spomenik revolucije*.
Ta spomenik bo eno izmed največjih monumentalnih del v Sloveniji. Osnutek spomenika in zamislek njegove celotne izvedbe, ki se sedaj uresničuje, je ideja dekana fakultete za arhitekturo na Tehniški visoki šoli v Ljubljani, tov. inž. Kobeta. Izgled tega spomenika je posebnost v naši moderni arhitekturi.
skulptura predstavljala skupino treh borcev, v kateri bo prikazana revolucionarna zgodovina trboveljske doline: borca proti Orjuni, ženo z otrokom v naročju za časa velikih gladovnih stavk v rudarskih revirjih ter borca v naši narodnoosvobodilni vojni. Ta skulptura, ki bo 3 metre visoka, se že vliva v bron in je delo mladega akademskega kiparja Stojana Batiča, trboveljskega rojaka. Celotna višina spomenika bo 7 metrov.
Pa tudi vodenski trg okrog spomenika bo do letošnjega 29. novembra urejen in tlakovan, tako da bo celoten Vtis tega monumentalnega spomenika z njegovo okolico res lep in veličasten.
Spomenik bo zgotovljen do 29. novembra in na Dan republike slavnostno i odkrit. Zveza borcev NOV mesta Tr-
Tako bo izgledal spomenik
Arhitektonski del spomenika predstav- ' ”	, UUTLKU 1'IYV "LY.LU
Ija podstavek v obliki zidane spirale, ki bovl>e Prtpravlja za ta dan veliko slo on ___________________	__’___' vesnost, na katero bo povabila borce in
svoj em Zvišjem mestu TmetJoela revolucionarje iz vseh krajev Slovenije.
na podstavku spomenika so v polnem Ze na Predvečer teSa dne b° v Trbov-na poastavicu spomenika so v polnem [jah slavnostna akademija, na glavni
dan, 29. novembra, pa odkritje spomenika, združeno z lepim in slovesnim sporedom, popoldne pa bodo v raznih krajih mesta Trbovelj kulturne prireditve.
Praznik 29. novembra bodo Trbovlje proslavile letos dostojno, to pa ne samo z doseganjem planskih nalog v svojih industrijskih podjetjih in rudniku, marveč tudi z odkritjem velikega »Spomenika revolucije«, v trajen spomin na veliko revolucionarno borbo Trbovelj ter v spomin in opomin požnejšim rodovom, kakšna je bila pot revolucionarnega delovnega človeka do njegove svobode.
telj jadranja, jadralni letalec in član konstrukcijskega biroja Jugoslovanske jadralne zveze. V tistem letu so bile mednarodne jadralne tekme v Oerebru na Švedskem. Naša država je določila Milana kot svojega reprezentanta in Milan je dokazal, da je bil vreden zaupanja naše socialistične Jugoslavije. Milan Borišek je takrat potrdil, da ni samo najboljši jugoslovanski jadralec, temveč je tudi med najboljšimi jadralci sveta. Priboril si je tretje mesto v ostri borbi vseh narodov sveta in »e uvrstil takoj za Američanom Mac Gradbeni in Švedom Nilsonom, za njim pa je ostala dolga dolga vwsta držav, starejših po jadralni tradiciji in bogatejših po tehničnih dobrinah. Vendar Milan Borišek in po njem FLRJ sta zmagala s svojo sposobnostjo in odločnostjo.
1 akrat je dal zasluženo priznanje Milanu Borišku in naši državi svetov-nj tisk in takrat je zadobila na ugledu vsa naša socialistična domovina. Prav zato si je bil Milan v tistem času pridobil širok krog prnateljev v športnih krogih vsega sveta. Ob povratku v domovino pa je bil deležen priznanja in zahvale vse domovine in njenih predstavnikov, zlasti našega voditelja maršala Tita, ki mu je izročil dragoceno spominsko darilo. Milanovi zmagovalni pokali, darila in tiski so bili te dni na ogledu v izložbenem oknu litijske Državne založbe Slovenije.
Zlovešča smrt pa Milanu ni prizanesla. Prav v v/.ponu njegovih sil in slave se je zrušil v svojim letalom 22. avgusta 1950 in so mrtvega potegnili izpod ruševin njegovega zmagoslavnega »Orla«. Z velikimi slovesnostmi smo ga pred dvema letoma položili v osrčje domače zemlje na litijskem pokopališču v Frtici.
Prav zaradi svetlih tradicij Milana Boriška tli v Litiji še nadalje ljubezen do jadralstva in letalstva. Litijski Aeroklub si je navzdel ime po slavnem Milanu Borišku in smo sedaj opravili samo akt hvaležnosti, ko smo odkrili zračnemu heroju Milanu spominsko ploščo na njegovi rojstni hiši.
S tem pa se Milanu rojstna Litija in vse jugoslovansko letalstvo še nie’a oddolžila. Prav na pobudo generala Vlada Ambrožiča, predsednika Jugoslovanske jadralne zveze, Paje Ornjan-skega, komandanta jugoslovanskega ja-dralstva in konstruktorja zmagovitega »Orla«, Borisa Cijana in drugih številnih Milanovih prijateljev je bil sprožen nedavno predlog, da bi v Litiji postavili slavnemu našemu rojaku tudi spomenik. Priprave za to so že v teku in bo tako Litija dobila spet kmalu nov ziiak hvaležnosti in priznanja slavnemu našemu krajanu.
Osebnost in športne zmage našega Milana Boriška naj bi služile Litiji v I posnemanje, njegovi uspehi pa v ponos. Hodimo po njegovi poti — to na- | ročamo zlasti našim pionirjem in mla- I dini — kajti dolžnost nas vseh je, zvesto in sveto služiti naši skupnosti, naši domovini.
Litija in vsa Jugoslavija bo hranila Milana Boriška ined svojimi najboljšimi sinovi, ki so bili koristni naši skupnosti.
Na dan 12. oktobra 1952 je litijski Aeroklub »Milan Borišek« po dopoldanskem odkritju spominske plošče priredil na novem- letališču v Zavrstniku uspel in programsko zanimiv miting, kjer so sodelovali člani Aeroklub'! »Milan Hodnik« iz Ljubljane. jž—
iz ključavničarske, kleparske, mizarske, kolarske, čevljarske, krojaške, šiviljske, pekovske in brivsko-frizerske stroke. Na dan izpita je bilo okrog OLO Trbovlje, kjer so bili izpiti, zelo živahno. Vsi vajenci so prinesli s seboj predpisane izdelke, ki jih je komisija določila posameznikom za praktičen izpit. Vsak je skrbno varoval svoj izdelek, da ga čim lepše ohranjenega prinese pred komisijo.
Od vseh 52 kandidatov je opravilo izpit 50 vajencev, kar je velik uspeh. Ob zaključku se je komisija izjavila o vajencih pohvalno, saj takšnega kadra — kot letos — v zadnjih letih nismo imeli, pri čemer vidimo napredek v obrtni dejavnosti, h kateremu je pripomogla strokovna šola, tečaji in mojstri. Okrajna obrtna zbornica želi in apelira na mojstre, da se pri vzgoji mladega kadra potrudijo, tudi v prihodnje, ker le na ta način bomo z uspehom razvijali in izpopolnjevali obrtniške vrste s kvalitetnim kadrom in izdelki, za kar nam bo skupnost hvaležna. Mladim pomočnikom pa čestitamo k uspehu in jim želimo v nadaljnjem življenju in delu vse najboljše s priporočilom, da si pridobivajo pri svojih mojstrih še nadaljnje znanje.
Zbornica je priredila tudi risarski tečaj za mizarske pomočnike, mizarje in mojstre. Tečaj je trajal 1 mesec, obiskovalo pa ga je 16 interesentov. Vodil ga je tov. Brančič iz Ljubljane, ki se mu tečajniki in zbornica za njegovo prizadevanje zahvaljujejo, saj se o njegovem znanju vsi tečajniki zelo pohvalno izražajo. S takšnimi in podobnimi tečaji bomo usposabljali tudi naš starejši kader, ki bo svoje znanje prenašal na naš mlajši kader. Štirje tečajniki so napravili ob koncu tečaja izpit z odliko, 11 prav dobro in 1 dobro. Zbornipa je ob koncu tečaja izročila vsakemu tečajniku listino z oceno. Ob tej priliki se zahvaljujemo upravi Splošnega mizarskega podjetja mestne občine Trbovlje, ki je k izvedbi tega prepotrebnega tečaja prispevalo 5000 dinarjev, s čimer je pokazalo zanimanje za vzgojo naših kadrov.
Spričo uspelega tečaja in želje obrtništva organizira obrtna zbornica sedaj prikrojevalni tečaj za čevljarje, pomočnike in mojstre ter vabi vse interesente, da se priglasijo na sedežu zbornice.
Naročajte
ZASAVSKI
VESTNIK
Bralcem našega lista, ki še niso nanj naročeni, a želijo »Zasavski vestnik« redno prejemati, priporočamo, da kupijo na pošti položnico (golico) in na njej nakažejo na naš tek. račun št. 614-90332-3, Uprava »Zasavskega vestnika« pri podružnici NB v Trbovljah vsaj polletno naročnino, ki znaša 120 din. Na hrbtni strani položnice napišite »Nov naročnik«. Lahko pa se na naš tednik naročite z dopisnico, naročnino pa poravnate, ko prejmete Ust in položnico.
Naročajte »Zasavski vestnik« tudi svojim rojakom — Zasavča-nom, ki žive v drugih republikah naše države ali pa v tujini. Naš list berejo tudi naši rojaki v Ameriki in se ga vesele. Predvsem pa bodo veseli »Zasavskega vestnika« naši fantje, ki 60 pred kratkim odšli v JLA na odslužitev kadrovskega roka. Ti bodo še posebno radi hruli naš list, saj so radovedni ma novice in dogodke svojega rodnega kraja. Letna naročnina »Zasavskega vestnika« je 240 din, za tujino pa 480 din.
Uprava
»Zasavskega vestnikac
PERZIJA PRETRGALA DIPLOMATSKE ODNOSE Z ANGLIJO
Dr. Mosadik je po iranskem radiu sporočil, da je Iran prisiljen pretrgati diplomatske odnose z Veliko Britanijo spričo njenega stališča v anglo-perzijskem petrolejskem sporu. Poudaril jo pa, da ta ukrep »ne sme škodovati prijateljskim odnosom obeli narodov«. V mednarodnih krogih je ta korak izzvat veliko pozornost in mislijo, da je Mosadik moral uporabiti to skrajno mero zaradi ^težavnega gospodarskega položaja v "državi, z namenom, da odgovornost za ta položaj naprti tujim državam. V Londonu sicer sodijo, da so vrata za pogajanja še vedno odprta, vendar je jasno, da bo ustavitev diplomatskih odnosov ovirala pogajanja v petrolejskem spo-, ker bodo tretje sile morale posre-
dovati, da pride spet do neposrednega zbližanja med obema državama. Sodeč po zadnjih vesteh, britanski odpravnik poslov v Teheranu še ni prejel poziva iracskega zunanjega ministrstva, da odpotuje, ker se iranska vlada še ni odločila glede formalnosti tega odpoklica.
ZDRUŽENI NARODI PRED TEŽAVNIMI VPRAŠANJI
Te dni je začela v New Torku zasedati Generalna skupščina Združenih narodov. Sodeč po poročilih letos sicer ni pričakovati kakšnih senzacij, kot pri lanskoletnem pariškem zasedanju, pač pa bodo Združeni narodi stali pred reševanjem zelo težavnih mednarodnih problemov. Med njimi je predvsem vprašanje Koreje, ki so ga lan6ko leto v Parizu odložili. Letos pa je zaradi več kot enoletnih brezplodnih pogajanj neogibno potrebno, da to vprašanje rešuje najvišji mednarodni forum ob sodelovanju vseh miroljubnih držav. Pravijo, da bo ravno korejsko vprašanje eden od najtežavnejših problemov na letošnji generalni skupščini in bo zlasti razprava s sovjetsko delegacijo zelo
ostra in trda, ker je, sodeč po sestavi delegacije, Sovjetska zveza pripravila dobro zasnovano ofenzivo. Poudarja
se tudi, da bo Višinski skušal povezati korejsko vprašanje s pacifiškimi daljnevzhodnimi problemi, kar bi seveda še bolj otežilo napore Združenih narodov. Sovjetska delegacija bo nedvomno vpletla razpravo o Japonski, Kitajski in Formozi. Koreja bo letos kamen preizkušnje OZN, ker je le ob dokončni ureditvi tega vprašanja mogoče misliti na pomirjenje sveta. Poleg korejskega vprašanja bodo ostre debate tudi glede Tunisa in Maroka, kjer Francija izvaja trde kolonialne mere v Interesu malega števila francoskih naseljencev in z njimi povezanih finančnikov. Izraža se prepričanje, da bodo Združeni narodi na letošnjem zasedanju odločno nastopili proti poskusom kolonialnega zatiranja, rasističnim meram In zlasti napadalnim težnjam Sovjetske zveze na Koreji.
NADALJEVANJE ČISTKE V EGIPTU
Egiptovski upravni aparat še vedno čistijo. Poleg dosedanjih visokih vojaških in civilnih funkcionarjev So te dni odstavili tudi najvišje predstavnike zdravstvene službe, poštne upra-
ve, generalnega direktorja vseh pristanišč in generalnega tajnika v pro-
metnem ministrstvu. Izgloda, da je tudi prva komisija za čiščenje zlorabljala svoj položaj, ker so sedaj sestavili novo komisijo. Bivšega kralja Faruka bodo egiptovske oblasti postavile pred sodišče tn se že pripravlja obtožnica zaradi veleizdaje, v kateri je poudarjeno, da je Faruk ob izbruhu nemirov prosil za intervencijo angleških čet. V Sudanu pa so stranke v sestavu sudanske nacionalne fronte poslale britanskemu zunanjemu ministru spomenico, v kateri zahtevajo plebiscit; z njim naj bi se ugotovilo mnenje sudanskegi naroda o določeni obliki združitve z Egiptom in o svobodi pred tujo oblastjo.
ODSTOP FINSKE VLADE
Finska vlada Je odstopila. Iz vlade so se še pred tem umaknili socialdemokratski ministri. Do vladne krize je prišlo zapadi nesoglasja obeh vladnih strank, kmečke in socialdemokratske. glede zemljiške rente.
OBISK GRŠKE VOJAŠKE DELEGACIJE
Konec novembra bo prišla grška vojaška delegacija na prijateljski obisk k Jugoslovanski ljudski armadi. S tem bo vrnila obisk jugoslovanske vojaške delegacije v Grčiji.
PŠENICA IN MOKA IZ KANADE IN TURČIJE
Zaradi letošnje suše smo morali skleniti pogodbe za uvoz večjih množin pšenice in moke iz Kanade in Turčije. Zadnjih 15 dni je prispela v reško luko že velika količina pšenice iz Kanade in Turčije. Pričakujejo, da bo letos prispelo na Ileko še 6000 vagonov pšenice.
Zanimivosti iz dela okrajnega sodišča v Trbovljah
Ze v zadnji številki našega Usta smo pisali o poročilu, ki ga je imel predsednik okrajnega sodišča na IV. seji okrajnega ljudskega odbora v Trbovljah. Povrnimo se še enkrat na to poročilo;
V svojem referatu je predsednik sodišča na kratko nanizal delo, ki ga je okrajno sodišče opravilo v 6 mesecih, težave, s katerimi se je sodišče borilo in način, kako je sodišče svoje delo reševalo. Poudaril Je, da tudi naša zakonodaja sledi hitremu tempu življenja v FLRJ in utrjuje nova pojmovanja, ki jih je ustvarilo življenje. Sodišče namreč ni ln ne more biti neki neodvisen organ v smislu pojmov iz predaprilske Jugoslavije, ki samo strogo odmerja zakone ne glede na to, ali to koristi delovnemu človeku ali ne, pač pa je sodišče instrument, ki je čvrsto povezan z delom ljudskih množic, s splošno državno politiko ln je na ta način orožje v borbi delovnega ljudstva. Posebno opazno vzgojno delo je sodišče opravljalo na svojem kazenskem oddelku. Sodišče se je v vsako kazensko zadevo poglabljalo in skušalo vedno ugotoviti, kaj je ozadje kaznivega dejanja, poglabljalo se Je v duševnost vsakega storilca in izrekalo vsakokrat kazen, ki je bila v konkretnem primeru potrebna ln — vzgojna. Dotok prijav kazenskih zadev je v primeri z dotokom zadev v prvem polletju lanskega leta — kakor smo že poročali — narasel. Sodišče je obravnavalo v letošnjem polletju 178 kazenskih zadev ln je pred sodiščem stalo nad 230 obtožencev. Največji delež prt kazenskih dejanjih Imajo dejanja lažjih ln hujših telesnih poškodb, ki so v letošnjem polletju narasla na 30 primerov. To so telesne poškodbe, ki so jih obtoženci prizadejali v pijanosti, v jezi ali razburjenosti. Posebno veliko telesnih poškodb je bilo prizadejano v pijanosti in razburjenosti. Sodišče se Je v takih primerih prepričalo, da pogojne kazni ne vplivajo zadosti vzgojno na obtožence in je zaradi tega Izrekalo nepogojne kazni, ki so primerne posameznim kaznivim dejanjem in ki bi lahko vzgojno vplivale tudi na ostale državljane.
Kaznivih dejanj zoper čast pa je bilo manj kot v prejšnjih polletjih. Opaziti je bilo. da so pri teh dejanjih nastopale kot tožilke predvsem ženske, ki so vložile 35 zasebnih pritožb. Sodišču se je posrečilo precej strank poravnati, v drugih primerih pa je Izreklo denarne, pa tudi prostostne kazni. Ravno te kazenske zadeve so dale sodišču precej dela, saj so se zasebni tožilci pokazali za precej zakrknjene stranke in niso bili dovzetni za pameten nasvet, tako da Je skoraj vsaki pritožbi sledila protipritožba. V teh zadevah je sodišče opazilo, da so stranke bile zastopane po odvetnikih, česar pri ostalih zadevah ni bilo videti.
Kaznivih dejanj zoper moralo Je bilo malo. Glede na moralo v okraju Trbovlje bi bilo sicer pričakovati, da bo več takih pritožb, saj prihajajo ženske skoraj vsak dan na sodišče, ki tožijo nad hudobnostjo in pokvarjenostjo svojih mož, da pijančujejo in se vlačijo z drugimi ženskami, opuščajo pri tem skrb za družino, za nedoletne otroke in bolne ženske. Opaziti pa je tudi, da starši posvečajo vzgoji svojih otrok vse premajhno pazljivost. Poleg teh vrst kaznivih dejanj pa je sodišče obravnavalo tudi dejanja, ki so družbeno še bolj nevarna in ki se kljub ostrim kaznim, ki jih je sodišče izreklo v prejšnjih časih, še vedno ponavljajo: to Je neupravičeno in nedovoljeno trgovanje, preprodajanje tekstilnih proizvodov, nalivnih peres, galanterije, žepnih ur in podobno. Sodišče ni imelo kakšnih večjih primerov in so bile to le manjše priložnostne preprodaje zaporne, pa tudi denarne kazni — predmete kaznivih dejanj pa Je zaplenilo.
Večje število pa Je bilo pregreškov zoper družbeno in zasebno premoženje. To so bile manjše tatvine, storjene med delavci, kraja življenjskih potrebščin, zapestnih ur, industrijskih bonov ln manjših denarnih zneskov. Ukraden Je bil radio aparat, kolesa, vprežni voz, prehranbeni predmeti, obleke in podobno. Tukaj so sodelovali tudi mladoletniki, kjer pa se Je pri glavni obravnavi pokazalo, da so obtoženci pomanjkljivo vzgojeni. V neki zadevi je obtoženec dejal, da si Je želel v zapor, ker ni dobil nobene zaposlitve. Pokazalo pa se Je, da Je bil obtoženec nagnjen k tatvinam ln da bi bil lahko dobil delo, če bi le hotel. Pa tudi šest primerov kaznivih dejanj zoper varnost ljudi Je sodišče obravnavalo; pred sodišče so prihajali šoferji, ki so vozili v vinjenem stanju, ali pa s preveliko brzlno in tako povzročali nesreče. Tako Je bil obsojen šofer, ki Je zadel z avtomobilom v lokomotivo, šofer, ki Je podrl z avtom voznika, tako, da je ta na posledicah poškodbe umrl, spet drugi, ki Je v pijanem stanju zavozil v tovorni avto ln poškodoval vozilo ln delavce, ki so se na njem vozili. Sodišče Je tukaj Izreklo ostre kazni, ker je družbena nevarnost teh dejanj neprimerno večja kot v drugih primerih.
Sodišče Je obravnavalo tudi nekaj primerov poskusa pobega čez državno mejo; v
nekem primeru Je bil obsojen mladoletnik, ki ga Je nagovarjal k pobegu odrasli človek,
v drugi zadevi spet pet obtožencev, od katerih sta bila dva že starejša, trije od njih pa poročeni. Vsi so se zagovarjali, da so mislili pobegniti alt zaradi slabih družinskih razmer ali zaradi tega, da bi prišli v Avstrijo in našli tamkaj boljšo zaposlitev. Obsojen pa Je bil tual obtoženec, ki so ga avstrijske oblasti vrnile ln Je odkrito Izjavil, da Ima tujine zadosti tn je sedaj ozdravljen. V manjši meri so se pojavljale pred sodiščem kazniva dejanja zoper uradno dolžnost; v teh zadevah je bilo opaziti, da so sl ženske, ln to predvsem mlajše, na lahkomiseln način prilaščale Industrijske bone, denar tn podobno. Tudi tu Je sodišče opazilo, da obtoženke niso Imele primerne vzgoje ln da nad njimi ni bilo nobene kontrole.
Sodišče le Izreklo v vseh kazenskih zadevah v 49 primerih zaporno kazen, denal-no kazen pa v 11 primerih, poleg tega 25 pogojnih sodb ln 11 oprostitev. Vsega skupaj je bilo priglašeno 36 pritožb, razveljavljene pa so bile samo štiri sodbe.
Emes:
Jesenski dnevi
Pepca je živela v prijazni hiši na koncu vasi Hišo je obkrožalo drevje in raztezalo svoje veje visoko do Pepcinega okna. V vejah so že v zgodnjih jutranjih urah budili Pepco žvrgoleči ptiči, ponoči pa je včasih v drevju skovikala sova, v mraku pa so se lovili netopirji. Na vseh oknih so cvetele v lončkih cvetice, najlepši pa so bili nageljni na njenem oknu.
Pepca je bila mirno in pridno dekle Brigala se je za dom Rada je brala in zapela med dekleti Tako so ji tekla teta in ljudje so se spraševali: »Čudno, da si Pepca ne izbere fanta? Saj je že stara štiriindvajset let «
Dekletu je do tega časa srce še kar navadno utripalo, razen prav majhnih povečanih utripov ob srečanju s kakšnim fantom.
V te) njeni najlepši dobi pa je pregazil našo domovino kruti okupator Pepci je začelo srce močneje utripati, ker so se v njeni vasi zbirali prvi partizani, in nekega jutra so ji zelenci s hudobnim nasmehom odpeljali očeta v tujino, od koder se ni več povrnil
Cvetje na oknih je bilo lepo kot nekdaj Nageljni so bili rdeči kot kri nedolžnih talcev Marsikateri cvet je Pepca utrgala in ga pripela fantom na junaška prša l.jubila je vse: nekatere bolj, druge manj Partizani so jo imeli radi. Marsikdo je včasih razgovor z njo
precej zavlekel. Sladka in grenka čustva so jo navdajala ob takih srečanjih Neki kurir ji je s svojo skromnostjo, poštenostjo in še drugimi lepimi lastnostmi posegel precej globoko v njeno nedotaknjeno srce. Bilo je neka) lepih razgovorov v mesečni noči tn /curir je moral oditi na osvobojeno ozemlje. Enkrat ji je pisal, potem pa ni nikdar več slišala o njem.
Vedno so prihajali novi borci, oglašali so se stari, Pepcino srce pa je ostalo neprizadeto. Ni se hotela resno navezat i na nikogar, kajti vojna je bila strašna in človeško življenje je bilo vsak dan na kocki.
Sodišče pa svoje vzgojne naloge ni opravljalo samo na kazenskem oddelku, marveč tudi na civilnem. Na tem oddelku je bilo opaziti porast pravdnih zadev. Največ pravd je bilo zaradi preživnine. Tukaj je sodišče ugotovilo, da nezakonski očetje nočejo plačevati preživnine nezakonskim materam, češ da te tako dobivajo dodatke za otroke. Težko jih je bilo prepričati, da so nezakonski očetje kljub temu dolžni plačevati preživnino. Nezakonske matere pa v svojih zahtevah niso bile pretirane, saj so terjale preživnine v zneskih od 500 do 600 din mesečno — le v primerih, če nobeden od staršev ni dobival dodatka za otroke, so zahtevali višje alimente. Nekaj primerov pa Je bilo, ko so ženske vlagale tožbe na plačilo vzdrževal-nine, ker same niso bile sposobne za delo. Možje so namreč zapuščali svoje žene brez sredstev, pa če tudi so bile za delo nesposobne. V pravdah zaradi očetovstva je sodišče videlo, da so se očetje krčevito branili očetovstva in dosledno zahtevali izvedbo dokaza po krvni preizkušnji. To pa so zahtevali le zaradi tega, da bi postopek zavlekli. V vseh teh primerih se je izkazalo, da se nezakonski očetje niso brigali za vzdrževanje nedoletnih otrok, ki so bili na ta način prepuščeni v oskrbo nezakonskim, materam.
grešanih mrtvim, sestavljalo je pogodbe, zasliševalo priče glede dokazovanja delovnega
Sodišče pa je na tem oddelku obravnavalo tudi vprašanja povračila škode, v pravdah o posojilu, v pravdah o lastninski pravici in drugih pravdah. Sodišču se je večkrat posrečilo skleniti poravnavo In je bilo teh sodb v %elem polletju izrečeno samo 92.
Na nespornem. oddelku Je sodišče opravljalo zapuščinske razprave, proglasitve po-
razmerja za dosego pokojnin itd. Tukaj je sodišče zaslišalo nič manj kot 6000 prič ter sprejelo na zapisnik 846 predlogov. Prav tako je bilo na tem oddelku sestavljeno precejšnje število pogodb, kjer sodišče ni opazilo nobenih špekulacij. Nepremičnine so starši izročali največ svojim otrokom.
Omeniti bi bilo še institucijo sodnikov-porotnlkov. Sodišče je pri vsaki obravnavi vplivalo na porotnike in jim dajalo Jasne poglede na naš razvoj, v koliko' ga sami niso imeli. Opaziti Je bilo, da so bili porotniki disciplinirani, da so se radi odzivali kazenskim in civilnim obravnavam in da so bili zaradi nediscipline klicani na odgovor samo trije porotniki.
V drugih primerih pa so porotniki priha-
jali na sodišče, študirali spise, tako da se lahko reče, da Je bilo delo teh mož potreb-
no in koristno.
Sodišče pa Je imelo tudi druge težave, se vedno se stiska v temnih prostorih, ki so za sodno poslovanje neprimerni. Mestno gradbeno podjetje sicer pripravlja prostore v poslopju poleg sodišča, vendar jih adaptira z napakami in tako počasi, da se bo sodišče lahko vselilo vanje šele meseca novembra, čeprav bi se to že lahko zgodilo
v Juniju.
Predsednik okrajnega ljudskega sodišča
Za lepši izgled in ureditev mesta
Zagorje
V tekmovanju na čast VI. kongresa Partije dobiva tudi mesto Zagorje lepši izgled-Uprava mesta se trudi, da bi z raznimi ukrepi in razpoložljivimi sredstvi uredila vsaj najbolj pereča vprašanja. Posebno skrb posveča vprašanju preskrbe pitne vode. Cevi starega vodovoda so že izrabljene in polagajo sedaj nove Izmenjali so Jih že 1000 metrov. Delavci so izkopali ln uredili okrog 150 novih kanalov ter napravili 60 metrov obcestnih opornih zidov, prav tako so preuredili, prepleskali ln popravili poslopje osnovne šole v Zagorju in rudarsko šolo v Toplicah.
Na poziv komunalne uprave so se zga* nili tudi zasebni hišni posestniki, ki so doslej očistili in prebelili pročelja 24 hiš. Dela se nadaljujejo, vendar nekateri hišni lastniki ne kažejo pravilnega razumevanja za ta koristen ukrep mestne uprave.
v Trbovljah je končno poudaril, da Ima ta ustanova težave tudi s strokovnim kadrom.
vendar je upati, da se bo stanje v prihodnosti izboljšalo ln da bo sodišče ob elanu, ki ga je njegovo osebje pokazalo pri delu, svcji nalogi kos tudi v bodoče in da Jo bo vedno opravljalo v koris. delovnega ljudstva.	—šl—
Tudi ceste že boljše lzgledajo. Posuli so jih na dolžini 1300 metrov z gramozom 'n očistili jarke. Vse to Je uprava dosegla s skromnimi sredstvi,, ki pa so se pokazala kot premajhna za vse potrebe, o katerih mora komunalna uprava seveda voditi račun. Predvsem bo treba misliti na popravilo stanovanjskih hiš in Javnih poslopij, da se prepreči večja škoda, ki bi nujno nastala zaradi zanemarjenja nujno potrebnih popravil. Seveda pa ni tega kriva komunalna uprava, ampak je treba iskati vzroke v pomanjkanju materialnih ln denarnih sredstev. Zato bo treba v bodočem proračunu mestne ljudske občine predvideti ustrezno denarno postavko, ki bo omogočila uspešnejše delo na tem področju naše delavnosti.
Kako bomo volili zbor proizvajalcev v okraju Trbovlje
Ko je okupator zapustil porušeno domovino, je bila Pepca s tara osemindvajset let Veselje v svobodi ji je kalila misel na mrtvega očeta. Ponudili so ji službo na krajevnem odboru. Veselo jo je sprejela, ker si je vedno želela biti v službi.
Mirno in enolično ji je potekalo življenje Nekega dne je na odbor prišel po opravkih visok fant s črnimi lasmi Pogledal jo je tako, da se je za hip zmedla. Prišel je še večkrat. Kmalu je spoznal in zvedel, kakšno dekle je Pepca. Rad je govoril z njo. Hotel jo je pripraviti do tega, da bi postala bolj živahna. Pepca je bila vesela, da nekdo čuti z njo in ji odganja samoto, v ka-
Doslednp uveljavljanje ljudske demokracije v naši državi je dobilo posebno otipljiv Izraz v zakonih o ljudskih odborih in volitvah ter odpoklicu odbornikov ljudskih odborov, katere zakone je letošnje leto sprejela Ljudska skupščina LRS. Novi zakoni določajo povsem nove oblike dela ljudskih odborov. Med vsemi spremembami je pač najpomembnejša ustanovitev zbora proizvajalcev.
Bodoči okrajni ljudski odbor, ki ga bomo izvolili na že razpisanih volitvah, bo sestavljen iz dveh zborov: lz okrajnega zbora, ki ga volijo vsi državljani v okraju, ki so vpisani v volilne imenike, s splošno, enako in neposredno volilno pravico, ter iz zbora proizvajalcev, ki ga volijo delovni ljudje, zaposleni v Industriji, rudarstvu, stavbeništvu. pri komunalnih delih ln prometu, nadalje v kmetijstvu, trgovini, gostinstvu In obrtništvu zaposleni delovni ljudje. Vsi tl pa volijo po vrednosti proizvodnje (družbenega produkta), ki jo ustvarjajo. Za določitev udeležbe je vzet načrt družbenega produkta za leto 1952, izločeni pa so materialni stroški (s tem se razmerje ne spremeni), ker se v mnogih področjih pojavljajo v večkratni vrednosti.
Upoštevajoč zakonska določila. Je okrajni IJndski odbor na svoji seji dne 11. t. m. sklenil, da bo okrajni zbor štel 45 odbornikov, zbor proizvajalcev pa 26 odbornikov. Za zbor proizvajalcev pa se število odbornikov določi takole:
Volilna sknplna:	Industrija, rndarstvo,
stavbeništvo, komunalna dela, promet, predstavljajo drnžbenl produkt (brez mat. Izdatkov) 6.849,605.069 din, udeležba 89.2%, t. j. 21 odbornikov za zbor proizvajalcev; volilna sknplna, trgovina In gostinstvo sestavljata družbeni produkt 127,028.000 din, udeležba 1,6%, t. J. 1 odbornika; volilna skupina obrt ustvarja družbeni produkt v vrednosti 178,518.000, udeležba 2,3%, t. J. 1 odbornika; volilna sknplna kmetijstvo da 273.623.000 din družbenega produkta, udeležba 3,4%, t. j 3 odbornike, od katerih odpade al na državni sektor 1.230.000 din družbenega produkta (1 odbornik) b) zadružni sektor 11,009.000 din
družbenega produkta (1 odbornik), c) zasebni sektor 261,384.000 din (1 odbornik).
Promet v trgoval ln gostinstvu bo do konca leta 1952 predvideno dosegel 1,200.000.000 din. Družbeni produkt v trgovini predstavlja samo razlika med nakupno in prodajno ceno, zmanjšano za materialne stroške.
Trgovin! In gostinstvu ter državnemu ln zadružnemu sektorju kmetijstva ne pripada po odstotku udeležbe nobeno odbornlško mesto v zboru proizvajalcev, vendar zakon določa v 95. členu, da se tem dodeli po eno odbornlško mesto ne glede na udeležbo pri družbenem produktu okraja. Materialni stroški za leto 1952 znašajo 4.142,817.000 din, tako da bo celotni družbeni bruto produkt okraja Trbovlje v letošnjem letu dosegel 11.771,000.000 din.
število odbornikov v zbor proizvajalcev se določi po delovnih kolektivih po število zaposlenih. V volilni skupini Industrije mizarstva. stavbeništva, komunalnih del In prometa odpade na vsakih 440 zaposlenih 1 od bornlk (količnik — število zaposlenih : število odbornikov volilne skupine), v volilni skupini trgovine ln gostinstva na 526 zapo slenih 1 odbornik Itd Upoštevajoč vse to je okrajni ljudski odbor na uvodoma omenjeni seji razdelil število odbornikov za zbor proizvajalcev v našem okraju takole:
I. volilna enota: rudnik Trbovlje-llrastnik: 4039 proizvajalcev, 9. odbornikov; II. volilna enota:	rudnik Zagorje:
2290 proizvajalcev. 5 odbornikov; III. volilna enota: steklarna v Hrastniku 981 proizvajalcev. 2 odbornika:	IV volilna
enota: Strojna tovarna »Miha Marinko« v Trbovljah 501 proizvajalcev. 1 odbornik; VI. volilna enota: papirnica v Radečah kemična tovarna v Hrastniku. Industrija gradb materiala v Zidanem mostu Radečah 464 proizvajalcev. 1 odbornik: VII volilna enota:	ostala Industrijska,
gradbena komunalna In prometna podjetja 552 proizvajalcev. 2 odbornika: Vlil. v o , lllna enota: vsa trrnvsk« podjetja 526 \ proizvajalcev 1 odbornik; IX volilna enota: drž kmetijska posestva 1 odbornik;
Predilničarji v Litiji Ra prostovoljnem delu
V	okyiru tekmovanja za VT. kongres KPJ se je v mnogih podjetjih delo zelo razgibalo. Tako tudi v pitijski predilnici, kjer povečujejo dosedanjo dvorano na »Stavbah«, o čemer smo v našem listu že poročali.
Da bi se delo čim hitreje približalo k zaključku in da bi bila dvorana dovršena že ob proslavi 29. novembra, so se litijski predilničarji lotili pomožnih del v okviru predkongresnega tekmovanja.
Na sindikalnem zborovanju so se domenili delavci in si napovedali tekmovanje za čim večjo storilnost pri delih v dvorani. Tekmujejo vse tri izmene, četrto delovno skupino pa sestavljajo pisarniški nameščenci ter pre-dilniške delavnice (strojna, mizarska, avtomehanična itd.). Te dni pomagajo pn izkopu pod odrom. Razen tega odvažajo s prostovoljnim delom tudi ves izkopani material.
V	okviru predkongresnega tekmovanja bodo predilničarji uredili tudi park v delavski koloniji »Stavbe«, ki je ravno zaradi prezidave dvorane precej trpel. Tako bo zadobila vsa okolica
tero jo je vkopal čas. Fant je hotel izkoiistiti ugodno priliko Razpletal je svoje mreže, da bi ujel kljub starosti še neizkušeno dekle. Ni se tako) znašla. Bila je precej omamljena. Vendar se je znašla še pravi čas. Ona si je ljubezen predstavljala drugače kot on. Hrepenela je po njej, posebno ob večernih urah, ko je slonela med nageljni na oknu in strmela v zvezdnato nebo Hrepenela je po pravi, čisti, lepi ljubezni. On pa je hotel drugače; rad bi samo utrgal cvet in potem odšel; rad bi se z njo samo poigral, da bi mu dnevi hitreje in lepše potekali. Rad bi svojo mladost do kraja izkoristil, rad bi, da bi se mu pri Pepci posrečilo isto, kot se mu je pri mnogih drugih Na vse načine si je prizadeval, da bi jo ujel Kolikokrat ji je dejal, da ne ve kaj se pravi živeti in kako ji bo nekoč žal za zamujene ure. Pepca je hrepenela po ljubezni, želela si je ustvariti dom, družino, bala pa se je razočaranja, zato je bila previdna.
Kmalu je bil fant prestavljen daleč proč. Stisnil je Pepci roko in odšel Vedela je, da se ne bo več oglasil, ker je vedno pravil, da nima smisla si dopisovati. Človeka, ki se ljubita, morata živeti v istem kraju. Daljava pr e trga vezi. ,
Zn res se ni oglasil Ni ji bilo žal Zelo pa si je želela srečati človeka, ki bi jo v resnici ljubil, jo razumel in bi hotel z njo ustuariti srečen dom.
Ha poti u sosednji odbor je večkrat srečala fanta. Bil je starejši in zdelo se
X. volilna enota; privatno kmetijstvo 1 odbornik; XII volilna enota: vsa obrtna podjetja ln delavnice 1 odbornik.
V podjetjih ki so samostojne volilne eno-
te (od I do V.) volijo odbornike za zbor prO'
Ob koncu del bodo razglašeni rezultati o delovnih učinkih posameznih tekmovalnih skupin, ki jih bomo rade-volje objavili, ker smo veseli vsakega napredka na kulturuoprosvetnem področju.	—ž—
Izvajalcev po posebnem, z zakonom predpl' sanem postopku delavski sveti. Podjetja 1° zadruge, ki so združene v skupne vollln® enote (od VI do XII). pa Izvolijo delegate; na sestanku teh delegatov se potem izvoli določeno število odbornikov v zbor proizvajalcev
Volitve v zbor proizvajalcev, ki bodo v času od 25 novembra do 6 decembra t l-» so ponoven dokaz nezadržanega demokratičnega poleta v naši državi, zato nal se delovni kolektivi na Izvršitev tega važnega dejanja temeljito pripravijo.	— sg —
okrog nove dvorane kar najlepši izgled, da ne bo samo ponos predilnice, tega največjega delovnega kolektiva v Litiji, temveč tudi ponos vse Litije.
Poseben strokovni odbor skrbi, da bo nova dvorana res pridobitev Litije z.a vrsto let. Imela bo okrog 500 sedežev, in sicer v parterju 400, na galeriji 100. Vsa dvorana bo ob največji kana-citeti lahko sprejela okrog 800 ljudi. Stoli so že naročeni v Remčevi tovarni v Duplici. Po dosedanjih proračunih bo povečava in oprava nove dvorane stala od 7 do 8 milijonov din. Spričo okoliščine, da je taka velika dvorana Litiji nujno potrebna, ta izdatek ne bo zapravljen denar. Za prosvetne namene ne sme biti naši skupnosti sploh nohen izdatek previsok. Veseli smo, da so.se tega načela oprijeli tudi ljudje, ki odločajo o tem sedaj v litijski predilnici
ji je, da je dober in pošten ln res je bil. Zvedela je, da st želi poštenega dekleta. Ob srečanju z njim ji je srce burno utripalo, korak se ji je kar nekako mešal. Srečala sta se večkrat, spregovoril pa ni nihče. Pepca je mnogokrat razmišljala o tem, zakaj le fantje najprej izrazijo svoja čustva Zakaj je tako nenavadno, da bi dekle prvo povedalo nekomu, da ga ljubi'/ Ali ne sodi tudi to k enakopravnosti?
Nekega večera je Pepca napisnla lepo pismo Pismo brez vsakih nepotrebnih besed V pismu je izlila svoje življenje, svoje misli, pvoja čuslpa Oddala ga pa ni Ima ga še sedaj — v spomin na fanta ki ga še sedaj ljubi.
Sedaj je jesen, čudovito lep letni čas. Nevidna roka dan za dnem barva naravo, da človek kar strmi, ko stopa po gozdu. Veter že stresa prvo listje na tla. Vsako jutro, ko gre Pepra v službo, opazuje gozd in njegovo lepoto Pod nogami ji tu in tam zašumi listje. med vejami večkrat smukne urna veverica, na travniku se vesele ob ognin pastirji in med travo rastejo jesenske cvetlice.
Jesenski dnevi... Niso samo v naravi. Tudi pri Pepci so Počasi so prišli do nje in ne bodo je zapustili Pomlad in poletje jt nista prinesla sreče. Mogoče bo jesen bolj radodarna. Želim da ji nasuje polno naročje cvetja, čeprav jesenskega Jesenski vetrič, ki rahlo boža orumenelo listje, naj pihlja tako, da bo njen obraz še mnogokrat
nn s mn in n
VSAK TEDEN
nekaj
»HITROST» BOLGARSKEGA ZIDARJA
Socialistični pokrajinski list »Demokratisches Volksblatt« piše o primeru zidarja Ferda Soj-menova, ki ga hvali neka bolgarska brošura kot t junaka socialističnega delat po stahanooskem ozorcu.
Za Sojmenooa pravijo, da zazida 20 kubičnih metrov opeke na dani Avstrijski časopis je bil presenečen in je zadevo analiziral Izračunali so, da mora zazidati 8000 opek o osmih urah ali 1000 v eni uri, 160 vsako minuto in dve in pol vsako sekundo. Časopis je tedaj pozval bralce, naj skuša io v spojih mislih storiti isto: ena — dne — tri — konec. Dne opeki sta na mestu, ometane ih postavljene z libelo in grezi-lom. tretja opeka pa je na poti Nemogoče je šteti tako hitro, kakor to dela Ferdo. V poldrugem dnenu je ta strela sezidala celo bajto.’
Časopis poudarja, da sodijo avstrijski zidarji, da so storili zelo veliko, če so zazidali 1000 alt celo 900 opek o osemurnem dnevnem delu.
UNICEF PODPIRA MESEČNO 1 MILIJONE LJUDI
Ravnatelj Mednarodnega otroškega fonda ZN (UNICEF), Mavrice Pate, je objavil poročilo, iz katerega je razvidno, da je vsak mesec deležno zdravniške in dobrodelne podpore le ustanove več kot tri milijone ljudi.
Iz poročila je razvidno tudi da so od aprila 1912 poslale ali obljubile svoje prispevke sledeče države: Danska. Luksemburg, Nova Zelandija, Norveška, Švedska, Pakistan, Jugoslavija. Boli-vija, Združene države in Kana da, In sicer v skupnem znesku 7,6000.000 dolarjev.
Združene države so nakazale 6,666 667 dolarjev na račun zneska 16.481 000 dolar jev, ki so ga odobrile za obdobje do 11. decembra ton.
Zaselmi prispevki UNI('F.F od aprila so vrgli 41 870 dolarjev akcije z« zbiranje prispevkov na so sedaj n Avstraliji. Belgiji Ni roženiski. Novi Zelandiji in Pakistanu.
N I IBOI.JSI POKLIC
Med bolgarsko materjo in njenim s lom se je razvil naslednji pogovor:
Mati: znaj bi želel post,iti, ko boš dorasle/?*
Sin: »Urednik .Robntničeške-ga dela'* (bolgaiskega korninfor mističnega časopisa).
Mati: »Zakaj?*
Sin: >Kaže tla tam nihče Pe-bkn ne d> >a *
Mati: ■ Kako to?*
Sin: »lo /e enostavno: na Pr" vi strani sn brzojavke Stalinu tn obljube Čer ven kovu, na drug’ strani — uretlbe in ukazi, na tretji — 'napadi na lugoslavijO-
Grčijo in Turčijo ni na četrti " »Tasso<>e novice* (sovjetska obveščevalna služba).
( >dnr lega ne verjame, nal ogleda katetri koli številko >Ba' botničeikega dela*).
Naši čitatelji pišejo
.Svoboda" v lohalHfisovcu uspešno febmtiie
Kakor znano, je delavsko prosvetno di tvo »Svoboda« v Lokah nad Zagorjem za časa stare Jugoslavije odigrala važno vlogo pri revolucionarni vzgoji delavskega razreda v Zagorju. Po osvoboditvi je nosilo to ime samo športno diuštvo v Kisovcu. V letošnjem juniju pa so v Lokah spet ustanovili delavsko prosvetno društvo »Svoboda«, ki se je v tekmovanju na čast VI. kongresa KPJ močno razgibalo.
Doslej so vključili v društvo 112 članov, pristopajo še vedno novi, zlasti mladina. Društvo imp nogometno, smučarsko, dramsko, pevsko, godbeno in šahovsko sekcijo. Pripravljajo pa tudi krožek ljubiteljev upodabljajočih umetnosti (slikarstvo, kiparstvo i. p.). Društvo upravlja nadalje tudi kino v Kisovcu. Za glasbeno sekcijo so nakupili več glasbil in klavir. Društvo je imelo že glasbeni koncert in je nastopilo s svojim pevskim zborom na zletu »Svobode« v Trbovljah. Gledališka sekcija marljivo študira igro Nušiča »Navadni človek«, ki jo bodo v kratkem uprizorili v obnovljenem Kulturnem domu.
Poleg organizacijske in kulturne dejavnosti je društvo doseglo lepe uspehe na obnovi Kulturnega doma. Skoraj tri četrtine teh del so člani društva ob pomoči frontovcev opravili z udarniškim delom in s svojimi sredstvi. Nakupili so skoraj vso novo opremo, ostalo pa prepleskali. Obnovljeni dom, ki so ga odprli 19. oktobra, je videti kot nova stavba. Prizidali so tudi kabino za kino-aparaturo.
Društvo si gradi prav tako svojo smučarsko skakalnico, ki bo do konca leta že v toliko izgotovljena, da bodo na njej lahko priredili okrajna smučarska tekmovanja. Pri obnovi Doma in smučarske skakalnice so člani društva in frontovci žrtvovali nad 2500 ur svojega prostega časa, frontna organizacija pa je podprla društvo s 25.000 din za nakup oprave in ostalega.
Omeniti moramo tudi knjižnico. Društvo jo je preuredilo in izpopolnilo z novimi, sodobnimi knjigami. Tukaj se je zlasti izkazal tov. Tone Prašnikar. Pri vseh delih so vsi člani »Svobode« brez izjeme pridno sodelovali in jim
Prosvetno delo na Dolah pri Litiji
KUD »Venceslav Taufer« je polagal pred kratkim na občnem zboru svoj obračun. Za tukajšnje razmere, ko je občina Dole tako raztresen kraj s težkimi terenskimi neprili-kami, Je bilo prosvetno delo kar razgibano. Lansko leto so uprizorili dve igre, a folklorna skupina je pripravila veder večer z venčkom plesov po narodnih pesmih. To skupino je marljivo vodila učiteljica Marica Dovič, igro pa je režirala učiteljica Fanika Lekše. Ta je poslikala tudi kulise, za katere je papirnica v Radečah darovala papir.
Cisti dobiček druge prireditve je bil namenjen za zagotovitev gradnje Prosvetnega doma, ki ima sedaj kar prostorno dvorano. Velikega pomena je tudi. da je oder dovolj širok in globok ter primeren za večje igre, ki terjajo veliko število igralcev kot n. pr. »Deseti brat«, »Rokovnjači« in podobno. Se zavesa manjka, pa bo dvorana urejena. Pa tudi za to so v teku vse priprave.
Novi odbor si je zadal sledeče naloge: ker domačini ljubijo lepo slovensko pesem, bodo ustanovili moški pevski zbor. Dvigniti bo treba število članstva. Domači lokalni list je deloma že razširjen a premalo; vsaj vsako naselje, ki Jih je vseh kar 34, bi moralo biti naročeno na »Zasavski vestnik«. Tudi dopisništvo se 1do razvilo. Zakaj ne bi tudi drugi vedeli, kaj in kako delamo. Po
možnosti bo KUD uvedel mesečno kakšno poučno predavanje, na katero bodo povabljeni tudi nečlani. Pripravlja se nova veseloigra v treh dejanjih.
Tako vidimo, da Je prosvetnega dela na vasi dovolj. Vse delo pa sloni na ramah tukajšnjega učiteljstva, kjer pa manjka vsaj še ena učna moč. Čudno je, da se tovariši učitelji branijo iti na Dole, kjer je lep kraj In ljudstvo hvaležno.
Dne 12. oktobra je bil na šoli prvi roditeljski sestanek, ki se ga je udeležilo precej ljudi. Na dnevnem redu je bilo poročilo tov. Dovičeve »O družinski vzgoji«. Ljudje so sledili poročilu ln nato tudi diskutirali o njem. Na sporedu pa so bila tudi druga šolska vprašanja, tako n. pr. o šolskem obisku in pionirski organizaciji. Iz poteka sestanka smo videli, da se ljudstvo zelo zanima za šolsko delo. Izrečena Je bila tudi želja, naj bi odbor člmprej zasteklil še notranja okna šole, da bodo učilnice topleje. Šolsko poslopje je v redu in Je popolnoma prenovljeno ter ima moderno opravo.
Ker Je bil zadnji dan Tedna RK, Je tovariš učitelj predaval o zdravstvenem stanju na deželi, kjer je opozoril na razne pomanjkljivosti ter govoril o splošni higieni. Ljudje so z zanimanjem sledili predavanju ln posegali. v debato.	S. S.
dolgujemo javno zahvalo, saj so delali brezplačno in čestokrat društvo tudi denarno podprli. Med njimi so se posebno odlikovali tovariši Franc Koprivšek, Slavko Sršen in Peter Juvan, na skakalnici pa sta požrtvovalno delala tovariša Lado Gostiša in Emil Ajtič. Pri kulturnoumetniškem delu se odlikuje upravitelj osnovne šole v Lokah tovariš Stefan Marcijan, ki ima nemalo zaslug za napredek »Svobode« v Lokah.
Sodimo, da je danes delavsko prosvetno društvo »Svoboda« v Lokah eno izmed najboljših v našem okraju, ki bo tudi v prihodnje resen tekmec za prvo mesto med kulturnimi centri Zagorja in okolice.
DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE V ZAGORJU NAPREDUJE
Društvo prijateljev mladine, ki je bilo lani ustanovljeno v Zagorju, lepo napreduje. O počitnicah je poslalo dve siroti na letovanje v Savudrijo, za kar Je iz svoje blagajne prispevalo 5000 din. Organiziralo je nadalje letovanje 105 pionirjev in pionirk na Sv. Gori nad Zagorjem. Za to letovanje otrok je dal potrebna sredstva Svet za prosveto in kulturo OLO Trbovlje. Društvo prireja prav tako prigodna predavanja v okviru Ljudske univerze. Na spored teh predavanj naj bi pred vsem prišle teme: telesni razvoj otroka, razvoj mladinca in mladinke, vzgoja izvenšolske mladine in vzgoja v družini. Predavatelje bo dobil odbor.
Društvo se nadalje zavzema za ponovno ustanovitev dijaške kuhinje na nižji gimnaziji za dijake iz oddaljenih krajev, prav tako skuša dobiti od prizadetih ljudskih odborov v ta namen potrebno pomoč.
Društvo prijateljev mladine posveča nadalje posebno skrb vključevanju mladine v društva »Svoboda« in TVD »Partizan« ter v tem pogledu složno sodeluje z drugimi društvi in organizacijami. V društvu organizirani prosvetni delavci so s svojim dosedanjim delom dokazali, da razumejo skrb naše ljudske oblasti za pravilno vzgojo mladine. Želeti Je, da bi se še ostali prosvetni delavci vključili v to društvo in mu pomagali pri delu.
Velika pridobitev v Hrastniku
Nedvomno je podružnica Narodne banke, ki •o jo .slovesno odprli 11. t- m. v Hrastniku, za ta rudarski in industrijski kraj velika in hvalevredna pridobitev. 2e dalj časa je bila želja tamkajšnjih podjetij in ustanov, zlasti pa seveda ljudi, ki imajo neposredne opravke s to denarno ustanovo, da bi tudi v Hrastniku dobili podružnico Narodne banke. Mno-no ur in potov je bilo potrebno, ker so morali hoditi iz Hrastnika v Trbovlje po opravkih v tamkajšnjo bančno podružnico. Na drugi strani pa je bila vedna nevarnost Pri prenašanju večjih denarnih vsot v banko ali iz. nje na poti čez hrib v Trbovlje Ali pa tudi z vlakom, saj je bil strah pred nenadnim napadom po nepoznanih ljudeh na teh relacijah večkrat upravičen.
Nekako meseca junija letošnjega leta pa *o hrastniška podjetja iznesla pismeno željo na Ljudski odbor mestne občine za posredovanje pri otvoritvi bančne podružnice v Hrastniku. Pri tej prošnji 60 Hrastničani naleteli na razumevanje pri centrali Narodne hanke v Ljubljani in vsi prizedatl so se takoj lotili del. Kakor povsod, so bile tudi tukaj razne težave s preskrbo primernih prostorov za to denarno poslovalnico. Potrebne so bile razne preselitve. Končno so rešili tudi to vprašanje in v Šestih tednih so opravili Vsa potrebna adaptacijska dela in začeli so * poslovanjem podružnice NB.
Predvsem imata pri realizaciji tega načrta *asluge tovariša Franc Kreže in Tone Klemen, prav tako pa seveda tudi steklarna in kemična tovarna v Hrastniku in ostali.
Na slovesni otvoritvi bančne podružnice je direktor tov. Kopitar pozdravil vse zbrane ter se vsem zahvalil za razumevanje in pomoč pri dovršitvi vseh potrebnih del. Za njim je spregovoril v imenu mestne občine tov Kreže; obrazložil je potek vseh pripravljenih del ter težave, ki jih 1e bilo treba odstraniti. Oglasili so se še zastopnik centralne Narodne banke v Ljubljani, pred
ZASAVSKI VESTNIK JE NAJPRILJ UBLJENEJSl TEDNIK V ZASAVJU
stavnik OLO Trbovlje in zastopnik strank. Te slovesnosti so se udeležili zastopniki krajevnih podjetij in ustanov, razni komintenti ter predstavniki naših oblasti. Poudariti je treba še izjavo zastopnika OLO Trbovlje, naj ta denarna ustanova ne služi samo običajnim poslom v banki — prevzemanju in izdajanju ter preskrbi denarja — marveč naj pomoč krajevnim podjetjem in pri njihovih finančnih poslih.
Angleški film „DOLINA ORLOV'
»Dolina orlov« je napeta drama, ki gledalca od začetka do konca drži v napetosti.
Je to zgodba švedskega znanstvenika, ki zaradi prezaposlenosti zanemarja mlado in lepo ženo. Zato mu pobegne z njegovim asistentom. Toda z njima izginejo tudi važni sestavni deli elektronske aparature (izum je v filmu precej natančno opisan, toda gledalci naj ga ne jemljejo preresno, kajti taki čudeži so zaenkrat še nemogoči), ki ^e velikega pomena za državo v miru in vojni. Begunca se zatečeta na visoki sever, zasledujeta pa ju znanstvenik in policijski inšpektor. Pridruži se jima še pleme Laponcev. Z njihovo pomočjo najdejo oba begunca. Vmes pa se razvija ljubezenska zgodba med znanstvenikom in mlado laponsko učiteljico.
Povest »Doline orlov« raste v vrsti napetih prizorov na veličastnem ozadju zasnežene dežele nad arktičnim krogom. Med zanimivostmi filma je tudi uničenje črede podivjanih severnih jelenov, b#j na življenje in smrt med lovskimi orli Laponcev in sestradanimi volkovi in grozljivi posnetki velikega plazu
Takih učinkov seveda ni mogoče doseči v filmskem studiu. Ekipa je odpotovala na
norveški sever, kjer so v osmih tednih v najhujšem mrazu posneli vse zunanje prizore.	#
Film je izdelek produkcije Arthur Rank. Na sporedu bo te dni v trboveljskem kinu.
Kino Trbovlje
bo predvajal v bližnjih dneh angleški film
»DOLINA ORLOV«
prihodnji teden pa ameriški zabavni film
»POT V UTOPIJO«
Spored predstav bo razviden iz reklamnih omaric in lepakov
Ati JE TO PRAV?
nudi vso ustanovam
Prijatej našega lista nam piše:
Pred dnevi sem po naključju zavil v neko trboveljsko gostilno. Bilo je med 7. in 8. uro zvečer. Ob vstopu v gostilniški prostor mi je puhnil v obraz težak,'z dimom in še drugimi duhovi nasičen zrak, kakršen je pač v takih lokalih pri nas pogost. Bilo je tamkaj precej glasno. Iz šuma in govorjenja naenkrat zaslišim prijeten otroški glasek, ki je pel melodijo iz filma »Kekec«. Z očmi sem poiskal mladega pevca. Pri nekem omizju sem opazil ljubkega, kakšnih pet let starega kodroglavčka, ki je s svojim prijetnim otroškim glasom zabaval že precej »navdahnjene«
Izzivanje ati samo nevednost?
Iz Zagorja nam pišejo:
Globoko me je ganila oni dan tožba nekega starega partizana, ki so mu belogardisti za časa okupacije pomorili starše. Ves razburjen je dejal:
»Glej, tri leta sem se boril v narodnoosvobodilni vojski; bil sem ranjen, belčki so mi pomorili starše, oropali me vsega, kar sem imel. Ko sem se po vojni vrnil domov, sem mislil, da bom v mirnih časih pozabil na vse grozote vojne. Res je, da prva leta po vojni nisem opazil ničesar, kar bi me posebno razburilo. Toda letos vidim, da so ženske in dekleta začele že po modi (ne iz pobožnosti!) nositi križce. Ne zamerim starim ženicam, če nosijo križec, neumestno se mi pa zdi, če vidim mlado dekle ali otroka, da vidno nosi to znamenje, kot da bi hotel Izzivati. Ali res ni nikogar, ki bi jih poučil, koliko strahot in grozodejstev se je zgodilo prav v naših krajih med vojno pod tem znamenjem? Kaj delajo naši učitelji v šolah, da o tem ne poučijo šolskih otrok? In starši? Saj je večina njih mnogo pretrpela pod okupatorjem; skoraj vsaka naša družina ima svojca, ki je po-
stal žrtev okupatorja, s katerim so se družili naši profil j udski duhovniki in po njih organizirana bela garda in mu pomagali ubijati naše poštene ljudi. Kdor vse to ve in vendar kljub temu nosi križec, ta gotovo izziva vse tiste, ki se borimo za boljši jutrišnji dan. — Opazil sem nadalje, da se najdejo uslužbenke v trgovinah, v naših gostiščih, trafikah in pisarnah, ki ne glede na socialističen značaj podjetja ali ustanove še vedno nosijo križce. Zakaj jim njihovi vodje in predstojniki ne povedo, da to znamenje pomenja zaostalost in mračnjaštvo, da s tem izzivajo in odbijajo poštene stranke?«
Zamislil sem se nad srčnim izlivom tega tovariša. Da, res: ali ni tukaj vmes tista škofovska okrožnica, ki pravi, da morajo kristjani tudi na zunaj pokazati svojo pripadnost cerkvi? Ali ni to neka posebna vrsta agitacije za pridobivanje borcev za protiljudske cilje Vatikana? Treba bo paziti na tiste, ki nosijo križec, in jih opozoriti, kaj to znamenje pomeni. Lahko je pa tudi, da nosijo ta znamenja nevede, kaj s tem kažejo. In končno: ali je res treba vidno kazati, da je človek veren?	—m —
goste. Ko sem šel mimo tega omizja, je mladi pevec sredi pesmi za trenutek prenehal, potem pa spet nadaljeval. S tovarišem, ki je bil z menoj, sva ugotovila, da ima otrok prijeten glas in odličen posluh.
Nehote se mi je vrinilo vprašanje, kdo so starši tega fantka, ki dopuščajo, da otroka odpelje v gostilno človek (bil je verjetno njegov stari oče), ki mu ni do otrokovega zdravja, kajti ta mož, ki je bil že očitno precej vinjen, je fantka silil s pijačo in ga vedno znova nagovarjal, da odpoje ves svoj »repertoar« pesmic, ki jih za tega malčka ni bilo malo — vse to pa po izgledu samo zaradi tega, da bi se možakar s svojim vnukom pač »postavil«.
Ali ni hud zločin, ki ga taki in podobni ljudje delajo v naših krajih žal tako pogostokrat nad zdravjem naših najmlajših? Namesto, da bi bil tak otrok ob tej uri pri svoji materi, ali pa v svoji posteljici, ga tak nespameten, da ne rečemo brezvesten človek vlači
po zakajeni gostilni! Radoveden sem, če bi takemu staremu očetu priporočili, naj gre z otrokom v popoldanskih urah na sprehod v naravo, kjer bi se fantek prijetno razvedril, to tudi storil; gotovo bi našel sto izgovorov, samo da bi mu ne bilo treba Z otrokom hoditi žejnemu okrog.
Če bo otrokova mati še naprej dovoljevala, da deček s takim spremstvom obiskuje gostilno, bo morda nekega dne kaj lahko opazila, da je otrok bled in da hira Vprašala se bo, odkod to propadanje otroka, saj mu vendar vse da in nudi, kar hoče in želi.
Matere, ki vam je kaj do svojih otrok, ne dopuščajte vendar, da vam jih vodijo stari očetje po gostilnah, da z njimi tamkaj »paradirajo«, saj drugače to početje ne moremo označiti. Bilo bi umestno in potrebno, da takim nespametnim, ali pa celo brezvestnim ljudem — če ni drugače — pomagajo do spoznanja in poboljšanja tudi naše oblasti.
Litijski aeroklub pravljal na
letalski miting. Prete
pa se je vreme vsaj toliko ustalilo, da so letališče lahko pripravili.
Okrog desetin dopoldne so prišli iz Ljub-'jane člani aerokluba »Milana Hudnika«, med njimi državna rekorderka v jadranju tov. Cvetka Klančnikova.
O lt. uri je sledilo slovesno odkritje spominske plošče na rojstni hiši najboljšega jugoslovanskega letalca Milana Boriška.
Ob dveh popoldne so se zbrali meščani na letališče Zavistniku. Miting se je zakasnil zaradi prenizke megle v Ljubljani. Ob pot treh sta se pojavili motorno letalo »Teiger« s tov Jožetom Krumpakom in jadralno letalo »Gru-nau Deby« s tov. Krivenkom. Po drznih akrobacijah sta pristala. Sledili so padalski skoki učiteljev padalstva tov, Jožeta Korpasa in tov. Rudija Zupana iz Litije. VTsi so nestrpno pričakovali jadralno letalo tov. Cvetke Klančni-kove, ki je po dospetju izvedla lepe akroba-'led poleti
Letalski miting v Litiji
Za užitek na i pravlialnemu odboru, ki ga Nejedly, in pokrovitelju m občine tov. Blažu Svetini.
je že dalj časa pri-a.«__ nreteklo nedeljo
izpopolnili prog larji pod vodstvom tov. Veri Kolm
rograra mode-ana.
Na koncu sta bila še dva poleta izžrebancev. Prvi srečnež je bil tov. Matjaž Zupančič, j član aerokluba, drugi pa učenec v gospodarstvu Občinstvo si je še ogledalo letala, npto pa so miting zaključili.
Za užitek ua tej prireditvi gre zahvala pri-;a je vodil tov. Jože mitinga, predsedniku
tov. oiazu svetim.
Na tem mestu se zahvaljujemo tovarišici Cvetki Klančnikovi in ostalim članom kluba »Milana Hudnika« za vso pomoč.	-vk-
KOŠARKARJI V ZAGORJU ' SO TEKMOVALI
Pred kratkim so košarkarji SSD »Proletarca« v Zagorju odigrali dve tekmi na čast VI. kongresa naše Partije. Prireditev Je bila tem pomembnejša, ker je ASK »Ljubljana« odigral v Zagorju propagandno tekmo in z njo še bolj utrdil pot za nadaljnji razvoj košarkarskega športa v Zagorju. Gledalci so bili navdušeni nad igro odličnih ljubljanskih športnikov.
Pionirsko moštvo »Proletarca« je igralo proti »Edinstvu« iz Hrastnika in izgubilo tekmo s 24:12. Prvo moš:	»Proletarca« je
prav tako izgubilo Igro proti košarkarjem »Rudarja« iz Trbovelj z 31:17. Kljub porazu pa košarkarli »Proletarca« niso izgubili volje in si prizadevajo, da pridejo kmalu na vidnejše mesto v Sloveniji. J. K.
EARL BIGGERSl
Skr iv n ost
EVE DEKANE
»Da, ravno »lnoči sem govoril z njim. Zmeden je, pa noče priznati. Kdo Je ubil »lra Frcdcuka?«
»Morilca bomu zgrabili potem, ko bodo Prodrli v preteklost. Glejte, zakaj sem si "»volil vas vznemirjati.«
, »Niti najmanj. Nasprotno, čutim se počaščenega, da ste se obrnili name. S čim bi v»m mogel pomagati?«
. »Prosim vas za popolno molčečnost. Niti Crtlce ne smete napisati v časnikih. Se strinjate?«
»Držll Toda ko bo udarila prava ura, pa "•kar ne pozabite name!«
»Brez skrbi. Ali se spominjate prlpovedo-v*nja o Evi Durand?«
»Kako se ne bit Malo je zgodb, ki bi na-nt« napravile tako globok vtis. Ce ni to snov ‘a roman, poln skrivnosti, potem se sploh °e razumem na književnost.«
„ »Tako Je. Sir Frederlk je dejal, da je ~ya Durand Izginila pred približno petnaj-»tlmi leti, vendar ni nikjer naveden natančni dan. Rad bi vedel, katerega dne In me-?®»a leta 1912 Je Izginila Eva Durand. Ali D| mogel dobiti te podatke?«
, »Gotovo Je svetovni tisk obširno pisal o i*n» skrivnostnem izginotju. Pregledal bom *rnive Iz leta 1912.«
» »In če bi naleteli na kak članek, poglejte, c® se zraven omenja polkovnik Beatem.« »Zakaj? Ali Je on zapleten v zadevo?« »Ga poznate?«
. ‘Seveda; razgovarjal sem se z njim. Ce *c zapleten v to povest, bo zgodba še bolj **nimlva.«
. »Morda pa Ima samo postransko vlogo,« i® Pripomnil Chan. »Boste pregledati torej V4I! arhiv?«
t “Bom. Tal J ram bom sporočil, če bom
k»J Iztaknil,«
Časnikar Je odšel, Chan pa se Je spet zatopil v branje knjig polkovnika Beatema. Opoldne Je zazvonil zvonec ln Kirk Je dvignil slušalko.
»Halo! Gospodična Morrovv? Dobro, prišel bo. Tudi Jaz. Na svidenje!«
»Gospodična Morrovv naju prosi, da bi se ob dveh zglasila pri njej.«
Natanko ob dveh sta Chan in njegov gostitelj stopila v pisarno gospodične Morrovv. Bila Je majhna, slabo razsvetljena soba. Gospodična Je sedela za veliko mizo. 8 smehom Je vstala ln ju pozdravila. Kirk se Je razgledoval po pisarni.
»Tukaj torej prebijate svoje žive dni?« Pogledal Je skozi okno. »Peljati vas bom moral v prosto naravo, da boste videli kakšno Je cvetje ln trava.«
»Pa ml ni ravno neprijetno; dosti zabave Imam z delom.«
V sobo je stopil Flannery.
»Spet smo skupaj,« Je rekel, »pripravljeni, da čujemo nova priznanja. Tokrat Je na vrsti gospa Andbery.«
»Ali še vedno plavate v neznanih vodah?« ga Je pobaral Chan.
»Zal da. In vi, tovarlš7 Zdi se ml, da zavlačujete svoje delo ln odlagate objavo svojih sijajnih sklepov.«
Chan se Je nasmehnil:
»Cez dan, dva vas bom prav gotovo zasenčil.«
»Dobro, dobro. Zaradi mene se nikar ne prenaglite,« ga Je miril FIannery. »Ostane nam še celo leto za zasledovanje morilca. Žrtev, namreč sir Frederlk Bruce, ne zanima nikogar, lzvzemšl morebiti britanski Imperij.«
»Ali ste morda le kaj napredovali s preiskavo?« je vprašal Kitajec.
»Vselej, kadar bi lahko preiskavo zapeljal v pravi tir. moram nehati In leteti za kakš-
no Izginulo žensko. Pravim, da sem do grla sit takšnega načina dela. To je navadna bedarija.«
Vrata so se odprla. Nek uradnik Je pripeljal Andberyja ln njegovo ženo. Preden Je spregovorila besedico, je Ellane Andbery že kazala znamenja nervoznosti. Gospodična Morrovv Je vstala:
»Dober dan, gospoda! Hvala, da ste prišli. Izvolite sesti!«
»Odzvala sva se vašemu vabilu, čeprav ne veva, kaj bi od naju radi.«
»To nama bo sedaj povedala gospodična Morrovv,« jo je ustavil mož.
Gospa Andbcry je z očmi preletela sobo, pogled pa se JI Jc končno ustavil na obilni postavi nadzornika Flanneryja. Gospodična Morrovv je začela;
»Zastavila vam bom nekaj, vprašanj, gospa Andbery. Povejte, ali ste poznali sira Frederlka Brucea prej, predno ste se sešll z njim na večerji pri gospodu Kirku?«
»Nikdar nisem o njem slišala,« je odgovorila mlada dama.
»Toda brž ko Je polkovnik Beatem začel s predavanjem, vas Je sir Frederik zaprosil, da greste z njim na hodnik ln tam je govoril z vami med štirimi očmi.«
»Da, govoril je z menoj in to je bilo v mojem življenju največje presenečenje.«
»In kaj vam Je povedal?«
»Nekaj zelo čudnega .., Govoril mi Je o neki deklici____ki sem Jo nekoč poznala.«
»In razen tega?«
»To Je cela skrivnost. Deklica, ki sva o njej govorila, je Izginila, odšla Je neko noč ln nihče ni zvedel nikoli več zanjo.«
Cez nekaj trenutkov molka je gospodična nadaljevala:
»Ali je Izginila v Peshavvarju v Indiji?«
»V Indiji? Ne!«
»Torej... to pomeni, da je v Nici. Menda Imate v mislih Mary Lantelly?«
»V Nici? Mary Lantelly? Ne vem, o kom govorite!«
Gospa Andbery Je nagubala svoje lepo čelo.
Besedo je povzel Charlle Chan:
»Koliko časa je minilo od takrat, ko ste zadnjikrat videli svojo prijateljico?«
»Počakajte ... da premislim ... Sedem let.., da. tolike bo.«
»Ali se je to zgodilo v New Yorku?«
»Da.«
»Pisala se je Jenny Jerome. Ali ne?«
»Da! Tako se je pisala.«
Chan je vzel svojo torbico ln potegnil iz nje nek časntškl izrezek, ki ga je dal gospodični Morrovv.
»Se enkrat, ln mislim, da bo to zadnjikrat, vas prosim, da nam preberete ta čas-niškl Izrezek.« Obraz nadzornika Fl.anneryja je postajal čedalje bolj rdeč. Gospodična Je brala:
»Kaj Je z Jenny Jerome? Jenny Jerome je bila po poklicu tisto, kar imenujejo v Franciji maneken. Delala je v veliki modni trgovini Dufour v Nevv Yorku. Ta prikupna mlada ženska Je bila nepozabno lepa. Ce-prav je le krateh čas delala pri Dufourju, je bila zelo priljubljena pri bogatih in odličnih odjemalcih te trgovine. Neki znameniti slikar, ki je videl njeno podobo v časniku, ji je ponudil velikansko nagrado, če bi mu hotela služiti za model. Zdi se, da Je Jenny ! Jerome privolila v to ponudbo, ker Je ne- ! kega večera povabila skupino prijateljev na i večerjo, da bi proslavila ta svoj srečni dogodek. Ko so prišli, so gostje našli vrata | njenega stanovanja na stežaj odprta: miza je bila pripravljena, sveče prižgane, sploh i I je vse kazalo, kakor da je slovesnost naj- ' l lepše pripravljena. Toda ... gostiteljice ni bilo nikjer... Telefonistka v hiši, kjer je | stanovala, je rekla, da je nekaj trenutkov pred prihodom gostov videla, kako je Jenny 1 zdrvela po stopnicah in naglo izginila na ulici. Njena delodajalka, gospa Dufour, ln slikar, ki ga je njena lepota očarala, sta storila vse, da bi jo našla. Njuna prizadevanja pa so bila brezuspešna. Jeuny Jerome je izginila, kakor da bi utonila. Ali gre tukaj za ugrabitev? NI znano, da bi bila v zvezi s kakršnim koli moškim. Ali je bila ubita? Morda. Gotovo je le to, da Je Jenny Jerome izginila, ne da bi pustila za sebot najmanjšo sled. In tako je s to stvarjo že celih sedem let.«
»Spet ena!« Je vzkliknil FIannery, ko Je gospodična Morrovv nehala brati. »Kako da- , leč smo že zabredli!«
»V pravi labirint,« je odgovoril Chan in | .. ' „u shr." il Izrezek v svojo torbico.
1 »Kaže že tako,« je (animiral Flannery. (
»Vi ste poznali Jenny Jerome?« je vprašala gospodična Morrovv Eliano Andbery.
»Da, saj sem sama delala., pri Dufourju kot model. Tam sem ostala, dokler nisem spoznala svojega moža. Dovolite ml pripombo, da članek, ki ste ga prebrali, pretirava Jennyno lepoto. Bila je lepo dekle, vendar nič posebnega. Res je, da ji je neki slikar ponudil, naj bo njegov model, toda takšne ponudbe smo dobile vse po vrsti. «
»Pustimo njeno lepoto,« je predlagala Morrovv. »Ona je torej izginila, ali ne?«
»Da, to drži. Bila sem sama ena izmed povabljenih in ta del članka je popolnoma resničen.«
»Ali vam je sir Frederik govoril o tej mladi ženski?«	,
»Da. Vedel je, da sem se družila z njo. Od kod pa je to vedel, vam ne morem pojasniti. Vprašal me je tudi, če bi jo poznala, ako bi se sedajle srečale. Dejal je tudi: — Ali ste jo videli danes zvečer v Klrkovem nebotičniku? —«
»In kaj ste mu odgovorili?«
»Odgovorila sem, da je nisem videla. Prosil me je, naj še malo premislim. Nisem videla vzroka, zakaj bi bilo to potrebno. Prepričana sem bila popolnoma, da je nisem videla.«
»In od takrat je nikdar več niste srečali?«
»Nisem.«
Gospodična Morrovv je vstala:
»Lepa vam hvala, gospa Andbery. Mislim, da smo končali, gospod nadzornik?«
»Jaz nimam kaj pripomniti,« je odgovoril Flannery.
Gospa Andbery ni prav nič prikrivala, da ji je odleglo. Sunkovito je vstala s stola.
Njen mož ji je z odločnim glasom dejal:
»Pojdiva, Ellane!«
Oba sta odšla. Ostali štirje pa so še počakali v pisarni ln presenečeno gledali drug drugega.
»Sedaj Imamo še eno ki še ni bila v našem seznamu.« je vzkliknil Fiannery. »Eva Durand, Mary Lanteily in sgdaj Jenny Jerome! Kar tri! Ce ne verujemo svojim ušesom, bi morale biti vse (ri predslnočnjim v Klrkovem nebotičniku. Na vem, kaj vi o tem mislite, meni pa je ;asno. da gre za najbolj nesramno podtikanje.«
(Dalje prihodnjič)
Štev. 42.
Delo profesorjev in predmetnih učiteljev na srednjih šolah okraja Trbovlje
Profesorji in predmetni učitelji is vseh gimnazij trboveljskega okraja so se pred dnevi zbrali na občnem zboru svojega društva, da bi ocenili svoje delo v preteklem šolskem letu in si spet izbrali ustrezno vodstvo svojega društva. Po poročilu predsednika o delu skupin ter o vzgojnih in ideoloških vprašanjih je sledila živahno diskusija.
Iz poročila in razgovora lahko trdimo, da so profesorji in predmetni učitelji mnogo delali; posebno strokovno delo je bilo zelo živahno. Saj so razpravljali na mnogih se-
stankih o vzgoji in izobrazbi dijakov, med seboj 60 čestokrat hospitirali in študirali
posamezna poglavja v metodiki pouka in o ocenjevanju. Zelo živahno je bilo nadalje delo strokovnih krožkov. Prireditveni odbori so pripravljali šolske proslave, večkrat pa tudi proslave na terenu. Te so bile na dostojni kulturni višini. Mladinski pevski zbori so lepo zapeli na koncertih v Trbovljah, v Rimskih Toplicah in na Vrhniki. Mnogi prosvetni delavc* sodelujejo tudi v množičnih organizacijah. Organizirali so nekaj obiskov gledaliških predstav v Ljubljani in nekaj obiskov v naših tovarnah. Največ so člani društva govorili o vzgoji mladine, o zanimanju staršev za delo otrok v šoli in doma. Opaža se. da se starši čestokrat ne zanimajo za svoje otroke, da jih premalo navajajo k
k le
resnemu delu in na navade, ki sodijo pemu vedenju. Pa tudi starejši ljudje niso vedno zgled mlajšim. Odrasli ljudje bi se pač morali vsi zavedati, da jih mladina vedno opazuje in da iih ta ravno v njihovih slabih navadah Ln razvadah najraje posnema. Pravilen je pregovor, da besede mičejo. zgledi pa vlečejo.
Ko so profesorji in učitelji govorili o iz-venšolskem delu, so sklenili, da bodo po svojih sposobnostih v prostem času radi pomagali v delavskih kulturnih društvih »Svoboda«. Govorili so tudi o liku prosvetnega delavca. V sedmih letih smo že spoznali, kaj terja od nas družba in kako moramo zaupano nam mladino vzgajati. Oblikovati moramo dijake v ljudi e socialistično moralo. Družba zahteva od vseh, ki vzgajajo mladino, da navajajo naš najmlajši rod na socialistično kulturo in etiko. Nočemo v šolah mistike, niti krivih naukov. Prav lansko leto je bila v delu društva napaka, da so nekatere skupine posvetile vse premajhno pazljivost ideološkemu študiju in obravnavanju nazorske problematike.
Na sestanku so prišli vsi zbrani do realnih zaključkov in sklepov. Naloga društva in posameznikov bo, da te sklepe uresničijo in nadaljujejo s strokovnim delom, ki je bilo minulo leto res uspešno.	Sič.
V Osijeku poraz - kako bo v nedeljo proti Odredu? Proleter : Rudar 5:1 (2:1)
Razen Klenovška je Rudar nastopil zadnjo nedeljo v Osijeku z istim moštvom kot prejšnjo nedeljo doma proti Šibeničanom. Po časniških poročilih je Rudar igral tokrat slabo in ni bil dorasel nasprotniku Proleterju, ki je tehnično boljši. Ce pa primerjamo rezultat igre minulo nedeljo z uspehi v prejšnjih letih, so pa revirski nogometaši le napravili korak naprej; po navadi je bilo v Osijeku 4:0 ali pa 6:0, brez gola so prišli Trboveljčani domov — v nedeljo so pa igralci Rudarja uspeli vsaj toliko, da so odnesli častni strel. Tudi napredek, čeprav majhen. Podrobnih poročil, kako je potekala tekma v Osijeku, pred zaključkom lista nismo dobili. Zato pa se bomo dotaknili v nekaj vrsticah tekme prihodnjo nedeljo v Trbovljah, o kateri pravijo ne-
BOGATA NAMIZNOTENIŠKA PRIREDITEV V TRBOVLJAH
Prejšnjo nedeljo je NTK »Budar« organiziral pionirski in članski turnir v počastitev VI. kongresa KPJ. Hvalevredno je. da so 6e pionirji in Slani prireditve polnoštevilno udeležili.	....
Za pionirski turnir se je priglasilo dvajset mladih fantov, ki so se z vso resnostjo borili za Sim boljši uspeh Prvo mesto je zasedel Franc Bartol. .1 je v finalu prepriS-
ljivo premagal Weissa z 21:10. Preseneča nas dober uspeh Slednjega ki je dosegel drugo
mesto. Seprav je Sele začel igrati namizni
kateri hudomušneži, da bo »tekma stoletja«.
V nedeljo bo v revirju nastopilo spet moštvo ljubljanskega Odreda, ki je trenutno najboljša nogometna ekipa v Sloveniji — vsaj po tehnični igri. Zadnja tekma med Odredom in Rudarjem je bila poraz za revirsko moštvo (4:2), to srečanje pa je dalo na obeh straneh še nekaj ranjenih igralcev.
Za prihodnjo nedeljo smo prepričani, da bosta obe enajstorici nastopili in pokazali igro z žogo, ne pa igro z nogami, kot se je to zgodilo v zadnji tekmi. Za igralce Rudarja vemo, da bodo storili svojo dolžnost, isto pričakujemo tudi od moštva Odreda. Trboveljskemu športnemu občinstvu pa damo dober nasvet: vse prenapeteže, ki bi pričeli izivat, kakor se je to že večkrat zgodilo, naj odstranijo z igrišča. Pokažimo v nedeljo, da se znajo naši fantje častno boriti, prav tako pa pokažimo, da znamo tudi častno navijati za tistega, ki bolje igra — opustimo pa vse ne-» umestne izpade in zmerjanja, ki se ne spodobijo za lik socialističnega človeka. Našim fantom pa, o katerim smo prepričani, da bodo zaigrali z vso volio in poletom, želimo uspeh in srečo, ki so jo seveda tudi potrebni. — V nedeljo torej vsi na stadion Rudarja!
Vse, kar potrebuješ
lahko dobiš v prodajalnah
MESTNEGA TRGOVSKEGA PODJETJA V TRBOVLJAH
in to v POSLOVALNICI ŠTEV. 12 (PRI RADEJU) in v POSLOVALNICI ŠTEV. 13 (PRI POZUNU)
Vse spoštovane odjemalce iz Trbovelj in okolice opozarjamo na veliko izbiro vsakovrstnega blaga, domačega in inozemskega, za jesen in zimo. Prav tako dobite tamkaj vse potrebno za prehrano. Prvovrstno blago in poceni. Kdor hoče biti zadovoljen, naj se oglasi pri nas. V poslovalnicah MESTNEGA TRGOVSKEGA PODJETJA — v prodajalni štev. 12 (pri Radeju) in v prodajalni štev. 13 (pri Požunu) mu bodo lepo postregli
DROBIŽ IZ TRBOVELJ
Prejšnji
ponedeljek
»Pastoralna
so v Trbovljah še ubliki
igrali /ilm »Pastoralna simfonija«. Publiki je bil všeč, zlasti še našemu nežnemu, a vendar tako močnemu ženskemu svetu. Imel je izredno
dober obisk in ga bodo v kratkem še ponav-' .................................»ih
ljali. Zgodbe o nesrečni ljubezni in slepih deklicah. ki po operaciji spregledajo, so vsem mehkim ljudem všeč in filmski producenti to dobro vedo. Dober obisk je imel tudi film
Nogometno prvenstvo Zasavja
Nogometno prvenstvo Zasavja postaja kljub suspenzu zagorskega Proletarca in odstopu Krščanov od nadalinjega tekmovanja vedno bolj zanimivo. Preostala tekma II. kola med Bratstvom in Dobrno, ki so jo odigrali prejšnji teden v Hrastniku, se je končala z zmago Bratstva 5 : 0. V III. koln sta nastopila Bratstvo in Rudar II ▼ nedeljo, 12. t. m. v Hrastniku z rezultatom 4 :2, Dobrna in Retje pa med tednom’ v Trbovljah s 4:0 za Dobrno, kar "	‘	‘	‘ Dob
predstavlja presenečenje in uspeh za Dobrno, saj je ta klub začel z delom šele pred kratkim. Četrto kolo so odigrali preteklo nedeljo in
sicer sta bili samo dve tekmi — prva Rudar II in Dobrna z izidom 2 :0, Svoboda in Retje pa 0 : 0 v Zagorju.
V mladinskem prvenstvu sodeluje samo pet moštev, tako da je eno moštvo vedno prosto. V tretjem kolu so bili doseženi sledeči rezultati: Retje in Rudar II 4 : 1. Bratstvo in Dobrna pa 7 : 0. V četrtfera kolu pa je predstavljal poraz mladincev Rudarja (1:0) od II. mladinskega moštva presenečenje. Retje in Dobrna sta končala igro neodločeno 0 : 0.
tenis. V borbi za nadaljnje mesta pa je bil
Camra
uspešen Repše. ki je premagal Rajka z 11:5 in s tem osvojil tretje mesto.
Hude bitke pa so se razvile pri članih Med desetimi tekmovalci 1e dosegel najvidnejši uspeh pionir Bartol, ki je v zanj zelo hudi konkurenci zasedel častno tretje me sto nad Turkom (21:17. 21:11) in Crnkovičem (21:15. 21:19) ln s tem dokazal, da bo še zelo dober tekmovalec. V finalni bitki je Ličarju s težavo uspelo premagati Oskarja Camra (23:21. 15:21. 25:23). Končni vrstni red pri Članih je bil: Pa7el Ličar, Oskar Camer in Franc Bartol.
Ob koncu tekmovanja pa sta se pomerila
14. Heoemlira Ho zbor norcev 11. štaiershe urime v Litiji
Fric in Berger za naslov okrajnega prvaka zredno hudi borbi je uspelo Friou os v o
Po izredne _____ _______
jitl naslov okrajnega prvaka z rezultati (19:21. 21:11. 21:13. 20:22, 21:19).
Tekmovanje je bilo dobro pripravljeno, kar se je zahvaliti vsem sodelujočim. — ar.
Ohrabrene po nepričakovano uspelem zboru borcev v Dolenjskih Toplicah, prirejajo zdaj posamezne bojne grupe iz časov NOV kraievne sestanke v različnih krajih Slovenije. Zadnjič so sklenili na okrajnem zboru ZB Ljubijana-okolica. da bo okrožni zbor nekdanjega II štajerskega bataljona v Litiji. Zbor je določen za 14. december. Ta dan ne ho samo praznik Litije z okolico in Zasavja. temveč vse Slovenije, saj so nekdanji borci II štajerskega bataljona raztreseni po vsej Sloveniji
Okrajni odbor ZB je določil krajevni odbor ZB v Litiji, da organizira celoten program in uredi vse potrebno tudi glede prenočišč in prehrane več tisoč obiskovalcev.
Spričo okoliščine, da je ZB v Litiji med najboljšimi organizacijskimi enotami v Litiji in
pripravami in je za izvedbo velike naloge določil več sekcij, ki so že pričele z delom.
Praznik II. Štajerskega bataljona bo v proslavo ustanovitve bataljona, ki je bila sredi decembra leta 1941, proti koncu decembra tega leta pa se je II- Štajerski bataljon že srečal z nemškim okupatorjem ter mu je v bitki na Tisju prizadel občutno moralno in materialno izgubo.
Proslavitev 11-letnice ustanovitve in tega boja pa je namen zbora 14. decembra.

TRGOVSKO
PODJEDE
PRESKRBA
i Tumu
sporoča cenjenemu občinstvu, da bo odprlo v četrtek, dne 30. oktobra t. 1., poslovalnico z mešanim blagom na »TEREZIJI« (v hiši Razboršek)
Želimo in upamo, da boste v tej, kakor tudi v ostalih naših poslovalnicah (Delavski dom, Retje, Bevško in Trbovlje II) dobro in kulturno postreženi
Hkrati vas opozarjamo, da vam naša poslovalnica »Komisija« (pri Lamperju) posreduje prodajo in nakup raznovrstnega blaga, konfekcije, čevljev, glasbil, radio aparatov itd.
Naše podjetje sprejme vajenca za trgovino z mešanim blagom. — Pogoji: Dopolnjeno 14. leto starosti ter uspešno skončani 3. razredi gimnazije. Lastnoročno pisane ponudbe poslati na upravo podjetja.
UPRAVA
•MM

»Brez milosti«, prav tako tudi zadnjo nedeljo »Merton pri filmu«' z ameriškim komikom Redom Skeltonom. V pustih dneh brez sonca se ti smeh kar prileže.
Pisali smo že, da je gledališka družina »Svobode-center« ponovila Golouhovo »Krizo«. Obisk pa ni bil zadovoljiv. Vzrok bo najbrž v tem, da je večina Trboveljčanov to igro že videla ob zletu »Svobode«, drug vzrok pa je bilo izredno slabo vreme, saj je lilo kakor iz škafa. Takrat pa je za Trboveljčana najlepše doma v kuhinji na zaboju za premog.
Slišali smo, da bo mladinski oder »Svobode-center« v petek popoldne uprizoril za otroke spet »Sneguljčico« z godbo in petjem v izboljšani priredbi, v soboto zvečer pa bo predstava
za odrasle.f Prav tako smo čuli, da pripravlja
prihodnji mesec
dramski odsek tega društva za .
Surekovo »Pesem s ceste«, nato pa pride na vrsto »Deseti brat«. V tej sezoni sta v načrtu tega gledališča še dve Tgri z množično zasedbo, ena od teh pa bo uprizorjena na prostem.
Trboveljski mladi, šele ustanovljeni aeroklub se pa res postavlja. Kar 240 mladih članov že ima. Tako smo zvedeli na zadnji seji okrajnega odbora Ljudske tehnike v Trbovljah. Prav je tako. Culi smo tudi, da je med to mladino silno veliko zanimanje za padalski šport. Istotako so Hrastničani poročali, da so tamkajšnji pionirji zelo navdušeni za kajaški šport. Mladina naj se uri v raznih športih in — izobražuje. Čim več bo znala, tem bolje bo zanjo. Podpirajmo jo v njenem prizadevanju.
»Slabo luč imate ob večernih urah po vaših '	— ' elj
cestah,« — tako nam je dejal Trboveljčan, ki živi v Ljubljani, a je bil te dni po opravkih v domačem kraju, potem pa je nadaljeval približno takole:
»Grem po glavni cesti — nekaj revnih svetilk, grem po spodnji cesti mimo Mervarja — nobene luči, grem proti Petelinovi vasi — tema, grem spet skozi Kurjo vas na Polaj in v restavracijo — spet nobene razsvetljave. Na Polaju bi kmalu zletel v izkopan, a nepokrit jarek za vodovod, tako sein ugotovil, ko sem si posvetil i vžigalicami.«
Kaj naj rečemo k tem pripombam starega Trboveljčana? Res je tako! Saj nam je tudi tovarišica I. P. pred dnevi v družbi pripovedovala, da se je pri Dimniku znašla nekega večera kar naenkrat v 1 meter globokem jarku.
izkopani jarki na cesti — tako kot nekoč *“* razsvetljeni vsaj s kakšno leščerbo. ki bo _°P?T zarjala ljudi na nevarnost, ali pa uaj se ja** čez ncč pokrijejo ali pa zagrade. Taka je bi|a nekoč navada v Trbovljah. Pa ni bila slaba* Tako je rekel nek možakar te dni.
S takimi m podobnimi nerodnostmi se z® ubijamo in jezimo v Trbovljah. Te dni je prisl® v naše uredništvo neka uslužbenka z uprav« trboveljskega rudnika Vsi jo poznajo: skromna* ponižna je. Pa nam je povedala,, da je P*e? kratkim kupila v mestni prodajalni na Vodan (v bivšem rudniškem magazinu) jabolka z® svojo hčerko, ki hodi v gimnazijo, za malic h kruhu. Oddala je ▼ prodajalni košek. Zadaj v skladišču so ji ga napolnili. Pošteno je P*®' čala kupljeno blago. Ko pa je prišla domov* je opazila, da so bila samo na vrhu ko»k* lepa jabolka, pod njimi tri četrtine san1.1
lepi
izDi
irkov in nagnitih jabolk. Hudo ji je bil®
* i ___i_ _	____j _ : _ i _ _	1... <n Sl
in šla se je v prodajalno pritožit, ker so 9 lahko druge stranke jabolka v skladišču Izb1' rale. Pa se je s svojo pritožbo tamkaj siln zamerila. Ko je pred dnevi spet vprašala 1 jabolka, ji je prodajalka Binca ošabno odg^ vorila: »Za vas nimamo jabolk!« Ni malo manj' kalo. da prizadeta ni nad tem odgovorom za' jokala. Prevzetna prodajalka je vredna za svoj nekulturni odgovor še tem bolj graje, ker J prizadeta uslužbenka partizanska vdova.
Kaj naj rečemo k temu dogodku? Nič dr«' gega kot tole: delovni ljudje ne zahtevajo naših prodajalnah nič drugega kot vljudno* spodobno vedenje ter poštenost pri vagi denarju. Če se trgovski uslužbenec ali uslužbenka do teh dven dosegljivih človeških Čednosti ne zna ali noče dokopati, se bo pač P*eJ ali slej morala umakniti tja. kamor spada* Socialistična družba takih in podobnih ljudi n«
__________ ________ .	lju
bo trpela v svoji sredi, sicer bi izgubila Pra' vico do svojega lenega in častnega imena. 10 kar bi imeli k temu dogodku pripon*'
je vse,
niti. Mislimo, da imamo prav.
Zadnjo soboto so prižgali na Kumu električno luč. Zbrali so se tamkaj člani plan1®' skega društva »Kum«, aostje in zastopnik* ljudske oblasti. Luč je že zasvetila, toda P? neki nerodnosti se je zgodilo (vedno mora bi** v življenju kaj za jezo ali pa smeh), da )e predsednik planinskega društva moral govori*
predsednik planinskega društva moral govoru svoj slavnostni govor o prižiganju električn® luči pri — petrolejki. No — pa so pozneje J®
petrolejki. No — pa so pi ktriko. še radio jim je lg
ajl
Ali ne bi bilo pametno, če bi naši mestni Požrtvovalnim članom »Kuma« čestitamo, da 90
Sreča, da si nisem polomila nog,« tako je j svetili z elektriko, še radio jim ie igral, Pa^ »ristavila.	tizanske pesmi so peli da je bilo le kaj- ~~
pristavila.
Ali ne bi DllU puiuciuu, te ut U«I očetje ob prvem srečanju le razmišljali, da je v Trbovljah pač nujno potrebna boljša razsvetljava naših cest (v Ljubljani je dovolj žarnic!), prav tako naj poskrbe za to, da bodo
napeljali na svojo planinsko postojanko el ek' trično luč. želeč jim. da bi kmalu dogradil svojo novo planinsko kočo na Kumu, ki b® menda najlepša v Zasavju.
Ro siva, poroke in smrli v okraju Trbovlje
Albin Lavrič, rudar in Ljudmila Sladi*,
V	trboveljskem okraju se Je meseca septembra rodilo 78 otrok, umrlo pa Je 31 ljudi. PoroCill so se sledeči pari:
V	Cemšenlku: Drago Zajc, učitelj ln Marija Kreže, gospodinja.
V	Hrastniku: Oton Volaj, steklar in Marija Legvart, delavka; Ivan Letnar, rudar in Justina Kmet, frizerka; Franc Lutar, delavec in Vilma Osenjak. delavka, Ervin Pre-donik, strugar in Irena Kovač, šivilja; Janez OJstršek, steklar ln Gizela 2agar, gospodinja; Stefan Kotar, rudar ln Pavla Brezov-šek roj. Kovač.
V	Mllnšah: Ferdinand Prlman, rudar in Rozalija Sešlar, roj. Razpotnik, delavka; Stefan Koparc, delavec ln Jožefa Vozelj, delavka; Leon Slapar, delavec in Štefanija Stražar, šivilja.
V	Podkumu: Rafael Gracar, kmet ln Justina Lavrič, roj. Hauptman, kmetovalka:
S KOM BO SE igralo moštvo RUDARJA V TEJ SEZONI?
Najzanimivejši dogodek bo srečanje med Rudarjem in Odredom
Do sedaj so bila odigrana štiri kola in moštvo Rudarja je moralo odigrati tri nogometne tekme izven Trbovelj. V naslednjem objavljamo razpored tekem v jesenski sezoni, da bodo ljubitelji nogometa seznanjeni tudi s tem. Peto kolo bodo odigrali 26. oktobra v Trbovljah, kjer se bosta srečala bivša člana II zvezne lige: Rudar in Odred.
Moštvo Rudarja bo nato spet odigralo dve tekmi zunaj, in sicer: 6. kolo na Reki s Kvarnerjem dne 2. novembra, 7. kolo dne 9. novembra v Varaždinu, kjer se bosta pomerila Tekstilac in Rudar. Zadnji dve koli pa bo Rudar spet odigral doma, in sicer dne 16. novembra, kjer bosta nastopila Rudar in Branik, v 9. kolu 23. novembra pa se bosta srečala v Trbovljah Rudar in Slavija iz Karlovca.
Kakšen bo končni plasman revirskega prvaka, ne moremo še reči, vendar pa je mogoče, da moštvo Rudarja ob vztrajnem in pridnem treningu še marsikaj doseže.
Opožarjamo vse ljubitelje nogometa na velik derby v nedeljo, 26. novembra, v Trbovljah med Rudarjem in Odredom. — V nedeljo vsi na stadion Rudarja!
nameščenka. Vinko Kovač, čevljar ln lena PlkelJ, nameščenka
OBJAVE
NEDELJSKA ZDRAVNIŠKA SLUŽBA
Od sobote 25. oktobra opoldne L ponedeljka 27. oktobra zjutraj v b*> nišnici v Trbovljah.
PREKLIC
i Preklicujem sindikalno izkaznico I1®
PETINA VSEH AMERIČANOV VPISANA V SOLE
Nad 34,500.000 otrok in odraslih bo v akademskem letu 1952/53 vpisanih v ameriške javne in zasebne šole ter kolegije — -"kordna številka šolskih vpisov v zgodovini Združenih držav Ta številka predstavlja več kot petino vsega prebivalstva države.
Preklicujem sinatkaino izKazu*>-“-g ime Sonja Perme, Trbovlje-Loke iD_‘
OBJAVA
Izgubila se je lovska psica, bel®* oranžno masko na glavi in na kot® . repa Sliši na ime »Bela«. Kdor jo n ^ de, dobi nagrado. — Franc Letu Ttbovlje.
ZAHVALA
Najtopleje se zahvaljujem Primarlv-dr. Virgilu Krasniku za uspešno °Prtjč, ljeno težko operacijo. — Ivan Zupan Trbovlje-Loke 371	^
Izrinju okrajni odbor’OF Trbovlje uredniški odbor. Odgovorni urednik

»Mili II I DU U * ■* ,	*
Šuštar Tisk Tiskarne "ljudske Prov„1.nv«;
“7» in uiY,‘>; TrhovlJe-nJUijl
poljska delavka	.
V	Radečah: Rudolf Repovž, posestnik*" Neža Medvešek, delavka; Anton Kajtč, de lavec ln Marija Musar, gosp. pomočnica.
V	Trbovljah: Janez Urankar, šofer in Justina Rovšnlk roj. Sešljer, gospodinj”’ Anton Horvatič, tehnik ln Bronislava Pirr£ kuharica, Albin Jerše, tovarniški delave in Frančiška Geršlna, delavka; Ivan Serhe > trg. pomočnik ln Justina Bostele, gospod* nja; Anton Gradišek, kmečki delavec * Brigita Sclevšek, gosp. pomočnica; Ja"„. 2agar, rudar in Frančiška Zabrložnlk, " meščenka; Janko Božič, šofer in Julija KU ' nameščenka; Janez Verbar, strugar ln ve HodeJ, nameščenka; Silvester Rupnik, dar In Alojzija Forte, delavka; Drago G* nlk, ključavničar tn Ana Flis. telefonist* ■ Franc Urek, trg. pomočnik ln Ljudi**1 Tausel, trg. pomočnica; Karel Kodarln, 1n meščenec in Terezija Svagan, nameščen*^
V	Zagorju: Ivan Forte, pristav in Roz . lija Gorenc, otr. negovalka; Jože Mona kamnosek ln Frančiška Repovž, trg. P°"U Halld Beširevič, delavec ln Angela Bre- ,
I Hesirevic, aeiavec in ongeia var, delavka; Jože Drnovšek, komercial^
•var, delavna; Jože urnovsen, Korne*^.-- t in Frančiška Bajda, trg pomočnica; Lrne GoveJSek. rud nadzornik in Matilda Ostro nlk, trg. pomočnica; Rudolf Opara, rud tn Marija Prašnikar, kuharica; Marijan *>
111 iviai ijn riaoiiiivai , nuiiaiivn, i*ru" * J	TTll'
par, rudar in Ivanka Poznič, delavka: v San Cvirn, vzgojitelj in Bogomila
Ljubljani	Naslov	uredništva ln
Trbovlje.	Uprava	rudnika Trbovlje'1	k0ic*
ni k. Telefon At. 54	- Račun pri	5
Narodne	banke v	Trbovljah št. 6*7	0®
—	List izhaja vsak četrtek. — RokoplJJLj vračamo, prispevki zn Ust morajo y .^j* uredništvu najkasneje vsako nedeljo Jviet#**
—	Mesečna naročnina 20 din. čel' jjjj* 60 din, polletna 120 din, cololotna