V Berlinu, v zapadnem delu mcsta, je umrla pred dnevi posestnica majhne, toda dobro prospevajoee trgovine. Ženica je bila noč in dan sama na delu in si ni privoščila nobenega oddiha. Vse je bilo prepričano, da mora biti ta dclavna, skrbna ter štedljiva ženska premožna. Po njeni srnrti so se zbrali sorodniki, da bi si med seboj razdelili zapuščino. Našli so le veliko število praznih zabojev ter škatlic, ki eo bile prazne. Rajna je bi!a tako varčna, da je hranila celo ničvredno ropotijo. Raz očarani dediči so znosili staro šaro v dvorišče na smstiščo. Kmalu za tem je prišel na dvorišče prosjak-psvec v spremstvu dečka. Med tem, ko je stari.pel, se je igral fantek s škatlicami, ki so lešale na smetišču. Odprl jih je nekaj. Večinoma so bile prazne in jih je pometal proč. Naenkrat pa je zapazil starec, da je ena od navadnih škatlic za šibice polna bankovcev po 100 mark. Prekinil je petje ter zginil po kratkem prebrskavanju po smetišču z dečkom, ki je bil obvestil med starčevim iskanjem drugega otroka o čudno dragoceni najdbi. Že kmalu za tem je buknila v javnost govorica, da je odnesel iz tega in tega dvorišča berač v majhni -škatlici celo premoženje. Vse je bilo uverjeno, da je shranjevala stara gospa Šmid denar po šatuljah. Pri ponovnem iskanju so našli decliči še v voč drugih škatlicah, katere so bili poprej proč poinetali, ve čje svote bankovcev, katere je bila ženica shranila na tako izreden naCia iz s-trahu, da bi je r.M bi bili isropali vlomilci. Živela je v . .-•prestanem stra liu pred tatovi in je bila prepričana, da ti nikakoj" ne bodo domnevali dsnarja v ničvrednih škatlah. Koliko je bilo v oni škatlici, katero je odnesel berač, se ni dalo ugctoviii, ker ni zapustila rajna oporoke in dediči tudi niso naali nobenega seznaroa o njenem puemoženju.