Letnik 1910.
89
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos XVII. — Izdan in razposlan dne 15. marca 1910.
Vsebina: Št. 47. Razglas o spisku železnic, gledé katerih velja mednarodni dogovor o tovornem prometu po železnicah z dne 14. oktobra 1890. 1.
49.
Razglas ministrstva za železnice z dne 4. marca 1910. 1.
o spisku železnic, gledé katerih velja mednarodni dogovor o tovornem prometu po železnicah z dne 14. oktobra 1890.1. (drž. zak. št-186 iz Ieta1892.).
Spisek tistih železnic, gledé katerih velja mednarodni dogovor o tovornem prometu po železnicah z dne 14. oktobra 1890. 1. (drž. zak. št. 186 iz leta 1892.), se mora z ozirom na izpremembe in dopolnitve, ki so se opravile izza razglasa z dne
27.	maja 1909. 1. (drž. zak. št. 79), glasili tak6-le:
Spisek železničnili kosov, gledé katerih velja mednarodni dogovor o tovornem prometu po železnicah.
A vstrij sko-Ogrsko
I- V državnem zboru zastopane kraljevine in dežele.
(Vštevši Liechtensteinsko.)
A.	Vse proge, katere obratujejo tu spodaj naštete železnične uprave in družbe s sedežem na Avstrijskem ali na Ogrskem.
1.	C. kr. avstrijske državne železnice, vštevši kos proge Feldkirch—Buchs, ležeče v ozemlju kneževine liechtensteinske;
toda izvzemši:
a)	naslednje dalmatinske proge c. kr. avstrijskih državnih železnic:
a)	Spljet—Siverič—Knin, ß) Perkovič-Slivno—Šibenik,
7) Spljet—Sinj;
b)	lokalno železnico z ozkim tirom Unzmarkt — Mauterndorf (železnico po murski dolini).
2.	Lokalna železnica Aujezd-Luhačovice — Luhačovice.
3.	Železnica Ustje—Toplice.
4.	Češke trgovinske železnice.
5.	Lokalna železnica Brno—Lösch.
6.	Buštčhradska železnica.
7.	Lokalna železnica Friedland—Bilâ.
8.	Friedlandske okrajne železnice, obstoječe iz lokalnih železnic:
Friedland —državna meja blizu Hermsdorfa ; Friedland—državna meja blizu Heinersdorfa (kos do Heinersdorfa ob T.) in Raspenau — W eißbach.
9.	Jablonske električne železnice.
10.	Košiško—boguminska železnica (na avstrijskem ozemlju obratovane proge).
11.	Moravsko-sleška delniška družba za lokalne železnice (Lokalna železnica Hrušava—Poljska Ostrava).
12.	Novojičfnska lokalna železnica.
13.	Nižeavstrijske deželne železnice obstoječe
iz prog:	Gänserndorf — Mistelbach; Gmünd —
Lilschau — Heidenreichstein in Gmünd — Groß-Gerungs; Korneuburg—Ernstbrunn—Hohenau in
(81ov«nl»oh.)
22
Dobermannsdorf—Poysdorf; Neunkirchen d. ž.— Willendorf; St. Pölten—Kirchberg ob P.—Mank— Marijino Celje—Gußwerk s krilom Ober-Grafen-dorf— Ruprechtshofen; Siebenbrunn—Leopoldsdorf—Engelhartstetten s krilom Breitstetten—Orth; Zistersdorf—Dobermannsdorf.
14.	Lokalna železnica PHvoz-Moravska Ostrova —Vitko vice.
15.	Salcburška družba za železnico in tramway, izvzemši progo
c)	mala železnica mestne občine Salcburg (z električnim obratom).
16.	Lokalna železnica po Salzkammergutu.
17.	Steyertalska železnica.
18 Družba južne železnice (na avstrijskem ozemlju obratovane proge), izvzemši lokalne železnice :
d)	Brunek—Sand na T. (z električnim obratom),
e)	Grobelno — Rogatec (Rogaška lokalna železnica),
f)	Kapfenberg—Seebach—Au,
g)	Sinča vas—Železna Kaplja,
h)	Mödling—Hinterbrühl blizu Dunaja (z električnim obratom),
i)	Poličane—Konjice,
k)	Preding-Wieselsdorf—Stainz,
l)	Rittner-železnica (lokalna železnica Bolcan— Klobenstein),
m)	železnica čez reko Adižo (lokalna železnica Bolcan — Kaltem) in električno obratovana mala železnica Kaltem—Mendel [Mendelska železnica]).
n)	Virglska železnica (električno obratovana vzpenjača od Bolcana na ogledovalnico Virgl).
o)	Slovenska Bistrica j. k. —mesto Slovenska Bistrica.
19.	Lokalna železnica Stauding—Stramberg'
20.	Železnica Dunaj — Aspang, izvzemši
p)	kos z zobatim kolesom	Puchberg—Hoch-
schneeberg schneeberške železnice.
21.	Po kraljevih ogrskih državnih železnicah obratovani kosi e. k. avstrijskih državnih železnic od fcawoczna do ogrske deželne meje, od Fehringa do ogrske deželne meje, od Siankov do ogrske deželne meje in pa po avstrijsko-ogrski družbi državnih železnic od Marchegga do ogrske deželne meje, slednjič po železnici Raba (Gyôr)—Šopronj —Eben-furth1) obratovani kos železnice Dunaj—Pottendorf — Dunajsko Novo mesto, ki je v obratu družbe za južno železnico, od Ebenfurta do ogrske deželne meje.
<) Raba— Šopronj—Ebenfurlska železniška družba.
B.	Železnični kosi, ki so v obratu ali skupnem obratu zunanjih uprav.
I.	Italijanskih uprav.
Po italijanskih državnih železnicah obratovani kosi od italijansko-avstrijske meje:
22.	pri Krminu do Krmina.
23.	pri Pontebi do Pontabla v smer iz Italije.
24.	pri Peri do Aie.
Po italijanski železnični družbi „ Società Veneta per costruzione ed esercizio di ferrovie secondarie italiane“ obratovani kos od italijansko-avstrijske meje :
25.	pri Črvinjanu do Črvinjana.
II.	Nemških uprav.
Po kraljevih bavarskih državnih železnicah obratovani kosi od nemško-avstrijske meje :
26.	pri Kiefersfeldenu do Kufsteina.
27.	pri Salcburgu do Salcburga.
28.	pri Waldsassenu do Heba.
29.	pri Schimdingu do Heba.
30.	pri Ašu do Heba.
Po kraljevih saksonskih državnih železnicah obratovani kosi od nemško-avstrijske meje :
31.	pri Brambachu do Heba.
32.	pri Bärensteinu do Vejprt.
33.	pri Markersdorfu do Hermsdorfa na Č.
34.	pri Moldavi do Moldave.
35.	pri Schöni do Podmokel.
36.	pri Schöni do Dččlna.
37.	pri Neusalzi-Sprembergu do avstrijsko-nemške meje pri Taubenheimu.
38.	pri Starem in Novem Gersdorfu do avstrij-sko-nemške meje pri Ebersbachu.
39.	pri Seifhennersdorfu do Warnsdorfa.
40.	pri Veliki Šenavi do Warnsdorfa.
41.	pri Žitavi do Liberca.
Po kraljevih pruskih državnih železnicah obratovani kosi od nemško-avstrijske meje:
42.	pri Heinersdorfu ob T. do Heinersdorfa
ob T.
43.	pri Zelenem dolu do Zelenega dola.
44.	pri Neusorge do Halbstadta.
45.	pri Krfiovu do Krilo va.
46.	pri Opavi do Opave.
47.	pri Boguminu do Bogumina.
48.	pri Goczalkowicah do Dziedzic.
49.	pri Novem Berunu do Oéwiçcima.
50.	pri Plitschu do Opave.
III.	Ruskih uprav.
Po upravi ruskih južnozapadnih železnic v smeri iz Rusije obratovani kosi od rusko-avstrijske meje:
51.	pri Radziwilowu do Brodov.
52.	pri Woloczysku do Podwoloczyske.
53.	do avstrijske Nowosielice.
IV.	Rumunskih uprav.
Po kraljevih rumunskih državnih železnicah v smeri iz Rumunskega obratovani kos od rumunsko-avstrijske meje.
54.	pri Ickanih do Ickanov.
C.	Železnični kosi, ki so v obratu bosensko-her-cegovinskih deželnih železnic:
55.	Metkovič—deželna meja pri Gabeli.
56.	Gruž — deželna meja pri Uskoplju.
57.	Deželna meja pri Glavski—deželna meja pri Nagumancu.
58.	Deželna meja pri Igalu—Zelenika.
Opomnja. Kar se tiče železničnih kosov, katere obratujejo avstrijske uprave v vnanjih deželah, pri-merjaj :
Nemško, številka 105 do in s 122.
Italija, številka 11.
Rumunsko, številka 3.
Rusko, številka 42, 43, 44, 45.
Švica, številka 26, 27.
II. Ogrsko.
Vse proge, ki jih obratujejo tu spodaj imenovane železnične uprave in družbe s sedežem na Ogrskem ali na Avstrijskem.
1.	Kraljeve ogrske državne železnice in po njih obratovane lokalne železnice in proge drugih železnic, izvzemši:
progo z ozkim tirom Ostrogon — Breznica— Ščavnica, *)
lokalno železnico s pravilnim tirom Šo-rokšdr — Sz. Lörincz in
lokalno železnico z ozkim tirom po tereski dolini.
2.	Družba južne železnice (na ogrskem ozemlju obratovane proge), in po nji obratovane lokalne železnice.
3.	Košiško-boguminska železnica (na ogrskem ozemlju obratovane proge), in po nji obratovane lokalne železnice in proge drugih železnic, izvzemši:
>) Ostrogon—Breznica—Ščavnica.
ozkotirni kos Glinica (Gölniczbänya)—Smol-nica *) lokalne železnice po glinski dolini
krilno železnico s pravilnim tirom Tarpatak— Tatra-Lomnica, in
železnico z zobatim kolesom Čorba—jezero Čorba.* 2)
4.	Železnica Raba—Šopronj—Ebenfurt3) in lokalna železnica Fertôvidék, ki je v njenem obratu.
5.	Združeni železnici aradska in čanšdska, izvzemši :
lokalno železnico z ozkim tirom Borossebes— Menyhâza in Prvo Alföldsko kmetijsko železnico z ozkim tirom.
6.	Železnica po samoški dolini in lokalna železnica Zsibö-Nagyb.'tnya, ki je v njenem obratu, ter proga Bethlen — Öradna Naszdd-vidčške lokalne železnice.
7.	Železnica Mohač—Pečuh.4)
8.	Slavonska železnica po dravski dolini.
9.	Budimpeštanske lokalne železnice in po njih obratovana proga Haraszti—Râczkeve.
10.	Po c. kr. avstrijskih državnih železnicah obratovani kosi kraljevih ogrskih državnih železnic od Mezö-Laborcza do avstrijske deželne meje, od Jasi-nova do avstrijske deželne meje, in železnice Košiče—Bogumin od Orlove do avstrijske deželne meje, lokalne železnice Holič—Hodonin od Holiča do avstrijske deželne meje in proge ogrske severno-zapadne lokalne železnice od Kuti do avstrijske deželne meje, ki jo sicer obratujejo kraljeve ogrske državne železnice.
11.	Po c. kr. avstrijskih državnih železnicah obratovani kosi kraljevih ogrskih državnih Železnic iz Holak-Trenčinskih5) Teplic do avstrijske deželne meje pri prehodu Vlari, iz Brucka-Kirâlyhida °) do avstrijske deželne meje in iz Skalice ’) do avstrijske deželne meje.
>) Glinica—Smolnica.
*) Čorba—jezero Čorba.
3)	Raba—Šopronj—Ebenfurtska železnica.
4)	Mohač—Pečuh.
3) HOlak-Trenčin — Teplice.
8) Bruck ob L. (Bruck-Kraljevi most).
*) Skalice.
B. Železnični kosi, ki so v skupnem obratu zunanjih ! uprav.
7.	Velikovojvodske badenske državne železnice in v državni upravi stoječe zasebne železnice.
Rumunskih uprav.
Po kraljevih rumunskih državnih železnicah v smeri iz Rumunskega obratovani kosi od ogrsko-rumunske meje:
12.	pri Verciorovi do Oršove.
13.	pri Rtulu Vadului do Verestoronya.
14.	pri Gyimesu do Gyimesa.
Opomnja. Glede železniških kosov, kijih obratujejo ogrske uprave v inozemstvu, primerjaj :
Rumunsko, številka 4, 5, 6.
III. Bosna—Hercegovina.
1.	G. in kr. vojaška železnica Banjaluka— Doberlin.
2.	Bosensko-hercegovinske deželne železnice, vštevši po njih obratovano električno mestno železnico v Sarajevu.
Opomnja. Gledé železnifinih kosov, ki jih obratujejo bosensko-hercegovinske deželne železnice v Avstriji, primerjaj :
Avstrija, številka 55, 56, 57, 58.
8.	Velikovojvodske meklenburške državne železnice, vštevši parnobrodno zvezo čez Iztočno morje med Warnemünde in Gjedserom; gledé te parno-brodne zveze glej B. VI, 138.
9.	Velikovojvodske oldenburške državne železnice.
II.	Zasebne železnice v lastni upravi.
10.	Achern—Ottenhofenska stranska železnica.
11.	Železnica Altona—Kaltenkirchen.
12.	Po badenskih lokalnih železnicah (delniška družba) obratovane stranske železnice:
Hilsbach
a)	Bruchsal—Ubstadt——----:-----;
Menzmgen
b)	Bühl—Oberbühlerthal (Bühlerthalska železnica) ;
Herrenalb
c)	Karlsruhe—Ettlingen — ——-—;— (Albthalska
Pforzheim
železnica);
d)	Neckarbischofsheim—Hüffenhardt ;
Meckesheim
•> Wleslocl1 Waldangelloch.
Nemško.
13.	Bavarske lokalne železnice, obratovane po delniški družbi za lokalne železnice v Monakovem :
A.	Po nemških upravah obratovane železnice in železnični kosi. I. 2 3 4 5 6
I.	Državne in v državni upravi stoječe železnice.	t
1.	Državne železnice v Alzaciji-Loreni.
2.	Vojaška železnica.
3.	Kraljeve pruske državne železnice — vštevši vkupe ž njimi obratovane velikovojvodske hesenske državne železnice in vštevši parnobrodno zvezo čez Iztočno morje med Saßnitzom in Trelleborgom — in pa v pruski državni upravi stoječe zasebne železnice, izvzemši:
gorenjesleške krilne železnice z ozkim tirom ; — zaradi parnobrodne zveze glej B, VII, 139.
4.	Kraljeve bavarske državne železnice z lokalnimi železnicami vred, obratovanimi po njih: Augsburg—Haunstetten, Lam —Kötzting in Röthenbach pri L. —Weiler, toda izvzemši lokalne železnice:
a)	Augsburg —Göggingen—Pfersee;
b)	Augsburško lokalno železnico;
c)	Berchtesgaden—Königssce.
5.	Kraljeve saksonske državne železnice.
6.	Kraljeve virtemberške državne železnice.
a)	Kopališče Aibling—Feilnbach;
b)	Fürth—Zirndorf—Cadolzburg;
c)	Trg Oberdorf—Füssen;
d)	Monakovo—Wolfratshausen—Bichl;
e)	Murnau—Oberammergau ;
f)	Sonthofen—Oberstdorf ;
g)	Stadtamhof—Donaustauf—Wort.
h)	Türkheim — Wörishofen.
14.	Bentheimska okrožna železnica.
15.	Biberach—Oberharmersbachska stranska železnica.
16.	Brandenburška mestna železnica.
17.	Braunschvveiška deželna železnica.
18.	Železnica Braunschweig —Schöning.
19.	Broeltalska železnica.
20.	Broltalska železnica.
21.	Železnica Butzbach —Lieh.
22.	Okrožne železnice Köln—Bonn.
23.	Krefeldska železnica.
24.	Kronberška železnica.
25.	Železnica Dahme —Uckro.
26.	Lokalna žele znica Deggendorf—Metten.
27.	Železnica Dessau—Orlica.
28.	Železnica Diedenhofen—Mondorf.
29.	Železnica Eisern—Siegen.
30.	Železnica Elmshorn — Barmstedt — Oldeslo.
31.	Stranska železnica Erstein—Oberehn-heim—Ottrot.
32.	Železnica Eutin—Ljubek.
33.	Frankobrodska spojna železnica (Franko-brod o. Menu).
34.	Freier Grundska železnica.
35.	Železnica k rovu Jurija-Marije.
36.	Železnica Gera—Meuselwitz — Wuitz.
37.	Železnica Gernrode—Harzgerode.
38.	Lokalna železnica Gotteszell — Viechtach.
39.	Železnica Greifswald—Grimmen.
40.	Železnica Halberstadt—Blankenburg.
41.	Postranska železnica Haltingen—Kandern.
42.	Okrožna železnica Hildesheim—Pein.
43.	Železnica hoyanska (Hoya — Eystrup).
44.	Lokalna železnica Kahl—Schoelkrippen.
45.	Kaysersberäka dolinska železnica, pri-vzemši železnico Kolmar — Winzenheim.
46.	Kerkerbaška železnica.
47.	Železnica Kraljevec —Krajiz.
48.	Železnica z ozkim tirom v okrožju Alton-skem.
49.	Okrožna železnica Eckernförde—Kappeln.
50.	Stranske železnice v okrožju bergheim-
skem.
51.	Železnica Kremmen — Neu-Ruppin—Wittstock.
52.	Postranska železnica Krozingen—Staufen—Sulzburg.
53.	Lahrska cestna železnica.
54.	Lužiška železnica (Rauscha—Freiwaldau; Muskau — Teuplitz — Sommerfeld; Hansdorf — Priebus).
55.	Železnica Liegnitz—Rawitsch.
56.	Železnica Löwenberg—Lindow—Rheinsberg.
57.	Železnica Ljubek—Büchen.
58.	Ludovikova železnica (Norimberg—Fürth).
59.	Stranska železnica Meckenbeuren — Tett-
nang.
60.	Meklenburška železnica Friderika Viljema.
61.	Železnica Meppen—Haselünn.
62.	Postranska železnica Möckmühl—Dörz-
bach.
63.	Železnica Mödrat—Liblar—Brühl.
64.	Železnica Mosbach—Mudau.
65.	Železnica Mühlhausen—Ebeleben.
66.	Železnica Nauendorf—Gerlebogk.
67.	Železnica Novi Branibor — Friedland.
68.	Železnica neuhaldenslebska.
69.	Železnica Neustadt —Gogolin.
70.	Dolenjelužiška železnica.
71.	Železnica Nordhausen—Wernigerode.
72.	OberschefTlenz—Billigheimska stranska železnica.
73.	Železnica Oschersleben—Schöning.
74.	Železnica Osterwieck-Wasserleben.
75.	Železnica Paulinenaue—Novi Ruppin.
76.	Železnica Peine—Used
77.	Prigniška železnica.
78.	Železnica Reinickendorf—Liebenwalde — Groß-Schönebeck.
79.	Lokalna železnica Rena—Ettenheimmün-
ster.
80.	Železnica Rhene—Diemeltal (Bredelar— Martenberg).
81.	Železnica Rinteln—Stadthagen.
82.	Postranska železnica Rosheim —St. Nabor.
83.	Ruppinska okrožna železnica.
84.	Lokalna železnica Schaftlach—Gmund— Tegernsee.
85.	Železnica Stendal—Tangermünde.
86.	Železnica Stralsund—Tribsee.
87.	Strassburške cestne železnice.
88.	Po južnonemški železniški družbi obrato-vane postranske železnice:
a)	Frei-Weinheim — Jugenheim — Partenheim (Selctalska železnica) ;
b)	Hetzbach — Beerfelden ;
c)	Hüfingen —Furtwangen (Bregtalska železnica) ;
d)	Mannheim — Weinheim — Heidelberg— Mannheim;
e)	Osthofen—Westhofen;
f)	Reinheim—Reichelsheim ;
Breisach
g)	Riegel——-------—— (Kaiserstuhlska želez-
Gottenheim
nica) ;
h)	Sprendlingen—Fürfeld ;
i)	Worms—Offstein;
k)	Zell—Todtnau.
89.	Južno-Harška železnica.
90.	Teutoburgerwaldska železnica.
91.	Proge, ki so v obratni upravi thürinäkih stranskih železnic:
a)	Arnstadt —Ichtershausen;
b)	Esperstedt—Oldisleben;
c)	Greussen—Ebeleben—Keula;
d)	Hohenebra—Ebeleben;
e)	Ilmenau—Grossbreitenbach;
f)	Weimar—Berka—Blankenhain;
g)	Weimar—Rastenberg;
h)	Wutha—Ruhla.
92.	Trossinška lokalna železnica.
93.	Železnica Vorwohle—Emmerthal.
94.	Westfalska deželna železnica.
95.	Železnica Wittenberge—Perleberg.
96.	Po ravnateljstvu virtemberške železniške družbe obratovane postranske železnice:
a)	Amstetten —Gerstetten;
b)	Amstetten—Laichingen;
c)	Ebingen—Onstmettingen ;
d)	Gaildorf—Untergröningen;
e)	Jagstfeld—Neuenstadt (Kocher);
f)	Nürtingen—Neuffen;
g)	Vaihingen-Sersheim—Enzweihingen.
97.	Po ravnateljstvu virtemberških lokalnih železnic obratovane postranske železnice:
a)	Aalen—Ballmertshofen ;
b)	Ballmertshofen —Dillingen;
c)	Reutlingen—Gönningen.
98.	Virtemberške stranske železnice:
a)	Fildska železnica;
b)	Komtal—Weißach (Strohgäuska železnica).
99.	Železnica Zschipkau—Finsterwalde.
B.	Železnični kosi, ki so v obratu ali skupnem obratu nenemških železničnih uprav.
I.	Ruskih uprav.
100.	Po severnozapadnih železnicah obratovani kos od rusko-nemške meje pri Eydtkuhnih do Eydtkuhnov.
101.	Po vislanskih železnicah obratovani kos od rusko-nemške meje pri Prostkenu do Prostkena.
102.	Po vislanskih železnicah obratovani kos od rusko-nemške meje pri Ilowu do Ilowa.
103.	Po železnici Varšava — Dunaj obratovani kos od rusko-nemške meje pri Skalmierzyci do Skalmierzyce.
104.	Po železnici Herby — Czenstochau obratovani kos od rusko-nemške meje pri Herbih do Pruskih Herbov.
II.	Avstrijskih uprav.
Po c. k. avstrijskih državnih železnicah obratovani kosi od avstrijsko-nemške meje:
105.	pri Myslowicah do Myslowic.
106.	pri Hennersdorfu do Ziegenhalsa.
107.	pri Niklasdorfu do Ziegenhalsa.
108.	pri Heinersdorfu do Heinersdorfa (na Gorenjem Sleškem).
109.	pri Johanngeorgensladtu do Johann-georgenstadta.
110.	pri Adorfu do Adorfa.
111.	pri Brodu v 1. do Broda v 1.
112.	pri Pasovi do Pasove.
113.	pri Braunavi do Simbacha.
114.	pri Lochavi do Lindave.
115.	pri Wichtstadtlu do Mittelwalde.
116.	pri Mittelsteine do Mittelsteine.
117.	pri Libovu do Libova.
118.	pri Seidenbergu do Seidenberga.
119.	pri Ebersbachu do Ebersbaeha.
120.	pri Sebnitzu do Sebnitza.
Po buštšhradski železnici obratovani kosi od avstrijsko-nemške meje :
121.	Pri Reitzenhainu do Reitzenhaina.
122.	pri Klingenthalu do Klingenthala.
III.	Švicarskih uprav.
Po švicarskih zveznih železnicah obratovani kosi od švicarsko-nemške meje:
123.	pri Konstanci do Konstance.
124.	pri Rielasingenu do Singena.
125.	pri Waldshutu do Waldshuta.
126.	pri Lottstetenu do nemško-švicarske meje pri Altenburgu-Rheinaui.
IV.	Francoskih uprav.
Državnim železnicam v Alzaciji-Loreni pristo-ječi, po francoski Vzhodni železnici vkupno obratovani kosi od francosko-nemške meje :
127.	pri Altmünsterolu do Altmünsterola.
128.	pri Avricourtu do Nemškega Avricourta.
129.	pri Chambreyu do Chambreya.
130.	pri Novéantu do Novéanta.
131.	pri Amanweilerju do Amanweilerja.
132.	pri Fentschu do Fentscha.
V.	Nizozemskih uprav.
133.	Po severnobrabantsko-nemški železnici obratovani kos od nizozemsko-nemške meje pri Gennepu do Wesela.
134.	Po družbi za obratovanje nizozemskih državnih železnic obratovani kosi od nizozemsko-nemške meje:
a)	pri Eltenu do Welle.
b)	pri Herzogenrathu do Herzogenratha. '
c)	pri Achenu do Achena1);
d)	pri Dalheimu do Dalheima *) ;
e)	pri Gronovu do Gronova1).
135.	Po družbi za obratovanje nizozemskih državnih železnic obratovani in po holandski železniški družbi soobratovani kos od nizozemsko-nemške meje pri Eltenu do Emmericha.
>) Družba za obrat nizozemskih državnih železnic opravlja samo službo na vlakili v obe smeri.
a) Na tem kosu opravlja družba za obrat nizozemskih državnih železnic le službo na vlakih v smeri iz Nizozemskega v NemCijo in narohe pruska državna železnica na nizozemskem kosu pri Dalheimu doVlodropa (spisek: Nizozemsko B 10) v smeri od Dalheima na Nizozemsko.
136.	Po holandski železnični družbi obrato-vani in po družbi za obrat nizozemskih državnih železnic vkupno obratovani kos od nizozemsko-nemške meje pri Gildehausu do Salzbergena.
137.	Po holandski železniški družbi obratovani kos od nizozemsko-nemške meje pri Altstätte do Ahausa.
VI.	Danskih uprav.
138.	Po danskih državnih železnicah skupno z velikovojvodsko-meklenburžkimi državnimi železnicami obratovana parnobrodna zveza Warnemünde — Gjedser.
VII.	Švedskih uprav.
139.	Po kraljevih pruskih državnih železnicah v družbi s švedskimi državnimi železnicami obratovana parnobrodna zveza Saßnitz—Trelleborg.
Opomnja. Kar se tiče železničnih kosov, katere obratujejo nemške uprave v zunanjih deželah, je primerjati
Avstrijsko, številka 26 do in s 50.
Dansko, številka 3, 4.
Francosko, številka 18, 19, 20, 21, 22, 23.
Luksemburško, številka 2, 3.
Nizozemsko, številka 5, 6, 7, 8, 9, 10.
Rusko, številka 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41.
Švedsko, številka 9.
Švica, številka 28, 29, 30, 31, 32, 33.
Belgijsko.
A.	Po belgijskih upravah obratovane železnice
in železnični kosi.
1.	Uprava belgijskih državnih železnic.
2.	Belgijska severna železnica.
3.	Gent—Temeuzen.
4.	Mecheln—Temeuzen.
5.	Železnica chimayska.
6.	Hasselt — Maeseyck.
B.	Železnični kosi, ki so v obratu ali skupnem
obratu zunanjih uprav.
I.	Francoskih uprav.
Po francoski severni železnici obratovana kosa od belgijsko-francoske meje:
7.	pri Gomines do Gomines.
8.	pri Halluinu do Menina.
II.	Luksemburških uprav.
9.	Po princa Henrika luksemburški železnici obratovani kos od belgijsko-luksemburške meje pri Rodangu do Athusa.
Opomnja. Kar se tiše železnifinih kosov, katere obratujejo belgijske uprave v zunanjih deželah, je primerjati:
Francosko, številka 14, 15, 16, 17.
Nizozemsko, številka 11,12.
Dansko.
A.	Po danskih upravah obratovani železnični kosi.
1.	Danske državne železnice, vštevši po njih obratovane parnobrodne zveze:
a)	čez Limfjord (Oddesund Nord—Oddesund Süd in Nykjöbing paa Mors-Glyngöre) ;
b)	čez Mali (lille) Belt (Frederick—Strib);
c)	čez Véliki (store) Belt (Nyborg—Korsör);
d)	čez Öresund (Helsingör—Helsingborg in Kopenhagen [Kjöbenhavn] — Malmö — zaradi parnobrodne zveze Kopenhagen—Malmö glej pod B. II 5);
e)	čez Masnedsund (Mansnedö—Orehoved);
f)	med Gjedserom in Warnemünde — gledé te parnobrodne zveze glej pod B. I. 4;
todaizvzemši:
po železnični družbi južnofiinenski obratovani državni železniški kos Nyborg—Faaborg in
parniški kos Korsör—Kiel.
2.	Nastopni v državni upravi stoječi kosi zasebnih železnic:
a)	Orehoved—Gjedser.
b)	Aalestrup—Viborg.
c)	Sorö—Vedde.
B.	Železnični kosi, ki so v obratu ali skupnem
obratu zunanjih železničnih uprav.
I.	Nemških uprav.
3.	Po kraljevih pruskih državnih železnicah obratovani kos od nemško-danske meje pri Farrisu do Vamdrupa.
4.	V družbi z velikovojvodsko-meklenburškimi državnimi železnicami obratovana parnobrodna zveza Gjedser—Warnemünde.
II.	Švedskih uprav.
5.	Po danskih državnih železnicah skupno s švedskimi državnimi železnicami obratovani kos
parnega broda med svobodnim pristanom Kopenhagen in Malmö.
Opomnja. Kar se tifie železničnih kosov, katere obratujejo danske uprave v inozemstvu, je primerjati:
Nemško, številka 138.
Švedsko, številka 8.
Francosko.
A.	Po francoskih upravah obratovane železnice
in železnični kosi.
Proge splošnega pomena:
1.	Severne železnice.
2.	Vzhodne železnice, vštevši za račun koncesionarjev obratovane proge, namreč proge od Vassya v Saint-Dizier in lokalnih železničnih prog arden-skega departementa (Carignan v Messempré, Mon-thermé v Monthermé [Laval-Dieu], Vrigne-Meuse v Vrigne-aux-Bois), od Rambervillersa v Charmes, od Igney-Avricourta v Blamont in Cirey.
3.	Železnice Pariz—Lyon—Sredozemsko morje, vštevši za račun koncesionarjev obratovano progo starega pristanišča v Marseillu in progo od Arlesa v Saint Louis.
4.	Orléanske železnice.
5.	Južne železnice.
6.	Državnih železnic, vštevši za račun departementa Indre-et-Loire obratovane lokalne železnice od Ligré-Rivière v Richelieu.
7.	Obeh pasovnic pariških, vštevši strategično progo od Valentona v Massy-Palaiseau.
8.	Družbe za departementalne železnice.
9.	Družbe za železnico iz Somaina v Anzin in do belgijske meje.
10.	Družbe mčdoške.
Proge lokalnega pomena:
11.	Družbe za departementalne železnice.
12.	Iz Marlieuxa v Châtillon-sur-Chalaronne.
13.	Iz Castelnaua v Margaux in iz Pauillaca v Port des Pilotes (družbe mčdoške).
B.	Železnični kosi, ki so v obratu ali skupnem
obratu vnanjih uprav.
I.	Belgijskih uprav.
Po belgijski upravi državnih železnic obratovani kosi od belgijsko-francoske meje:
14.	pri Doische do Giveta.
15.	pri Abeelu do Hazebroucka.
16.	Po belgijski severni železnici obratovani kos od francosko-belgijske meje pri Heer-Agimontu do Giveta.
17.	Po chimayski železnični družbi obratovani kos od francosko-belgijske meje pri Momigniesu do Anora.
II. Nemških uprav.
Francoski vzhodni železnici pristoječi, po državnih železnicah v Alzaciji-Loreni skupno obratovani kosi od nemško-francoske meje:
18.	pri Altmünsterolu do Petit-Croixa.
19.	pri Nemškem Avricourtu do Igney Avricourta.
20.	pri Chambreyu do Moncela.
21.	pri Novéantu do Pagny-sur-Moselle.
22.	pri Amanweilerju do Batilly.
23.	pri Fentschu de Audun-le-Romana.
III.	Švicarskih uprav.
Po švicarskih zveznih železnicah obratovani kosi od francosko-švicarske meje:
24.	pri Delle do Delle.
25.	pri Vallorbe do Pontarliera.
26.	pri Les Verrières Suisse do Pontarliera.
27.	pri Grassieru do Divonue-les-Bains
Po železnici Martigny—Le Châtelard obratovani kos od francosko-švicarske meje:
28.	pri Le Châtelardu do Vallorcine.
IV.	Italijanskih uprav.
29.	Po italijanskih državnih železnicah obratovani kos od italijansko-francoske meje pri Modanu do Modana.
Opomnja. Kar se tiče železničnih kosov, katere obratujejo francoske uprave v vnanjih deželah, primerjaj :
Nemško, številka 127, 128, 129,130, 131, 132.
Belgijsko, številka 7, 8.
Italija, številka 8.
Švica, številka 34, 35, 3G, 37.
Italija.
A. Po italijanskih upravah obratovane železnice in železnični kosi.
1.	Vse proge, obratovane po generalnem ravnateljstvu državnih železnic.
2.	Po družbi ,Società Vrneta per costruzionc ed esercizio di ferrovie secondarie italiane“ obratovane proge:
a)	Staromesto — Portogruaro, s krilom od S. Gior-gia di Nogaro do italijansko-avstrijske meje pri Červinjanu,
b)	Parma—Suzzara,
c)	Bologna S. V. — Portomaggiore. s krilom od Budria v Massalombardo,
d)	Arezzo—Pratovecchio Stia,
e)	Gonegliano—Vittorio,
f)	Thiene—Rochette.
g)	Ferrara—Gopparo, in
h)	Ferrara—Cento.
3.	Severnomilanske železnice v Milanu, namreč :
i)	Milan—Bovisa — Seveso S. Pietro — Merone Pontenuovo (skupni kolodvor proge Como — Lecco državnih železnic)—Incino-Erba, s kriloma od Bovise v Milan—Librero (državne železnice) in od Sevesa—S. Pietro v Camnago (skupni kolodvor proge Chiasso — Milan državnih železnic),
k)	Milan—Bovisa —Saronno;
l)	Saronno — Mainate —Varese Nord—Laveno Nord, s kriloma od Varese Nord v Varese (državne železnice) in od LavenaNord v Laveno Mombello (državne železnice),
m)	Saronno—Giandate,
i
n)	Como Lago Nord — Camerlata—Grandate— Mainate s krilom iz Camerlate v Albate Camerlata (državne železnice),
o)	Novara Nord—Busto Arsizio Nord —Saronno —Seregno (skupni kolodvor proge Chiasso— Milan državnih železnic), s kriloma od Novare Nord v Novaro (državne železnice) in od Busta Arsizia Nord v Busto Arsizio (državne železnice),
p)	Castellanza—Cairate Lonate Cepino in Val d’Olona.
4.	Po družbi srednjemorskih železnic obratovane proge:
Varese—Porto Ceresio in Roma—Viterbo, z odcepkoin od Capranice v Ronciglione.
5.	Po družbi rimskih stranskih železnic obrato-vana proga Roma—Albano—Ncttuno.
G. Proga Sondrio—Tirano, ki jo obratuje Società per le ferrovie de.U’Altu Valtellina.
7.	Valsuganska železnica.
B. Železnični kosi, ki so v obratu ali skupnem
obratu zunanjih uprav.
I.	Francoskih uprav.
8.	Po železnici Pariz-Lyon-Sredozemsko morje obratovani kos od italijansko-francoske meje pri Ventimiglii do Ventimiglie.
II.	Švicarskih uprav.
Po švicarskih zveznih železnicah obratovani kos od italijansko-švicarske meje:
9.	pri Pinu do Luina.
10.	pri Iselli do Domodossole. •)
III.	Avstrijskih uprav.
11.	Po c. kr. avstrijskih državnih železnicah v smeri proti Italiji soobratovani kos od italijansko-avstrijske meje pri Pontablu do Pontebe.
Opomnja. Kar se tiše železničnih kosov, katere obratujejo italijanske uprave v zunanjih deželah, primerjaj :
Avstrijsko, številka 22, 23, 24, 25.
Francosko, številka 29.
Švica, številka 38.
Luksemburško.
A.	Po luksemburških upravah obratovane želez-
nice in železnični kosi.
1.	Princa Henrika železnica.
B.	Železnični kosi, ki so v obratu ali skupnem
obratu zunanjih uprav.
Nemških uprav.
2.	Po državnih železnicah v Alzaciji-Loreni obratovane vse proge železnice Viljema luksemburškega.
3.	Po kraljevih pruskih državnih železnicah obratovani kos od nemško-luksemburške meje pri Ulllingenu do Ulflingena.
Opomnja. Kar se tiče železničnih kosov, katere obratujejo luksemburške uprave v vnanjih deželah, je primerjati :
Belgijsko, številka 9.
*) Švicarske zvezno železnice oskrbujejo od Iselle transitno vlakovozno službo (odpravo in spremstvo vlakov) na račun italijanskih državnih železnic; postajsko službo oskrbujejo te železnice same.
(Slovonlsch.)
23
Nizozemsko.
A.	Po nizozemskih upravah obratovane železnice
in železnični kosi.
1.	Družba za obrat nizozemskih državnih železnic.
2.	Družba za holandske železnice.
3.	Družba za nizozemsko osrednjo železnico.
4.	Družba za severnobrabantsko-nemško železnico.
B.	Železnični kosi, ki so v obratu ali skupnem
obratu vnanjih uprav.
I. Nemških uprav.
5.	Po velikovojvodskih oldenburških državnih železnicah obratovani kos od nemško-nizozemske meje pri Neuschanzu do Neuschanza.
Po kraljevih pruskih državnih železnicah obratovani kosi od nemško-nizozemske meje:'
6.	pri Borkenu do Winterswyka.
7.	pri Bocholtu do Winterswyka.
8.	pri Straelenu do Venloa.
9.	pri Kaldenkirchenu do Venloa.
10.	pri Dalheimu do Vlodropa.
II.	Belgijskih uprav.
11.	Po družbi za železnico Malines — Terneuzen obratovani kos od belgijsko-nizozemske meje pri La Glinge do Terneuzena.
12.	Po družbi za železnico Gent — Terneuzen obratovani kos od belgijsko-nizozemske meje pri Selzaete do Terneuzena.
O pom n j a. Kar se tiče železničnih kosov, katere obratujejo nizozemske uprave v vnanjih deželah, primerjaj :
Nemško, številka 133, 134, 135, 136, 137.
Rumunsko.
A.	Po rumunskih upravah obratovane železnice in
železniški kosi.
1.	Kraljeve rurnunske državne železnice.
B.	Železniški kosi,‘ki so v skupnem obratu vnanjih
uprav.
I. Ruskih uprav.
2.	Po kraljevih rumunskih državnih železnicah obratovani in po ruskih južnozapadnih železnicah soobratovani kos od rusko-ruinunske meje pri Ung-henih do Rumunskih Unghenov.
II. Avstrijskih uprav.
3.	Po c. kr. avstrijskih državnih železnicah v smeri iz Avstrije obratovani kos od avstrijsko-rumunske meje pri Burdujenih do Burdujenov.
III.	Ogrskih uprav.
Po kraljevih ogrskih državnih železnicah v smeri iz Ogrskega obratovani kosi od ogrsko-rumunske meje:
4.	pri Verciorovi do Verciorove.
5.	pri Rlulu Vadului do Gatnenov.
6.	pri Palanki do Palanke.
Opomnja. Kar se ti8e železničnih kosov, katere obratuje rumunska uprava v inozemstvu, je primerjati:
Avstrijsko, številka 54.
Ogrsko, številka 12, 13, 14.
Rusko, številka 46.
Rusko.
A. Po državi obratovane železnice in železnični kosi.
1.	Nikolajska železnica (s krilom v pristanišče in k železnici Novotoržoški in k železnici Rž0v— Vjazma) izvzemši oddelek v Boroviče.
2.	Severno-zapadne železnice.
3.	Železnica Moskva—Brest.
4.	Železnica Moskva — Kursk, Moskva—Nižnyj Novgorod in muromska železnica.
5.	Železnica Syzrânj — Vjazma.
6.	Jekaterinska železnica'
7.	Železnica Riga—Orël (z železnico Riga— Tukum).
8.	Železnica Libava—Romny.
9.	Vislanske železnice.
10.	Južne železnice.
11.	Železnica Samara—Zlatoust.
12.	Poleške železnice.
13.	Južnozapadne železnice.
14.	Permska železnica.
15.	Sibirska železnica.
16.	Transkavkaške železnice
17.	Severne železnice.
18.	Taškontska železnica.
19.	Srednjeazijska železnica, s progami: Krasnowodsk — Andishan,
Mervv—Kuška,
Čcrnjajevo —Taškent in Gorčakovo — Margelan.
20.	Transbajkalska železnica.
B- Po zasebnih upravah obratovane železnice in železnični kosi.
21.	Železnica Varšava—Dunaj.
22.	Vladikavkaška železnica.
23.	Lodžska železnica.
24.	Železnica Moskva—Kijev—Voronež.
25.	Železnica Moskva—Kazanj.
26.	Železnica Moskva—Windau—Rybiûsk.
27.	Železnica Rjazanj—Uralsk.
28.	Južnovzhodne železnice.
29.	Železnica Belgorod—Šumy.
30.	Lokalne železnice I. družbe za lokalne železnice v Rusiji:
Pemau—Reval, s progami Walk—-Pernau,
Moisekull — Fellin,
Fellin—Rovalski pristan,
Allenkull—Weißenstein.
Swjenzjany ;
Južne železnice, s progami:
Rudnica—Olwiopol,
Dochno—Čečelnik,
Beršad—Beršad-tvornica,
Žitomir— Gahvoron,
Holonevvskaja — Zemka,
Voronovici—Vinica.
31.	Lokalna železnica Novozybkov.
32.	Železnica Gherby — Öenstochow.
33 Livlandska lokalna železnica (Walk — Marienburg— Stockm.annshof).
C.	Mejni kosi, kii so v skupnem obratu vnanjih uprav.
I. Nemških uprav.
Po kraljevih pruskih državnih železnicah obra-tovani kosi od nemško-ruske meje:
34.	pri Eydfkuhnih do Wierzbolova.
35.	pri Otloiïinu do Aleksandrova.
36.	pri Šopinicah do Sosnowie (proga poprejšnje železnice ob desnem bregu Odre).
37.	pri Šopinicah do Sosnowie (proga poprejšnje gorenjesileške železnice).
38.	pri Protskenu do Grajeva.
39.	pri Illowu do Mlawe.
40.	pri Sziczypiornu do Kališa.
41.	pri Herbih do Ruskih llcrbov.
II. Avstrijskih uprav.
Po c. k. avstrijskih državnih železnicah obra-tovani kos od avstrijsko-ruske meje:
42.	pri Szczakovi do Granice in
v smeri v Rusijo obratovani kosi od avstrijsko-ruske meje:
43.	pri Brodih do Radziwilowa.
44.	pri Podwoloczyski do Woloczyska.
45.	pri Nowosielici do Nowosielice.
III.	Rumunskih uprav.
Po južno-zapadnih železnicah obratovani in po kraljevih rumunskih državnih železnicah soobrato-vani kos od rumunsko-ruske meje:
46.	pri Unghenih do Ruskih Unghenov.
O pom n j a. Kar se ti£e železničnih kosov, katere obratujejo ruske uprave v vnanjih deželah, primerjaj :
Nemško, številka 100, 1Q1, 102, 103, 104.
Avstrijsko, številka 51, 52, 53.
Rumunsko, številka 2.
Švedsko.
A. Po švedskih upravah obratovani kosi.
1.	Švedske državne železnice, izvzemši po njih obratovani kos Luleâ—državna meja s kriloma Gelliware — Malmberg in Gelliware — Koskulls kulle *), toda vštevši parnobrodno zvezo:
a)	čez Öresund med Malmöjem in Kopenhagnom
— glej pod A, I, 8;
b)	tez Iztočno morje med Trelleborgom in Saß-
nitzom — glej pod B, II, 9.
2.	Boràska železnica.
3.	Železnica Kristianstad—Hessleholm.
4.	Železnica Lund—Kjeflinge.
5.	Železnica Lund—Trelleborg.
6.	Železnica Trelleborg—Rydsgârd.
7.	Železnica Uddewalla—Wenersborg—Herr-Ijunga.
B. Železniški kosi, ki so v vkupnem obratu vnanjih uprav.
I. Danskih uprav.
8.	Po švedskih državnih železnicah skupno z danskimi državnimi železnicami obratovani kos parnega broda med Malmöjem in svobodnim pristanom Kopenhagen.
<) Na kosih od švedsko-norveške meje do Char-lottenherga in od švedsko-norveške meje do Storliena, ki ju obratujejo švedske državne železnice, oskrbujejo službo v vlakih norveške državne železnice.
II. Nemških uprav.
9.	Po švedskih državnih železnicah skupno s kraljevimi pruskimi državnimi železnicami obra-tovana parnobrodna zveza Trelleborg—Saßnitz.
Opomnja. Kar se tiče železniških kosov, ki jih obratujejo švedske uprave v vnanjih deželah, primerjaj: Nemško, številka 139.
Dansko, številka 5.
Švica.
A. Po švicarskih upravah obratovane železnice in železnični kosi
I. Železnice s pravilnim tirom.
1.	Švicarske zvezne železnice, izvzemši po njih obratovano vrvno železnico Cossonay kolodvor J. S. — Cossonay mesto.
2.	Železnica Bern—Neuenburg.
3.	Emmenthalska železnica.
4.	Železnica Freiburg —Murten—Ins.
5.	Železnica Martigny—Orsières.
6.	Neuenburška železnica čez Juro.
7.	Železnica Langenthal—Huttwil.
8.	Železnica Önsingen—Baisthal.
9.	Železnica Pont—Brassus.
10.	Železnica Rorschach—Heiden.
11.	Železnica Saignelégier—‘Glovelier.
12.	Seetalska železnica.
13.	Sensetalska železni-a.
14.	Sihltalska železnica.
15.	Južnovzhodna železnica.
IG. Thunerseeška železnica.
17.	Železnica tössthalska.
18.	Železnica Uerikon—Batumi.
II. Železnice z ozkim tirom.
19.	Železnica Aarau — Schöftiand.
20.	Železnica Bellinzona—Mesocco.
21.	Železnica Bern—Worb (kos Gürnlingen— Worb).
22.	Železnica Martigny—Le Châtelard.
23.	Rliatiška železnica.
24.	Wynentalska železnica.
25.	Železnica Yverdon—St. Croix.
B. Železnični kosi, ki so v obratu ali skupnem obratu vnanjih uprav.
I. Avstrijskih uprav.
Po c. k. avstrijskih državnih železnicah obra-tovana kosa od avstrijsko-švicarske meje:
2G. pri Buchsu do Buchsa.
27.	pri St. Margrethenu do St. Margrethena.
II. Nemških uprav.
Po velikovojvodskih badenskih državnih železnicah obratovani kosi od nemško-švicarske meje:
28.	pri Gottmadingenu do švicarsko-nemške meje pri Wilchingenu.
29.	pri Stettenu do Basla badenska železnica.
30.	pri Leopoldshöhe do Basla badenska železnica.
31.	pri Grenzachu do Basla badenska železnica.
32.	Po velikovojvodskih b adenskih državnih železnicah skupno obratovana spojna železnica med Baslom badensko železnico in Baslom švicarsko zvezno železnico.
33.	Po državnih železnicah v Alzaciji-Loreni obratovani kos od nemško-švicarske meje pri St. Ludwigu do Basla švicarske zvezne železnice.
III.	Francoskih uprav.
Po družbi za železnico Pariz-Lijon-Sredo-zernsko morje obratovani kosi od francosko-švicar-ske meje:
34.	pri St. Gingolphu do Bouvereta.
35.	pri Chêne-Bourgu do Genf-Eaux-Vives.
36.	pri La Plaine do Genf-Cornavina.
37.	pri Le Locle-Col-des-Roches do Locla.
IV.	Italijanskih uprav.
38.	Po italijtinskih državnih železnicah obratovani kos od italijansko-švicarske meje pri Chiassu do Chiassa.
Opomnja. Kar se tiče železnični!) kosov, katere obratujejo švicarske uprave v vnanjih deželah, primerjaj:
Nemško, številka 123, 124, 125, 126.
Francosko, številka 24, 25, 26, 27, 28.
Italija, številka 9, 10.
Wrl*a s. r.