JUTRA: Telefon: Uredn. 440 Uprava 455 t^ožtnTna praCana v goiovfnf Cena 1 Dm U&v državni prevrat na Grškem R^VOLUCIJONARNI UPOR STAVKU-JOCEGA DELAVSTVA. — VENIZELOS IN PANGALOS VODITELJA REVOLUCIJE? - KRVAVI POULIČNI BOJI. LONDON, 18. junija. Po najnovejših vest ♦ iz Aten je izbruhnila na Grškem revolucija. Gibanje je Imelo prvotno komunističen značaj, vendar kažejo vsi znaki, da gre za nov državni prevrat, ki ga je organiziral biv ši diktator general Pangaios sporazumne z generalom Kondiiisom in Ve-nizelosom. Po številnih mestih se vrše številne krvave poulične borbe, izgle-da pa, da vlada nima dovolj moči, da bi revolucijo zadušila. -SOLUN. 18. junija. Iz prvotne stavke tobačnih delavcev v Solunu se je razvila na Grškem generalna stavka, ki je zavzela popolnoma revolucionaren značaj in so njene posledice trenutno še nedogledne. Zaimisova vlada se nahaja v silno težkem polo- žaju in je tudi dvomljivo, da bo imela dovolj moči, da vzdrži mir in red v državi. V nekaterih mestih je že prišlo do krvavih spopadov med stav-kujočimi in policijo. Ponekod je bilo poklicano na pomoč tudi vojaštvo, ki pa ni preveč zanesljivo in je deloma stopilo celo na stran upornikov. Najtežji je položaj v Pireju, Solunu in v Drami, kjer je delavstvo postavilo po ulicah močne barikade in prevladujejo med njimi komunisti.' Na obeh straneh je več mrtvih in ranjenih. Razna poročila pravijo, da se je pojavilo revolucijonarno gibanje že tudi med mornarico. Vlada je odredila aretacijo vseh komunističnih voditeljev na Grškem. Poostren položaj TESNA ZVEZA RATIFIKACIJE NETTUNSKIH KONVENCIJ Z NAJETJEM NAŠEGA POSOJILA V ANGLIJI. — OBSTRUKCIJA SE NADALJUJE. Hetttmske konvencije POLITIČNE POSLEDICE IN PAKT PRIJATELJSTVA Z ITALIJO. NJIHO’ M a r i b o r, 18. junija. Včeraj dopoldne se je vršil v mali dvorani Narodnega doma ob lepi udeležbi delegatov skupen občni zbor srezldh organizacij SDS za Maribor desni in levi breg, ki ga je vodil g. Ivan Kejžar in se ga je udeležil tudi tiar. poslanec dr. Pivko. Iz političnega poročila poslanca dr. Pivk a podajamo v naslednjem Izvajanja, ki se tičejo prijateljske pogodbe naše države z Italijo. Borba proti najavljeni ratifikaciji t. zv. nettunskih konvencij med Ita-jo in našo državo je sprejela ostre ublikc in mogoče je, da bo odpor v bodočih tednih še narasel. Toda napačna je misel, da je ta ali ona točka nettunske konvencije edini predmet Široke narodne nezadovoljnosti. Široke mase ne poznajo določb, a niti ta-kozvani narodni voditelji jih deloma rodne komplikacije! Konvencije so bile podpisane 20. julija 1925, torej pred tremi leti. En krat so bile nenadoma predložene skupščini, toda govorilo se je o njih le v odboru, pred plenum pa niso prišle. Že takrat se je dvignila burja go spodarskih in 'strokovnih organizacij proti njim, zlasti iz zapadnih krajev, a tudi iz najbolj kompetentnih krogov ekspertov v glavnem mestu. Politični dogodki so potem odrinili nettunske konvencije z dnevnega reda: hr-vatska seljačka stranka je izstopila iz vlade, sledil je zato tiranski pakt in kriza zaradi Albanije s senzacionalnim odpustom ministra zunan. poslov g. Ninčiča, razpust narodne skupščine itd. Razmerje med Jugoslavijo in Itali-, jo kljub formalno še veljavnemu pak-| tu prijateljstva ni bilo zadovoljujoče BEOGRAD, 18. junija. Vest, da je zunanji minister dr. Marinkovič v soboto popoldne nepričakovano predložil skupščini nettunske konvencije v ratifikacijo, je izzvala v vseh političnih krogih živahne komentarje. Vlada je radi odpora opozicije še pred par dnevi izjavila, da bo še poprej predložila zakon o ureditvi agrarnih odnošajev v Dalmaciji in zakon o ureditvi odnošajev dvolastnikov ob meji, ker so ta vprašanja v neposred= zvezi z nettunskimi ‘konvencijami. Predložitev konvencij pred najetjem posojila pa je sedaj še bolj utrdila domnevo, da je ratifikacija nettunskih pogodb eden glavnih pogojev za londonsko posojilo, dasi je vlada to vedno tajila. V opozicijonalnih krogih naglašajo, da je situacija s tem mnogo bolj razčiščena. Svetozar Pribičevič je na včerajšnjem manifestacijskem zborovanju Kmečko-demokratske koalicije v Somfeoru nagla-šal, da je vlada sedaj pokazala, da noče pomirjenje z opozicijo. Pogajanja, ki so se pričela na zadnjem sestanku šefov parlamentarnih skupin, so s tem večali-manj razbita, kajti opozicija smatra, da je vlada pričela pogajanje samo zato, da bi v javnosti izzvale iitis, kot da je opo zicija opustila odpor nettunskim konvencijam in pristala na njih ratifikacijo. BEOGRAD, 18. junija. Današnja seja narodne skupščine je bila zopet zelo burna- Pričela se je s poldrugourno zamudo in ji je predsedoval dr. Hrasnica. Posl. ali popolnoma ne poznajo. Informira-; in zato sc je evropska mednarodna hi politiki in gospodarski strokovnja- j politika že dve leti mtenzivno_ pečala ki kažejo na poedine nevarne in škodljive odstavke konvencij in so svojčas Zahtevali, da se izpremene. To, radi Česar se narod razburja, je sam duh, do gotove mere tudi temelj teh konvencij, namreč dejstvo, da nas vodi- lo konvencije v stanje inferijornosti, ja. s tem vprašanjem. V našem javnem mnenju se je med tem ustvarjalo prepričanje, da ratifikacija nettunskih konvencij ne pride na dnevni red dru gače, kakor v zvezi z ratificiranjem vsega italo-jugoslovanskega razmer- hapram Italiji, v katerem bi po sploš hetn mnenju in po načrtih fašistične vlade morali dajati dan na dan nove koncesije in brez odpora trpeti provokacije iz strahu, da nas Italija ne ^Pade. In končno bi vsemu temu tetivnemu razmerju morali dati ime Pakt prijateljstva«, v katero v Jugo-s*;iviji nifice ne verjame. Po tiranskem paktii smo si v* Jugoslaviji na jasnem. Pri nas nihče ne verjame v prijateljstvo Italije do naše jpžavc. Pri nas nihče ne pričakuje, da ?o politiki gospodarskih in političnih j^ptivencij sledila ublažitev ali naklor Jponost italijanske državne politike nhnram jugoslovanski državi. Kdor danes zagovarja ratifikacijo °ttunskih konvencij, jo zagovarja sa- Odločitev g Marinkoviča in vlade je zato vplivala kot strela z jasnega neba na javno mnenje. Za ta nepričakovani korak slišimo v glavnem tri vzroke: pritisk Angli je in Francije, pogoj angleških bankirjev. ki nam hočejo dati posojilo ter djplomatična poteza, da se pred vele silami manifestira miroljubnost in do bra volja Jugoslavije. Priznavamo, da dozdevni pogoj an gleških bankirjev razburja naše javno mnenje. Kar se pa tiče prijateljski' migljajev in nasvetov Francije in An glije, da naj odobrimo brez vseh po mislekov prijateljsko pogodbo z Ita lijo, konstatiramo, da se tu premalo ozirajo' na psihološko stanje našega naroda in nočejo uvideti, da dajejo 7 edinim argumentom: tiko jih ne | konvencije enostranske koristi samo ^obrinio. povzročimo težke medna-1 ItaliiL Lazič je takoj uvodoma energično protestiral proti zavlačevanju sej,, poslanec Pucelj pa je zahteval razne popravke v zapisniku, ki jih je večina odklonila. Med opozicijo in vladno večino je prišlo ponovno do silno ostrega prerekanja in burnih nastopov-Posl. Stjepan Radič je žigosal malomarnost vlade in nered, ki vlada v na* rodni skupščini. Radikalni poslanci se najraje držijo v skupščinski »birtiji«, mesto da'bi prisostvovali skupščinskim sejam. Kadar pa pride glasovanje, najde predsednik vedno dovolj časa, da jih z avtomobili spravi v skupščino, da ne ostane vlada v manjšini. Radič je zaključil svoj govor z besedami: »Kupili ste 30.000 lesenih brzojavnih drogov v inozemstvu, dočim jih imamo doma v preobilici. Tako sramotno afero so Angleškem, pa je nastala Irska, je tudi Avstrija, pa je nastala jo je Madžarska in je nastala ska koalicija, brez katere žave ne bi bilo!« Viharno zicije, vladna večina protestira. Nato je hotel zopet govoriti posl. Pu* celj, a mu predsednik ni hotel dati besede. To je izzvalo viharne proteste opozicije in divje prerekanje med obema taboroma. Opozicija je začela tudi razbijati po klopeh. Hrup je postal končno tako silen, da je bil predsednik dr. Hrasnica končno prisiljen, da je sejo prekinil in se bo nadaljevala popoldne. /iavje sokolskega dela Čeprav je deževno vreme motilo prireditve, je bil VIII. zlet Mariborske So> eolske župe kljub temu izveden in sicer ob velikem zanimanju občinstva. Že v soboto dopoldne so vlaki pripeljali prve udeležence. S popoldanskimi vlaki in avtomobili pa so dospeli tekmovalci, ki so se deloma že v soboto popoldne, de-oma v nedeljo zjutraj podvrgli tekmam. Sobotne popoldanske'tekme so bile določene za naraščaj, ki je dosegel lepe u-spehe. A tudi članstvo je doseglo dosti dobre rezultate, etesi so se opazile že posledice namočenega telovadišča-Močno pa je trpela tekma od razmočenega terena v nedeljo zjutraj. Sodniki so to okoliščino tudi upoštevali in zato so tudi rezultati nedeljskih tekem zadovoljivi. Višek slavnosti pomenita vsekakor sobotna -telovadna akademija v Narodnem domu in javna telovadba v nedeljo popoldne na telovadišču- Program akademije, ki jo je otvorila mariborska sokolska godba, je izpolnilo 7 društev z 11 točkami, ki so po pestrosti lahko zadovoljile tudi izbirčno oko. Bile so to proste vaje, ritmične študije, vaje z orodji in na orodju ter podobno. Izvajanje je bilo deloma zadovoljivo, deloma pa takšno, da gledalec ni vedel, ali bi občudoval bolj izvedbo ali kompozicijo. S svojo navzočnostjo so povečali svečanost trenutkov savezni načelnik br. dr. Murnik, komandant mesta brigadni general Spasič s soprogo, veliki župan dr. Schaubach, predsednik okrožnega sodišča dr. Ziher, šef davčnega oblastva svetnik dr. Sedlar, podžupan dr. Lipold, minister n. r. dr. Kukovec in mnoge druge ugledne osebnosti iz Maribora in župnega področja. l V nedeljo, ob 2. pod. so zadoneli z dr- žavnega mosta zvoki sokolske godbe in ob njih je prikorakala več sto sokolskih pripadnikov broječa povorka ter krenila na igrišče športnega kluba Maribora k javni telovadbi- Spotoma se je povorka ustavila pred stanovanjem bolnega sta* roste mariborskega Sokola, br. dr. Leop. Boštjančiča, ki so mu priredili Sokoli živahne ovacije. Precej gosto padajoče kaplje so grozile, da bo preprečen popoldanski program. Toda nehal je Jupiter Pluvius in med izvajanjem posameznih točk — bilo jih 12 — je celo posijalo solnce, tako da je končala prireditev tudi tozadevno pod najboljšimi dojmi. Pred pričetkom jayne telovadbe je na zletišču pozdravil župni starosta br. Julče Novak zopet došlega komandanta mesta generala Spasiča, br. Gangla in dr. Murnika, podžupana br- dr. Lipolda, kakor tudi vse na zlet došle sokolske pripadnike. Podžupan dr. Lipold je izrekel kratek, jedrnat govor v imenu mestne občine mariborske, br. Gangl pa v imenu starešinstva, tehničnega odbora JSS. Prinesel je tudi pozdrave kršne Hercegovine in kraljevskega Skoplja, kjer je bil pred kratkim. Med- tem časom je številno občinstvo, med katerim so bili tudi zastopnik vel. župana, srezki poglavar dr. Ipavic, nar-poslanec dr. Pivko in minister n. r. dr-Kukovec, napolnilo sedeže in stojišča in tudi naša junaška vojska je prisostvovala telovadbi v velikem številu. Programske točke same so podale lepo sliko vsestranskega sestematičnega dela v našem obmejnem Sokolstvu in so ustvarile tako najlepše razpoloženje za ljudsko veselico, s katero so bile zaključene mariborske sokolske slavnosti. (Strokovno oce* no telovadbe same objavimo v prihodnjih .številkah v rubriki »Sokolstvo. Op. ured-) Leto II. (IX.), štev. 137 Maribor, nedelja 18. junija 1928 izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček. zav. v Ljubljani SL 11.409 Volja meaečno, prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, doetavljen na dom pa lC Din Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 13 Oglasi po tarifu Oglase sprejema tudi oglaoai oddelek „Jutra« v Ljubljani, Prešemeva »lica Mi 4- Stran 2. V Mariboru. dne 18. VI. 1 »p»nmxr. Ali bomo mogli ohraniti mariborsko oblast TEHTNI ARGUMENTI ZA OBSTOJ, A PREMALO ODLOČNE ZASLOMBE. Zadnji Vaš članek o bližajoči se reviziji ustave, ki bi naj zlasti izvršila delekosežno izpremembo v upravni razdelitvi države v tej smeri, da bi namesto dosedanjih 33 oblasti v novi ustavi bile določene samo 4 oblasti, je vsekakor za nas v mariborski oblasti važen in izziva potrebo, da se o njegovi vsebini izjasnimo. Današnje zagrebško časopisje prinaša precej konkretne informacije, da ima sedanja Vukičevič-Davidovičeva vlada samo še nalogo, da »protura« nettun-ske konvencije in zunanje posojilo, nakar bi prišla nova vlada, v kateri bi Kmečko-demokratska koalicija igrala važno vlogo in katera bi predvsem imela nalogo, da izvrši revizijo ustave. Gotovo je torej, da se s precej naglimi koraki bližamo trenutku, ko bomo stali pred gotovim dejstvom, da bo predložen načrt o novi razdelitvi države v oblasti. Nedvomno je, da nas svoječasno v borbi za ustanovitev posebne mariborske oblasti niso vodili nagibi lokal nega patriotizma ali pokrajinskega separatizma, marveč razlogi, ki so temeljili globoko v gospodarski struktu ri naše mariborske pokrajinč. Vsi ti razlogi so danes merodajni tembolj, ker so izkustva tekom let obstanka mariborske oblastne uprave in sedaj tudi tekom poldrugega leta, odkar funkcionira tudi že samouprava, utemeljenost teli razlogov dokazala. Xjub temu pa moramo kot realni politiki ebstati pri vprašanju, ali bodo vsi naši tehtni in utemeljeni razlogi za obstoj posebne mariborske oblasti mogli vplivati na stališče odločujočih činiteljev. Vprašati se moramo, ali bo vodstvo KDK pri sestavljanju načrta za revizijo ustave glede oblasti, moglo pristati na naše razloge, če se je iz vidika splošnih državnih in narodnih interesov odločilo predlagati preustroj države v samo četvero oblasti. Vprašati se moramo v drugi vrsti: ali smemo pričakovati, da nas bodo pri tozadevnih razgovorih v vodstvu KDK podpirali naši prijatelji iz da našnje ljubljanske oblasti? Po izkuš njah, ki jih imamo, te podpore ne mo remo pričakovati. Iz razlogov, ki jih z njihovega stališča razumemo, so jim pred očmi predvsem interes: Ljubljane. Tretjič se vprašajmo: ali je naše ljudstvo v mariborski oblasti v odlo čilnih trenutkih, ko je bilo treba pO' vzdigniti glas za naše pokrajinske in terese, pokazalo ono odločnost, ki je potrebna za velike borbe? Spomnimo se nazaj na drugo polovico leta 1924. ko je takrat Davidovič-Koroščeva vlada hotela podrediti mariborsko oblast ljubljanskemu velikemu županu! Le Maribor in še par drugih kxa jev se je takrat dvignilo proti tej na meri, velika večina ljudstva je pa stala apatično ob strani. In končno: Videli smo tekom zadnjih let. da je centralna državna upra' va storila vse drugo prej nego pospeševala razvoj samoupravnega življenja v oblastih. Naravnost ubijala je finančno samostojnost oblastnih samouprav in jo ubija še danes. Še danes čakamo na izgradnjo sreskih samouprav, ki bi po jasnih določilih zakona že tudi morala biti davno izvršena. Koliko so klerikalci, ko še niso bili v vladi, vpili o tem, da morajo sreske samouprave č!mprcj izgraditi; danes pa. ko ima SLS v vseh sta rih okrajnih zastopih svoje gerente o potrebi sreskih samoirorav ne ču-jemo iz njihovih ust več bosede. V takih razmerah je naravno da ljudstvo še vedno ni moglo dnbiti on^ga zaupanja v samouprave, kakor bi bilo to potrebno. Vse to so okolnosti ki nas pri trez nem razmišljanju vodijo do zaključka, da bo v danem položaju pač težko uspeti z argumenti ki govorico za ob stoj posebne mariborrke oblasti. Naša naloga pa bodi, da vkljub temu storimo vse. kar nam je mogoče .za to, da obranimo pridobitev, katere vrednost bomo znali še te takrat ceniti, kadar je ne bomo več imeli. mariborsko gledališče REPERTOAR: Pondeljek, 18. junija ob 20. uri »Idiot«, premiera, ab C. Torek, 19. junija ob 20. uri »Idiot« ab. A. Kuponi. Sreda, 20. junija ob 20- uri »Idiot« ab. B. Kuponi. Zadnjič. »Idiot« na marlb. odru. Danes 18. tm. se vprizori zadnja dramska premijera tega leta, dramatizacija Dostojevskega j»Idiota«, v režiji g. Pregarca. Napad na naše uinagrad-ništua Na zadnji seji oblastne skupščine je poslanec g. Petovar opozoril na veliko nevarnost, ki preti našemu vinogradništvu vsled prizadevanja nekih vinskih trgovcev, ki se potegujejo pri vladi v Beogradu za — carinske prosti uvoz italijanskih in grških vinskih vrst, češ, da 6i služile popravljanju našega /ina, katero bi uvozniki v kompenzacijo potem izvažali. Na skupščinski seji neki klerikalni poslanec tega ni hotel verjeti, veliki župan je pa potrdil, da je res tako in da so že prišla tozadevna vprašanja od vlade. V »Naših goricah« piše sedaj dr. N., da kažejo odločujoči faktorji v Beogradu veliko svojo nepoučenost glede naše visoke trgovine, ko se sploh Davijo s takimi špekulacijskimi prošnjami. V naši državi je na stotine vagonov dobrega vina za mešanje in popravljanje, lo vino po kvaliteti ne zaostaja za najboljšimi vini, gotovo pa ne za grškimi vini za mešanje. Da je to istina, najbolj potrjuje dejstvo, da so v bivši Avstriji vsi večji vinski trgovci iz Avstrije, Češke in Ogrske kupovali dalmatinska vina za mešanje in popravljanje severnih vin. Tudi izgovor na cene je prazen. Ita'',-ansk'a vina so za dobrih 100 Din na hektoliter dražja od dalmatinskih. In ko se dviga vsa evropska solidna trgovina proti grškim ponarejenim cenim vinom, pri nas kmetijsko ministrstvo piše sem in tja ter proučava, če bi bil u/oz cenega grškega vina koristen in če bi se s tem olajšal izvoz domačega vina. Z uvozom povsem diskreditiranih grških vin bi popolnoma ubili dober glas našega vina ter docela onemogočili, ne pa olajšali izvoz. Kakšen postopek bi bil to, uvoz vina brez carine, ko pa je po trgovskem dogovoru z Grško carina na grška vina po 45 Din v zlatu za hektoliter? Naše vinogradništvo je na robu propasti in ni treba več kakor še čisto lahkega udarca, in tak bi bil: dovolite^ uvoza določene množine tujega vina brez carine. Nespretna drž. »fiškalna« politika je onemogočila izvoz, davki so pa ubili vinski promet doma. Državna oblast bi se mogla zavedati, da se našemu vinogradništvu da pomagati le z otvoritvijo in iz-nlačilom cenih kreditov, z odpravo visokih carin na vinogradniške potrebščine in z osvoboditvijo vina od tako in trošarin. Uvoz tujega vina in celo še brez carin -'e nepotreben, škodljiv, potrebno bi pa bilo uvaževanje ugovorov čeških in nemških trgovcev radi carine, »napitnine« in še marsičesa. Vpisovanje v prvi letnik drž. ženskega učiteljišča v Mariboru se bo vršilo dne 2. in 3. julija od 9.—12. dopoldne. Točni podatki na črni deski v zavodu. — © PRISTOPAJTE K VODNIKOVI © DRUŽBI I ©)©]©)© Mar ibarski in dnevni dnu.; Novo predsedstvo srezkih organizacij SDS za Maribor levi in desni breg. Na včerajšnjem skupnem občnem zboru srezkih organizacij SDS za Maribor desni in levi breg je bil izvoljen sledeči nov odbor: Za Maribor levi breg: predsednik dr. Milan Gorišek, odvetnik v Sv. Lenartu, podpredsednik Stanislav Lu* bienski, posestnik v Krčevini, tajnik nadučitelj Franc Cvetko v Krčevini. — Maribor-desni breg: predsednik dr. Josip Pučnik, odvetnik v Slov. Bistrici, podpredsednik Mirko Gorišek, ravnatelj v Rušah, tajnik Karel Kobal, posestnik v Pobrežju. — Iz sodniške službe. Z mariborskega okrožnega sod" :a je bil premeščen na okrajno sodišče v Murski Soboti sodnik g. Moškon. Diplomiral je na pravni fakulteti ljubljanske v sr-ze Mariborčan g. Ciril Kocmur, član JAD Triglava. Častitamo! — Tezno pri Mariboru. Težka izguba je zadela uglednega krojaškega mojstra in načelnika skupne o-brtne zadruge g. Josipa Šabedra. Umrla mu je žena Rozalija iz ugledne rodbine Ranerjeve na Teznu v najlepši dobi 32 let in zapustila dva otročiča. Pokojnica je bila splošno priljubljena, ljubezniva in vedno veselega značaja. Pogreba, ki se je vršil v. soboto popoldne iz hiše žalosti, se je udeležila množica ljudi, kar naj bo v majhrio uteho težko prizadetemu soprogu- Blag ji spomin! Žahijočemti so-nrogu in obitelji Raner pa izrekamo naše iskreno sožalje. — Matni-antl mariborskega uo'teljlšča Iz I. 1880, 1881 in 1882. Blizu je zopet čas našega običajnega spominskega sestanka, ki bo letos v Slovenski Bistrici. Tovariši ostanimo zvesti naši tradiciji in pridimo vsi do zadnjega dne 7. in 8. julija ter tako pokažimo svojo solidarnost posebno 'etos, ko se nam pri* druži še letnik 1882. Natančneji spored sledi. Vlaki in avti od vseh strani v ugod nih zvezah za prihod in odhod. Potrebna je pravočasna zglasitev s številom udeležencev. Prenočišča bodo pripravljena za vse pravočasno se priglašene ali privatno ali v goctPnah. Nameravan je izlet z avtom v netijo 8. julija popoldne v Rogaško Slatino in nazaj. Udeleženci naj se takoj javijo pismeno pri tov. A- Pore-karju, Maribor — Tattenbachova ul. 26. I- — Sklicatelji: Šalamun Šimen, Porekar Anton in Kocbek Franjo. — Zdravljenje vojnih Invalidov v Toplicah pri Novem mestu se prične 3. julija za vse upravičene invalide ljubljanske in mariborske oblasti. Obsega radio-emanacijske kopeli, po oo-trebi tudi mehanoterapijo; za ves čas zdravljenja brezplačna popolna oskrba (hrana in stanovanje) v Invalidskem domu v Toplicah. Pravico do brezplačnega zdravljenja imajo pretežki in popolni in3 validi, izmed lahkih in težkih pa samo oni, ki plačujejo manj nego Din 20 neposrednega davka, odn. oni, ki so radi revmatičnih in sorodnih bolezni proglašeni za vojne invalide. Prošnje je nasloviti na velikega župana ljubljanske oblasti. Prošnji mora biti priloženo: 1. uradno poverjen prepis sodnega sklepa o priznanju invalidnine, 2. zdravniško izpričevalo uradn. zdravnika, da je zdravljenje potrebno, po potrebi pa še: potrdilo davčnega urada o plačevanju neposrednega davka in 4■ invalidsko uverenje o zadnjem pregledu. Dobo zdravljenja določi v vsakem posameznem primeru kopališčnl zdravnik povodom prve zdravniške preiskave. Nastanitev je skupna v Invalidskem domu za vse invalide brez izjeme Nesreča. Včeraj si je na športnem igriš.u Želez mčarjev blizu bivše kadeMce z'omil desno nogo pod kolenom 21 letni kle ar (arol Ibleis. Nesreča se mu je zgodila, ko se je močno zaletel v nekega drugega igralca ter padel. Rešilna ^ostaja ., po* nesrečenca odpremila v bolnico. S"1« so se vnele včeraj proti večeru v dimniku vojašnice vojvode Mišiča. Vojaki so že pred pri-lodom gasilcev vse plašili in škode ni bilo nobene. I Vinska anketa* Ministrstvo kmetijstva in vode je predložilo Vinarskemu društvu načrt nove,ra vinskega zakona v pretres. Izvrševa’ ’.i odbor je v svoji seji dne 15. t. m- na Irt zakona obravnaval ter napravil svoje pripombe. Da se slovenski vinogradnik seznani z načrtom zakona, sklicuje Vinarsko društvo v Mariboru anketo vinogradnikov, ki se bo vršila dne 20. t. m. ob 10. uri na vinarski šoli v Mariboru s sledečim dnevnim redom: 1. Načrt novega vinskega zakona. 2. Slučajnosti. Ker .le zadeva življenskega interesa naših vinogradnikov ter izredno važna, pričakuje odbor obilne udeležbe. Druhal v parku. Obiskovalci parka se pritov'!ejo, da tabori okrog Treh ribnikov in nižje doli v parku po ves dan, zlasti pa zvečer dru-hal — moški in ženske, — ki.se zelo nedostojno obnaša ter najbrž tudi snuje razne temne posle. Zgornji del parka se priporoča posebni pozornosti varnostne oblasti. — Nedeljska policijska kronika ne beleži skero prav nobenih resnejših slučajev. Od sobote na nedeljo pa je bilo izvršenih 5 aretacij i. s. 2 radi tatvine, 2 radi vlačugarstva in samo 1 radi pijanosti oz. razgrajanja v pijanem stanju. — Izmed 16 policijskih prijav je zopet kal ; 11 radi cestno policijskega reda, prehitre vožnje itd., torej radi pojava, katere-n« smo prošli teden z ozirom na javno var* | nost posvetili posebno pozornost. Stvai poklicanih faktorjev je, da resno Vžtznii* šlajo o protimerah. Pred očmni naj imajo za vedno bolj se razvijajoči promet skrajno neprimerne mariborske ulice, kal l je že ponovno bilo predmet javne kritike |— Ugotovitev, da je ravno od sobote dc nedelje največ prijav radi cestno-policij* skega reda, kar se zasleduje že več ted* : nov — je zelo značilna za naše razmere ter je tako važen problem, da bo da1 merodajmm in odgovornim činUeljem še mnogo skrbi, truda, dela in — sitnosti. -* Po stari sleparski metodi j se vrivajo v Mariboru že dalje časa * 'promet 100 dinarski bankovci, ki nastanejo na ta način, da se 16bankovcev n* gotov način naloži enega na drugega razreže ter potem zlepi skupaj. Po te) metodi se iz 16 naredi 17 komadov, ki sC ma^o manjši od pristnih ter imajo na l^ vem in na desnem oglu enako številko Na ta način so se nekdaj že »producirali* 20 kronski bankovci, v Avstriji se P* sedaj tako poskuša z bankovci od 10 i? 20 šilingov. Metoda je vsekakor težka ker je potrebno 16 starih in pravih zs enega samega »mladiča«, katerega povrt še vsakdo pozornejše pogleda, ker je tako zlepljen. — Trik z izmenjanim tisočakom se letos ponavlja. V trafiko ob parku J1 prišel včeraj mlajši moški z velikimi leno obrobljenimi očali in v lepi sivi ob1 leki ter prosil trafikantlnjo, naj mu izmenja 1000 dinarski bankovec. Ko so b'l* stotaki in desetaki že našteti poleg tis^ čaka na mizi, je stopil v trafiko neki g* spod ter zahteval 20 Vardark. V hipu, W se je trafikantinja obrnila k polici s cigaretami, je pa prvi pograbil z mize sv^ tisočak in ves drobiž ter z vzkliko^ »•pardon« smuknil skozi na stežaj odpr^ vrata in navzgor po parku. Mož, ki 'e kupoval cigarete, jo je ubral za njim> & ga prime. Na lov se je podal še neki trs* tji. ki je ravno tedaj dospel do trafike, n*' zaj pa ni bilo — nikogar. Najbrž so bi'1 vsi trie domenjeni. Trafikantinja je tak01 obvestila stražnika in obmejno policij®' Sleparja še niso dobili in bo najbrž še kJ< drugje poskušal slepariti. — Vročekrvni ljubimec* V Palermu v Italiji je neki M’' Michele srečal v soboto na ulici sva zaročenko, s katero je pred enim niesc* cem prekinil vsak odnošaj. Čim je oPa‘ zil mladenko, imenom Salute I’ilomei,a je zgrabil za samokres in oddal več str5* lov. En strel je zadel njegovo bivšo ročenko v ledja, dočim je drugi pog«° gospo Marijo Sillitti. ki ie šla slučaj ikoi gospo Marijo Sillitti, ki je šla mimo, naravnost v srce, da se je ta zgrudila mrtva na tla- Razen tega je 15 še več drugih potnikov lažje ranici11 Mladeniča so takoj aretirali in izročili dišču Mariborska poroda Set mi čut Trebuh mu je razparal Danes pričenja že drugi teden porotnih razDrav pred mariborskim sodiščem. Zagovarja se 201etni samski čevljar Andrej Čuček iz Zupetincev, ki je obtožen hudodelstva uboja, izvršenega na letošnji pustni torek. Javni obtožitelj navaja v obtožnici: na pustni torek je priredil posestnik Alojz Malek v 2upetincih običajno zabavo s plesom, ki se je je udeležil tudi obtoženi Čuček. Tu je prišlo do prerekanja, nakar ]e posestnik Malek vrgel renitentnega Čučka na cesto in ga ni več pustil v hišo. Ker pa se je Malek bal, da bi mu utegnil napraviti obdolženec zunaj kako škodo, je stopil na prosto ter obšel svojo hišo. Srečal je Čučka in mu ponovno zabranu vstop v hišo, da ne bi bilo novih prepirov. Obtoženec je odvrnil, da lahko gre, kamor hoče in da se mora vrniti v Maie-kovo hišo, da bo odplačal godca, česar m prej storil. Ko ga je Malek še naprej^ zadrževal, je potegnil obdolženec iz zepa veliki nož vinjek in ga zadrl Maleku v trebuh. Prizadejal je nič hudega slutečemu posestniku Maleku 30 cm dolgo in 10 cm zevajočo rano skozi celo trebušno duplino, tako da je izstopil precejšnji del črevesja. Težko poškodovani si je prinesel svoje drobje v predpasniku domov in so mu je nato na pomoč prihiteli ljudje povili v rjuho in Maleka odpeljali v vec ur oddaljeno bolnico v Maribor. Rana pa se je nesrečnežu inficirala, Malek se je zastrupil po vsem telesu in po dobrih dveh tednih umrl- Čuček se je v P]'e's"a!’ vi zagovarjal, da je zato zabodel Maleka, ker ga je ta trikrat sunil z roko v prsa m mu primazal štiri klofute, ker je Čuček pa vsak način hotel v hišo. Ker so porotniki soglasno potrdili vpra šanje uboja, je bil Čuček obsojen na dve leti težke ječe. Porotnemu senatu predseduje danes podpredsednik okrožnega sodišča g. dr. Pichler, votanta jsta gg. dss. dr. Travner in okr. sodnik Krainer, ' zapisnikar g. dr- Žnideršič. Čučka je zagovarjal g. dr. Mulej, obtožbo je zastopal namestnik drž. pravdnika g. Sever. Maribor, 18. junija. Tragedija otroka Tretji slučaj umora razpravljajo danes v poletnem porotnem zasedanju. Zakon-,ca Ivan in Jožefa Hausmeister s Piavča j pri Svečini sta- obtožena, da sta dne^ 14. marca zadušila v vodi triletnega Jožefi-nega nezakonskega sina Ivana Dreisieb-nerja, čigar oče je bil neznani tujec. Umrli Ivanček. je bil delj časa živel pri tujih ljudeh. Ko pa sta se pred letom dni Ivan Hausmeister in Jožefa poročila, sta vzela dete k sebi. S tem je bila usoda malčka zapečatena, kakor pravi obtožnica, ki nadaljuje: V očetu, ki ni bil pravi oče, se je pojavilo do otroka sovraštvo in navsezadnje tudi do žene Jožefine-Verjetno je, da je bil otrok stalen vzrok prepira med zakoncema in je mati sklenila, da žrtvuje otroka za moža. Ko je Ivanček dne 14. marca nenadoma umrl, so ljudje takoj osumili oba zakonca, da sta umorila nedolžno dete. Sodna obdukcija je imela presenetljiv uspeh. Po obrazu, rokah, nogah so odkrili sledove udarcev- Celo telo je bilo pokrito s krvnimi podplutbami in praskami. Na temenu so bili otroku izruvani lasje v obsegu velikosti moške dlani. Otrok je bil popolnoma izstradan. Notranji izvid pa je podal neovrgljive znake, da je bilo dete zadu* šeno v vodi. Priče so izpovedale, da je bilo ravnanje z otrokom vse prej kot človeško. Mati svojega lastnega otroka nikdar ni drugače nazivala kakor »pes«... V mrzli zimi sta zakonca jedla in spala v topli kuhinji, otroka pa irne^a domala nagega v nezakurjeni mrzli sobi... Mesto kruha je dobival malček neusmiljene batine! Ker pa dete kljub temu ni hotelo s sveta, sta se odločila Hausmeistra za najhujše: v posodi vode sta zadušila otroka. Obtoženca ne priznavata krivde in trdita, da je Ivanček umrl radi prehlajenja. Mati trdi, da je imela otroka rada in mu dajala vsega, kar je potreboval; .njen mož pa priznava, da je žena pretepala o-troka tako, da jo je moral zato včasih dejansko strahovati, otrok pa da je umrl, ko njega — očina — ni bilo v hiši. | Razprava je bila prekinjena in se na-Jdaljuje ob 3. popoldne. NOVA TEORIJA OKOLTISTOV. — NAPOVEDI SMRTI. Angleški okultisti so odkrili sedmi čut. Vanj verujejo danes po Angliji premnogi krogi. Ta sedmi čut je po okultistični teoriji slutnja smrti. Angleži označujejo to s »smelling death«. Po našem bi se to re= >klo »diši po smrti«. Vera v to je zlasti razširjena v Hebridih, v škotskem gorovju in v oddaljenih delih grofij Cumber-iand, Lancashire in južno-zapadne Irske. Okultisti so zbrali mnogo slučajev, da bi potrdili svojo teorijo ter razširili vero v sedmi čut. * l Bogati Henry Storrs je z ženo in hčerko sedel nekega večera v jedilnici svojega doma Gores Hall, samotne zgradbe v okolici mesta Stalybridge. Naenkrat plane v sobo služkinja s prestrašenim klicom, da je neki tuj in sumljiv mož v hiši- Storrs se takoj napoti v vežo in ko so ženske stopile za njim, so videle, kako se bori s tujcem. Tekle so po pomoč, ko so se vrnile, je pa gospodar ležal že mrtev v mlaki krvi. O morilcu ni bilo sledu. Nekega oddaljenega sorodnika so pozneje osumili umora in zaprli. Pri razpravi je služkinja kot priča v veliko presenečenje z vso gotovostjo trdila, da je že zjutraj usodnega dne vedela, da bo mrlič v veži. Izjavila je, da je »dišalo po smrti«. Obtoženca so radi po manjkanja dokazov oprostili in zločin je | ostal nemaščevan. * V škotskem gorovju in v Hebridih zatrjujejo ljudje, da čujejo pred smrtjo ka kega sorodnika ali prijatelja »mrtvaško zvonenje«. To čujejo baje v sanjah ali pa j tudi sredi dneva nekje na cesti ali na polju. So pa še drugi »mrtvaški glasovi« kot napoved smrti. Tako čujejo nekateri neko čudno ječanje. Temu pravijo »cyhy-raeth«. To so glasovi, ki se ne dajo v dru gimi primerjati ali zamenjati. Taki glasovi se baje čujejo cesto ponoči v vaseh okrog VValesa in to se smatra za napoved epidemij in nesreč v rudnikih. V keltskih deželah, tako na primer na Irskem je tudi »mrtvaška roka«. To je ie-denomrzla roka fantoma. Kogar se dotakne, ta umrje v kratkem. »Mrtvaška roka« se dotakne Človeka na roki ali nogi in sicer večinoma ponoči. Dogodilo se je pa baje to tudi že podnevi. * Znani angleški pisatelj Guy Thorne prt poveduje, da je nekoč v St. Ivesu v grofiji Cornwall nekega večera sedel v prijateljski družbi. Med razgovorom je pa * neki Bonivon, rodom Francoz, glasno zakričal. Na vprašanje, kaj mu je, je odgovoril, da ga je nekaj z ledeno roko prijelo za roko ter mu jo stisnilo. To se je zgodilo v trenutku, ko je svojo roko dvignil, da bi prijel za čašo. Domačini so takoj začeli govoriti o »mrtvaški roki«, po-vdarili so pa, da občutijo »mrtvaško ro« ko« le Kelti in da ta fantom pri gospodu iz Francije ne more priti v poštev. Na to je Bonivon resignirano odvrnil: »Pride, pride. Po mojih žilah se pretaka bretonska kri. To je toliko kot keltska«. Družba se mu je smejala. V nadaljnem razgovoru, se je vse to pozabilo. V par dneh je francoski gost odpotoval, v nadaljnih dveh dneh je pa i? Francije prišla vest, da je umrl. * Kakor rečeno, so angleški okultisti zbrali že veliko število podobnih slučajev. Tako ne bo dolgo, da se bo v Angliji, ki je že itak dežela sekt, ustanovila še sekta sedmega čuta. Sp rt Pariška senzacija ,