Sploine vestl. PRED PRELOMOM Z UCITELJSKO TISKARNO. Članstvu smo žc javili, da so zastopniki okrajnih učiteljskih društev na scji širjega sosveta dne 2. oktobra t. 1. dali poverjeni« štvu nalog, da prekine z Učiteljsko tiskarno vse stike, ako bo njen upravni svet še na= dalje briskiral organizacijo s tem, da bb čez 31. oktober t. 1. odlagal sprejem njenih čla= nov v zadrugo, ki se naziva učitcljska. Ta poslednji poizkus kolaboracije z upravnim svetom je izvršilo poverjcništvo na podlagi sklepa delegacije na letošnji po* krajinski skupščini v Kranju, ki mu je dala tozadevno polno moč, z ozirom na izigran dogovor napram zastopstvu poverjeništva na občnem zboru. Upravni svet Učiteljske tiskarne je dal z ozirom na sklep predstavnikov okrajnih učiteljskih društev sledeči odgovor: Ljubljana, .dne 31. 10. 1927. Poverjeništvo UJU v Ljubljani. Na svoji seji dne 29. X. t. 1. je upravni odbor U. T. po dolgotrajni in izčrpni des bati, ki so se je udeležfli vsi člani upravnega sveta in nadzorstva, soglasno zaključit da se sklepanje o sprejemu novo priglašcnih zadružnikov odgodi na eno prihodnjih sej. Vse pristopne izjave pregledata dva upravna svetnika. To Vam 'sporočamo na znanje in uva= ževanje. Z odličnim spoštovanjem Uoiteljska tiskarna v Ljubljani. Poverjeništvo bo z vso odločnbstjo re= agiralo na omalovaževanje, ki se je izvršilo napram sklepu predstavnikov ogrccmne ves čine slovenskega učiteljstva, napram zastop* nikom, ki so jih okrajna učiteljska društva poslala na sejo širjega sosveta. S tem dnem ima poverjeništvo napram podjetju, ki se naziva učiteljsko, a ne spre* jema članov v smislu izražene želje učitelj* stva, popolnoma proste roke in bo dalo tozaidevno članstvu glede Svojih ukrcpov natančne dispozicije v prihodnji številki. — Zadružniki Učiteljske tiskarne, člani UJU naj ne ukrenejo ničesar brez navodil pbverjeništva. ker je treba da postopajo enotno s poverjeništvom, ki je tudi za= družnik. — Razpis upraviteljskih mest v Beos gradu. V Beogradu kakor tudi v vsej Srbiji se upraviteljska mesta do sedaj niso raz* pisovala,- nego je bil vedno izmed učitelj« stva na šo>li eden imenovan za upravitelja. Da so se radi itega ob padcih Taznih vilad menjali tudi šoliski upravitelji, je' jasno. Dne 10. oktobra pa so bila razpisana upra* viteljska mesta v Beograidu. Da je do tega prišlo je velika zasluga Izvršnega odbora UJU, ki je tudi v zadnji deputaciji pri mi« nistru prosvete naprosil mrnistra, da se uvede tudi v Srbiji razpis upraviteljskih mest. Prvi uspeh je tu! Najprej Beogrsid, nato 'bodo razpisana upraviteljska mesta v manjših mestih, a p'ozneje pride na vrstb tudi dežela. »Narodna Prosveta« apelira na komisijo, ki stavlja predlloge za limenovanje šolskih upraviteljev, naj bo Stroigo objek* tivna in predlaga le Tes spostobne ljudi za šolske upravitelje. Poročila nekaterih naših listov, da bodo upraviteljska mesta pri nas nanovo razpisana, s>o napačna. — Protestno resoludjo UJU poverje* ništva Ljubljana prinaša v celoti »Narodna Prosveta« št. 78. z dne 16. oktobra 1927. Ta resolucija je bila priobčena v 12. številki »Učit. Tov.« z dne 4. oktobra 1927. — Škodljivcl učiteljskega stanu. Preds vsem moramo ugotoviti, da učiteljstvo ne voli v učiteljsko disciplinsko sodišče svojih zagovornikov, temveč učitelje — strokovne druge — sodnike. Lepo bi izgledalo, ako bi se ti 'sodniki pri razsodbi ozirali na to, kdo je naprednjak in kdo ni (!!) naprednjak in bi na podlagi tega sodili. Kako pravična sodba bi bila, če bi učiteljstvo postavilo in izvolilo take sodnike, si lahko mislimo. Ti sbdnikimčitelji bi ne sodili dejanja, temveč politično prepričanje obtoženega. Lepe raz* mere bi zavladale na podlagi tega in disci= plinska sodišča bi po'stala pravcata srednje« veška inkvizicijska sodišča, če bi prišla v roke te vrste »naprednjakom«, ki ne bi so* dili po treznem, poštenem prepričanju, ann pak po političnem prcpričanju. Zato pride za stan v prvi vrsti v poštev pri tem vpra* šanju, tda izvolimo zastbpnike, ki bodo pbs šteno po svoji vesti delali in se v prilog učiteljskega stanu interesirali za disciplinske zadeve. Saj posel ni lahak in zahteva mnogo truda in mnogo časa ter požrtvovalnosti in odgovornosti za prizadete. Naj bo bivši član Slomškbve zveze (pa danes poznamo le ena* kovredne člane UJU), naj bo katehet, nihče ne spada na takb mesto, ki bi se pri raz* sodbi oziral na pollitično prepričanje obto« ženega, najmanj pa spadajo na taka mesta oni, ki že pri volitvah v disciplinsko sodiščc povdarjajo, da pride politično prepričanje prvo v poštev pri presoji svojih sotovarišev. Naši kandidati so taki, da bodo sodili po svoji vesti in odgovornosti učiteljskemu sta* nu, ne pa pb — politični pripadnosti. — Začasni učni načrt za I., II., III. in IV. razred osnovnih šol za celo kraljevino je izšel v »Uradnem listu« št. 110. od 31. okto'bra 1927. Učni načrt velja od začetka (!) tekočega šolskega leta. V krajinah, kjer je šola vecrazredna, ostanejo za višje raz< rede v veljavi dosedanji učni načrti. — Zborovanje šolskih upravliteljev ljubs Ijanske oblasti. Za 31. oktober je sklicalo pov. v Ljubljani sestanek šolskih upravite= ljev, ki se ga je udeležilo do 70 upraviteljev in upraviteljic iz ljubljanske oblasti. Pos verjenik Andrej Skulj je ob 1410. dopoldne otvoril scstanck in povidaril pose'bno težnje, ki jih imajo upravitelji z ozirom na šolskc upravne posle. Pozdravil jc člane ob* lastnega šolskega odbora, blagajnika istega g. ravnatelja D o k 1 e r j a , tajnika oblast* nega šolskega odbora tov. Slapšaka in članico istega go. Kleinmajer*Sadar* j e v o. Kot prva točka se je obravnavalo vprašanje odnošajev šolskih upraviteljev do krajevnih šolskih odborov. Temeljito so zborovalci na podlagi predlogov tov. Š t r u k* 1 j a obdclali uredbo o oblastnih in krajev* nih šolskih odborih jn zavzeli za učiteljstvo koristno stališče. Blagajnik oibl. šol. odb. g. ravnatelj D o k 1 e r je podal izčrpno navo« dilo za sestavo proračunov krajevnih šol« skih odborov. Ostro so navzoči kritizirali odlok oblastnega šolskega odbora glede štednje krajnih šolskih odborov, ker je kva= ren in krajni šolski odbori že itak štedijo na škodo šolstvu. Tajnik 0'bla'stnega šolske= ga iodbora tov. S 1 a p š a k je pojasnil stali« šče obl. šol. odbora glede dopolnilnih določil k uredbi, n. pr. glede zamud itd. Drugo vprašanje so tvorili odnošaji šolskih upra^ viteljev do šolskih oblasti. Tretje vprašanje so tvorili odnošaji osnovne šole do meščan« ske in srednje. Četrto vprašanje so tvorila poglavja enotnega poslovanja šolskih upra« viteljev in kot zadnje, odnošaji med učitelji in upravitelji. Za izvedbo vseh oblik vpra* šanj, ki naj bi jih organizacija izpeljala v prilog šolskih upraviteijev in v prilog šol« sko upravnih zadev, je bil izvoljen v pomoč poverjeništvu permanenten odsek, ki 'bo imel v ta namen redne tedenske seje pri poverjeništvu ter bo pomagal izdelovati vloge in dajati nasvete poverjeništvu. V od« sek so bili izvoljeni tbv.: Štrukelj, Gostič, Polak, Dimnik, Slapšak, Grašič, Kleinmas jerjeva, Lampret, Stupica, Grad, Kosin in Arrigler. Ta odsek bo rešil vse predloge, obravnavane na tem sestanku in tudi vsa vprašanja, v katerih se bodo tov. upravitelji obračali na poverjeništvo. Podrobnejše po« ročilo po možnosti še objavimb v listu. — Sestanek nadzornikov zaradi nem« ških razredov. Poverjeništvo je sklicalo se» stanek prizadetih tov. nadzornikov v zadevi nemških razredov. Sčstanka so se udeležili tov. nadzorniki Betriani, Pirnat in Vizjak. Po stvarni razpravi in vsestranskem razmo> trivanju tega vprašanja so zavzeli enotno stališče, ki ga bo tudi poverjcništvo UJU podpiralo s svoje strani. — Deputacija UJU pri prosvetni upravi v Mariboru. Pretečene dni so se zastopniki poverjeništva UJU zglasili pri prosvetni upravi v Mariboru, kjcr so intervenirali v tekočih zadevah, v katerih se jc obrnilo članstvo do poverjeništva. — Sestanek učiteljev kmetijsko<=nada= ljevalnih šol v Mariboru se je vršil 30. okto= bra t. 1. na vinarski šoli. Sestanka se jc ude^ ležilo učiteljstvo UJU, ki deluje v tem prav* cu in tudi odposlanec poverjeništva UJU. Podrobneje poročilo sledi v prihodnji šte= vilki. — Zastopniki pov. UJU so se zglasili v sredo 2. novembra t. 1. pri prosvetnem šefu v Ljubljani, kjer so razpravljali o aktu^ alnih stanovskih in šolskih zadevah. Po= drobneje poročilo sledi v prihodnji številki. — Prva disciplinarna razsodba pred učiteljskim disciplinskim sodiščem v Ljubs ljani je bila izrečena javno pretečeni teden. V Ljubljani posluje disciplinsko sbdršče se-daj zelo redno Sn hitro. Rešuje predvsem šc stare zadcve. — Iz razgovora dveh generalov. Zakaj naš list tako pada? Sedaj ga pa vračajo! Od 1200 smo padli že skoro na 500. In večina ni naših. Vmes so pa tudi drugi. Stbpila sta za vrata — pa stene imajo ušesa ... — Kontraktualnemu urSieljstvu javlja« mo, da se je v poverjeništvu io'snoval odbor, ki si bo prizadeval spraviti v tek najbolj pereče zadeve kontraktualcev. Kar se je ukrenilo doslej, je izhajalo večinoma iz ini= ciative poedincev. Ugbtoviti pa moramo, da se prizadeti niso sami dovolj zanimali za stvari, ki so v.sem skupne in vsem enako težke. Zato naj se pocdinci tega zavedajo in si vsak po svoji moči prizadeva, da se uredi položaj. Zeleti bi 'bilo, da se na usta* novljeni odbor. prizadeti obračajo z nasveti, iniciativami, informacijami o svojem polo« žaju in sličnem. Naslov: Poverjeništvo UJU (odbor za kontraktualce). — Sreski šolski nadzorniki dobe služ!s telje. Nedavno je mariborski veliki župan razpisal mesta 7 služiteljcv za sreske nad= zornike, kakor so predvidena v finančnem zakonu. Ti služitelji bodo stali državo letno 67.340 Din. Naši nadzorniki jih pa ne po^ trebujejo, ker jih ne bodo mogli tako za* posliti, da bi njihovo delo odgovarjalo če= tudi skromnemu zaslužku. Za potne in dru* ge pavšale 11 nadzornikov pa je bil določen kredit 25.000 Din. Ta kredit je bil pa že po treh mesecih izčrpan in seveda vsa — tudi nujna in važna — službena potova^ nja ustavljena. Ali ne bi bilo bolj potrebno in koristno, ako bi se kredit nepotrebnih služiteljev uporabil za službena potovanja nadzornikov in deloma za poravnavo dolga na potninah izza prejšnjih let?! — Še vedno je 264 naših članov, da vzdr5 žujejo liste, ki le slabe skupno borbo za skupne koristi našega stanu. Listov, ki le osebno blatijo neljube osebe, ki niso resni v borbi za interese našega stanu, ki s svojim stališčem gojc le nestrpnost in razdor, ne more podpirati noben naš zaveden član! Osebna moška čast vsakega našega zaved= nega člana je, da ne pomaga vzdržati listov, ki so škodljivi našemu stanu. Slehern orga= niziran član se mora tcga zavedati če je nje* gova stanovska zavest prva, ki ga vodi pri stanovskem delu. Šteli bomo dalje! — Učitelji novinci ne smejo biti name« ščeni na raznih šolah v nadomeščanje odsotnega učiteljstva predno so sprejeti v državno službo, tudi tedaj nc če bi brez= plačno poučevali. Niti pro'svetni odldelek, niti sreski šolski nadzornik jih ne sme na= staviti pred sprejemom v državno službo. — Na vprašanja glede imenovanj. Za^ ostala imenovanja prinašamo v današnji številki, zato ne bomo posebej odgovarjali na poedina vprašanja. Vsa imenovanja, ki so jih objavili zadnje dni dnevniki in smo jih prinesli v zadnji številki tudi mi, je rešil še dosedanji referent v ministrstvu. Zakaj niso prejeli, prizadeti še dekretov, nam ni znano. — Tudi »Jutro«. »Slov. Narod« itd. so se spomnili dr. Kreka ob desetletnici z ozi* rom na njegovo delo za naše osvobojenje in ujedinjenje v enotno državo. Le en list je za desetletnico pljunil nanj — toda madež pada nazaj. Povzpel se je že do hijenskc nature, da niti mrtvih ne pusti več pri miru. Včasih so tudi orjaki majhni ljudje in tudi orjaki so strahopetci, ki se skrivajo za hrbte urednikov ter blatijo le dokler so skriti za hrbtom drugih. Na pJan gospodine, da bo» mo lahko na planem opazovali spretnosti Vaše orjaške rasti, če bodete potem še tako korajžni? Sicer Vas izza hrbtbv odkrijemo mi! — Na zagrebški pedagoški šoli so po= ložili diplomski izpit naslednji kandidati in kandidatinje: Bao'ič MirbO), Bežek Mila, Javšovec Fran, Kecelj Mirika, Kosi Ema, Korenc Riko, Lečnik Angela, Mlačnik Igna^ cij, Prosenc Ivanka, Pirkmeier Ljuba, Rož= man Maksim, Senčar Ljudmila, Slapšak Je= rica, Strmšek Slavko, Turk Fortunat. Ver« hovnik Martai .Zorenc Ftrancka, Zajrgaj Tomo, s. Bernardetta Novačan, s. Emanuela Zunkovič, Klavora Franjo. — Učne knjige za osnovne šole. Prosvetno ministrstvo je izdalo odlok, na pod^ lagi katerega veljajo vse do sedaj odobrenc šolske knjige še za tekoče leto. Razpis no= vih učnih knjig bode izdan tekom tega leta. — Klub svobodnih slovenskih književs nikov. Dne 24. oktobra t. 1. se je vršil ustas novni občni zbor Kluba svobodnih sloven* skih književnikov, ki so ga ustanovili mladi slovenski književniiki. Za predsednika je bil izvoljen Bratko Kreft, za tajnika Tone Se^ liškar, za blagajnika Miran Jarc. — Zaročil se je tov. Weit Franc, šoilski upravitelj v Vel. Dblencih, Prekmurje z tov. gdč. Marico Kosovo istotam. Iskreno čestitamo. JOSIP RIBICIČ: JUGOSLOVENŠCINA. 7. »Veščina«. Veščina ni z veščo v so» rodu, ampak je nasprotje od »znanščine«. Glavni predmeti v šoli so »znanščine«, stranski ali taki, ki zahtevajo gotovo spret^ nost pa veščina. 8. »Privrembi«. Abiturient postane »pri^ vremni«, če je politično vreme njemu na« klonjeno, t. j. če se je pravočasno opredelil v prid stranki, ki je na krmilu. Če po dveh letih njegova stranka še »vedri in oblači«, postane iz privremnega stalen. Člen 71. pa ima tako moč, da napravi stalne za pri* vremnc. In tako smo • učitelji in državni uradniki sploh vsi privremni. .: 9. »Budžet«. Budžet ni proračun, anipak je več! Budžet se sestavlja v Beogradu( proračun pa doma. Če gre za milijarde ie budžet, če gre za_ tisoče pa proračun. V buds žet jc izražena "simpatija do naših prijate* ljev Francozov. Učitelji ne poznamo ne budžetov, ne proračunov, ampak samo bb< lačilnicc in položnice. 10. »Zadržanje«. Navadno zadržujemo smeh; tudi je našc zadržanje v službi bilo vzorno; — a to ni najnovejše zadržanje, ki pomeni biti v službi sploh, ali kratko s!užit:. 11. »Navršen«. Doslej smo poznali na» vršen mernik krompirja; tudi leto se je na; vršilo, če se je bližalo koncu; in tudi to smo vedeli, da so najhujši dnevi, ko se mesec navršuje. Po novem pa je tudi šolska iz> obrazba navršena. Po navršeni maturi se začenja križev pot. 12. »Zatekla smrt«. Ta izraz nima aič skupnega z oteklino, ker to vemo, da je smrt koščena in da kost ne oteče — kveč* jemu, če bi smrt obolela na kostni tuberkus lozi. Če kdo umre, ga smrt zateče, kar je isto, kot da ga dohiti. Za rajnkim dobimo pri županstvu listino, ki ji po novem pra» vimo »smrtovnica«. — Prijava članstva v poverjeništvo. Okrajna društva opozarjamo, da naj vsak učitelj vstopi v dotično dTuštvo, na katerega teritoriju 'stanuje. Včlanjenje pri drugih društvih povzroča veliko zmedo v upravi in je treba v tem oziru napraviti red, kar naj izvedejc predsedniki društev. —¦ Poiverjeni= štvo UJU — Ljubljana. — Potni listi za šoloobvezne otroke se po odredbi velikega župana ljubljanskc ob>lasti ne smcjo izdajati, ker bi siccr otroci posečali osnovne iin tudi srednje šole v ino= zemstvu. Po>tni listi sc smejo izdati le onim, ki so v zadnjem letu svojih študij. — Prošnje za šolanje otrok je vlagati pri pri^ stojni politični oblasti. — Za šfcllanje v Franoiji in Angliji ni nikakih zaprek. Za Madžarsko in Bulgarijo se pa šoloobveznim sploh ne izda potnih listov. — Obnovljeno delovanje »Slovenske Matice« na temelju noVh pravil. »Slovens ska Matica«, ki jc bila ustanovljena leta 1864., prične z letom 1928. z novim de^.om in z novim izdajanjem knjig. — Članarina za leto 1928. znaša 50 Din in se vplača lahko tudi v obrokih. V začetku leta 1928. izidejo sledeče knjige, ki jih dobe vsi čla= ni: 1. Dr. I. Cankar: Zgodovina likovne umetnosti v zahodni Evropi, 2. snopič. 2. Dr. J. Mencinger: Moja hoja na Triglav. 3. Bernhard Shaw: Sveta Ivana (prev. O. Zupančič). Poleg rednih članov so predvi^ deni tudi: Pokrovitelji, ki plačajo, in sicer juridične osebe enkrat 10.000 Din, posamezniki 5000 Din. Ustanovnikl juridič= ne osebe 5000 Din, posamezniki 2000 Din. Društveniki cnkratno pristopnino 100 Din in vsako leto redno članarino. — »Sloven^ ska Matica« je z »Narodno galerijo«, »Znanstvenim 'društvom za humanistiične vede« in »Slov. Pravnikom« podlaga bodo= če »Slovenske akademije za znanost in umetnost«. Knjige za leto 1928. bodo pred= stavljalc mnogo večjo vrednost nego čla= narina 50 Din in bodo na književnem trgu najmanj enkrat dražje. Troške. ki bodo presegali članarino, bode krilo društvo iz dohodkov svoje neolbremenjene hiše.