★ ca IZDAJA ZA GORIŠKO IN BENEČIJO PRIMORSKI DNEVNIK Uto Vlil. . Štev. 17 (2013) GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE NAS ZG Poštnina platana v gotovim Specliziorip In abbon. post. 1 er. TRST, sobota 19. januarja 1952 Cena 20 lir gODPIS ANGLEŠKO-AMERIŠKEGA SPORAZUMA O SUROVINAH ZHDHJI CHURCHILLOV RRZG0V0R S TRUMHHOM V WHSHIHST0HU ^#gleški min. predsednik je pristal na imenovanje ameriškega generala Vr“9vnega atlantskega mornariškega poveljnika - Komentarji o včerajš-Churchillovem govoru in o anglo ameriški politiki do Daljnega vzhoda . . ASHINGTON, 18. — Ameriški zunanji minister Dean »to (lT* ^ britan3ki veleposlanik v ZDA Sir Oliver Franks ne» p Washingtonu parafirala anglo-ameriški dogovor ^turtnnnah. Dogovor predvideva ameriški epredujem* Angli-Jkeene°a miliiona ton jekla v zamenjavo za 25.000 ton kanad-nimBa aluninija in 20.000 ton malajskega kositra. Pod urad-Truma°r°iil°m ° sP°razU7m Podpisana Churchill in PoSiHlNGTON, 18. - Danes TS"e sta . se Churchill in a zadnjikrat sestala. Ju- tri h« sestaia. ju- NeJ v Shurchili odpotoval v »Oueen m • v sred° lja z ladi° M£ry» dcmov. trajal df?a5nJem sestanku, ki je bil0 -?? ,Ur° in 25 minut, je čilo {tj j®**0 uradno poro-priatai da je Churchill Šketu. J,3 hnenovanje ameri-mor,s.ar!1'ala za vrhovnega ,a«tsžteea ? poveljnika At- aarišk?^2^8- AnK1eško mor' 1,5 juriJitVe-]stvo Da bo ime‘ okros K^C1)0 nad nodročiem do mrr-.L1"”3 otočja vse (100 sJk? elobine 183 metrov čil- k**• Besedilo poro- «|sda «zač?. Pravi ■snon .sre za ki ffa Churchill priznava. Poročilo ministrski pred-‘hteii .J* n^uni svetovalci so zuinih h izgovorov o spora-f»veli’Jr *? '••čejo atlantskega NATo i)[ai, 8£ ie Predlagala danja u J? 83 je sprejela nek vlada nod Clementa Attlee. razgovorih so se ^“SOVorll• . -. —.... _ Vetičanafv' de bosta vlada N’j. PoročiijVC® in vlada ZDA nri-sprenit “ATO nekatere nujne raztegn«i„ »Porazumov; ki naj *kega Pristojnost britan-ha podgorskega poveljstva 10Q j«*-.®* do morske globine Pol V (183 m)’ o u -J®5 teg£ so se sporazumeli neJtgi-^^ih. ki bi izhajale iz daj0 T. sprememb, ki naj »Wu n,^.° elastičnost nadzornem j , na vznoo- f Atlantskega ocetna. '™r te spremembe ne od-govarjajo docela ugovorom, ki j*Jj.1* ministrski predsednik Postavil glede prvotnih dogo-'?rov. Kljub temu pa je mi-uietrski predsednik, ne da bi “jnaknil svoje ugovore, iz.ia-da je pripravljen pristati imenovanje vrhovnega oo- Ustinika’ da b* Ee ,ako *ahko turoarila organizacijska struk-laiX Poveljstva in d.a bi to te , zažel° pripravljati načrpa I a antsk> sektor. Pridržal Predini* .PTavl«>. da kasneje opreme1 ?ATO v Pfetres nove w«nembe, kadar se mu bo to Primemo«, hit »nomariški povelj- 2dmiral ^%&iLc ZVsai -z-m' '"»srfivrt.Tu aol?a an«1(ško-gtlcntsk za vrhovnega včljn w mornariškega po- Panva,2,.uborna za njegovo l^^v^nost. Velika Britanija, ne-uWra] OSpodaric'a morij*, se je ga VT*a imenovanju rmeriške-‘mel liro0 Poveljnika, ki bi *!eškn d^tci’i° tudi nad an* vztraL rnarico- Churchill je litve zagovarjal načelo dela a.^enariškega poveljstva . u na dva dela, za u-l° zahodni del (kot ie poveljstvo tudi vel«? m€d d™80 svetovji vzhSS ’ ^ °beh poveljstev Ze.iti; pripadalo Angle- Bi1Tiariškega poveljnika kot “^ kovalo v Washingtonu leer soe?e»?ia senzacija, zlasti ho v vladnih krglh vztraj- Tri m°adariali da bo današnji ch>ll ini x razgovorov s Chur ztlrčau 0 »protokolarnega verjej1 *• T° je sicer malokdo Ptizno, 'u^Ptav je marsikdo bi T al Trumanovo željo, da ^čnt V tako), vendar poli-niso pričakovali te b°Po^Ln°vice- ki je skoraj Kvmoma preusmerila verigo CCčrhmj*V 0 včerajšnjem 8r«»u. govoru v Kon- tani ‘bitnem so bili komen-Vem ? vu*rajšnjem Churchillo-*«n ,.^VCiru Pfecej ugodni, ra-Church?n ke: SrednJ1 vzhod, dl fjn! besede, da bi tu- »simt^.?.® ^dežele morale, vsat s Vati v mi gilaml*. »odelo, rosi a “hrambi Sueškega pod-zelo u,?i ““letele v ZDA na le vro ’n *Pr«jem i‘> vzbudi-jev ,ne*ativndh komentar- lo danes zvečer ni bi- chin , » Pojasnjeno, da Chur-”11 nL, ni mislil na takojš-na ča, 3® tuJ|h čet, temveč, razum bo že sklenjen spo-***** sle*? E*lptom. Pojasnilo že v dtz umika, vendar »ti razi "'* zjutraj angleški II-**de v » Churchillove be-(kot gD *"» smislu, drugi pa s“y Express») so Chur- chilla napadali jn menili, da je bolje, da Anglija «sania nosi breme Srednjega vzhoda«. Nekateri ameriški komentatorji pravijo, da je bil Churchillov včerajšnji nastop govorniško zelo dober, da pa ni prinesel nič bistveno novega. Poudarjajo, da je Churchill zelo nadrobno proučil trenutno razpoloženje ameriškega javnega mnenja in se mu tudi zelo dobro prilagodil - razen v že omenjenem vprašanju Srednjega vzhoda. Zelo dober vtis je na javno mnenje napravil stavek naj Amerikanci ne dajo iz rok tajnosti atomske bombe. Na splošno pa je kongres sprejel govor bolj ugodno kot povprečen Anterikanec, Pravijo, da je temu manjkal faktor Churchil-lovega osebnega nastopa in njegovega govorniškega daru. Največ zanimanja pa je pritegnil oni del govora, ki gevo-rio odnosih do Daljnega vzhoda, zlasti še v zvezi z včerajšnjo vestjo agencije United Press, da je bil med ZDA in Anglijo dosežen sporazum o skupni politiki na tem področju. Zdj se, da o pravem sporazumu še ni mogoče govoriti, temveč da gre samo za nekatere stične točke, na poti do katerih je vsaka stran nekoliko popustila. Te osnovnp stične točke bi bile: 1 Obojestransko priznanje, da je treba Formozo braniti pred »napadi od zunaj«, 2. Vojaški, gospodarski in diplomatski pritisk na pekinško Kitajsko, dokler bo trajala vojna na Koreji in dokler »bodo obstajale možnosti odkrite napadaln^ akcije Kitajske v jugovzhodni Aziji«. ' 3. Preprečiti je treba, da bi premirje na Korejj olajšalo tako akcijo. 4. Podpreti je treba Japonsko,, ki naj postane močna azijska država, tako z gospodarskega jn industrijskega, kot z vojaškega stališča. O teh osnovnih točkah bi se posvetovali tudi s Francijo. Nekateri vidijo v njih revizijo angleškega stališča do Kitajske. Churchill je namreč s tem ?a zdaj izključil vsako mcž”ost koncesij Pekingu, kar se txe Formcze. Na drugi str p n j p« Angleži, čeprav so odobrili a-meriško _zaš_čito Cangkaiškove-ga pribežališča, nimaio namena preklicati priznanja Maocetun-gove vlade. Gre torej za kompromis, v katerem Anglija priznava Cangkajškovo de faeto-oblast nad Formo'o, kot priznava oblast oekinške vlade nad celinsko Kitajsko. Washingtonska vlada pa namerava, kot trdlio nekateri o-oazovalci, pristati na to. da nekateri nieni sedanji ali bodoči zavezniki ne nriznavaio Cang-kajškove jurisdikcije nad vsem kitaiskim ozemlj-m, temveč da sledijo angleškemu vzgledu. To bj omogočilo LR Kitajski normalizacijo odnosov z zahodnim svetem, kakor hitro bi prenehala veljati obsodba OZN, ki kvalificira pekinško Kitajsko za «napiadalno državo«. Vendar so vesti v tem povzročile precej razburjenja v Landolu, kjer se laburisti priprav ljajo na velik napad takoj po kcncu parlamentarnih p-čitme. Novinarji so danes dobesedno oblegali Foreisn Office, ki je končno sporočil, da je bil dosežen »širok spo-a um« o ukrepih. ki bi bili potrebni, če bi severni prekršili merebtno premirje na Koreji, zanikal pa j«, da bi bila Anglija za ta pil mer že prevzela določene obveznosti. Vest iz Washingtcna je v Londonu dregnila'v že rrzd a-žen panj: dan poprej je povzročilo razburjenje Jošidovo spo- ročilo, da bo Japonska priznala Cangkajškovo viado. V nekaterih londonskih krogih so celo obtoževali ZDA, da so pritiskale na Japonsko in jt niso dovolile svobodne izbire med obema kitajskima vladama. Današnji poluradni «Times« piše, da bi bilo »nevarno sklepati po tem, kar sta Eden in Churchill povedala o svojih razgovorih v Washingtonu. da b; vsaka nova grožnja na Daljnem vzhodu pomenila avtomatično obveznost razširitve vojne na Kitajsko. To je bila Mac Arthurjeva politika, ki jo je general Bradley opisal kot »napačna vojna cb napačnem času in z irpačnim sovražnikom«. Na splošno pa zatrjujejo, da je Churchill na svojem potovanju jx_> Ameriki dosegel rezultate, s katerimi je lahko zadovoljen, čeprav ni šlo vse |X> njegovih željah. ZOPET HA DNEVNEM BEDE vprašanje novih članov OZH Perujska delegacija predlaga, naj Varnostni svet znova prouči že predložene prošnje na podlagi dokazov, da prizadete države zadoščajo zahtevam Listine UZN- Izjave delegata FLRJ dr. Bartoša o definiciji napada PARIZ, 18, — Politični odbor OZN je danes popoldne začel i azpravljanje o sprejemu novih članov v OZN, zlasti o pravici držav, ki prosijo za sprejem, da lahko predložijo dokaze, da so sposobne za sprejem v člani-stvo OZN. V ta namen je perujska delegacija predložila načrt resolucije, ki: 1. dovoljuje državam, ki zaprosijo za sprejem, da predložijo pravne dokaze, da zadoščajo vsem zahtevam listine OZN; 2. poziva Varnostni svet, naj znova prouči vse prošnje na podlagi predloženih dokazov. Ko je predložil ta načrt resolucije, je perujski delegat Bela unde obžaloval, da petina držav sveta ni zastopana v OZN, čeprav je v listini OZN izrecno poudarjen vesoljni značaj te organizacije. Pripomnil je, da bo ta mednarodna organizacija še dalje nepopolna in svet bo razdeljen na bloke, dokler se ne bo to načelo izvajalo. Poudaril je, da listina ne določa za sprejem novih držav v OZNI drugih pogojev razen, da so miroljubne ter da so sjtosobne in želijo prevzeti obveznosti, ki jih listina predvideva.- Izrekel se je proti uporabi veta v Varnostnem svetu glede sprejema novih članov. Švedski delegat je izjavil, da je bila njegova država vedno naklonjena stvari vesoljnosti OZN ter poudaril, da je od 27 evropskih držav samo 16 včlanjenih v to organizacijo ter da je Srednja in Južna Evropa zastopana samo po dveh državah. V istem smislu so se izrekli tudi zastopniki Kolumbije, Guatemale, Iraka in Sirije. Sirijski delegat je zlasti podprl kandidaturo Libije. Izjavil je, da se bo Sovjetska zveza uprla sprejemu Libije v OZN, dokler ne bo sprejetih ostalih 13 držav, ki so zaprosile za sprejem. To je zvedel, ko je tozadevno vprašal sovjetske predstavnike o njihovih namenih. Razpravljanje se bo nadaljevalo v ponedeljek. Glavna skuj?ščina je danes V E P N O BOLI RESEN POLOŽAJ V TUN1ZI1I Posredovanih arabskih držav pri predsedniku skupščine OZN Novi spopadi in nove žrtve v Tunisu - Konfinacija nacionalističnih in komunističnih voditeljev - Posvetovanje arabskih delegatov v Parizu - Brzojavka dveh tuniških ministrov voditeljem ostalih delegacij TUN Ib, 18. — Danes so v Tunisu aretirali dva nacionalistične voditelja ter tajnika komunistične stranke Ni.arda. Hk.a-tj so aretirali tudi namestnika glavnega tajnika sindikatov. V zgodnjih jutranjih urah je policija blokirala vse dohode v mesto. Takoj ko se je razš.rila vest o teh aretacijah, so zaprli v Tunisu vse arabske trgov ne, Zvez« tuniških delavcev pa je proglasila p<> vsej Tuniziji splošno stavko za nedoločen čas. Skupno z omenjenimi voditelji so aretirali še okoli 20 drugih poseb, ki prlpadaj-o na-cicnaliattčni stranki. Danes z.u-traj so aretirane voditelje odpeljali z letalom v Tabarko v Severni Tuniziji, kjer bodo pod policijskim nrdzorstvom. Komunistične voditelje pa 'so odpeljali v Remado v Južno Tunizijo. Medtem javljajo, da je tuniško sodišče obsodilo na tri mesece zapora in na 50.000 fun-koy globe pi-eds-dnika društva bivših muslimanskih bc-reev, ki je 14. januarja organiziral demonstracije. Zvedelo se je tudi. da je tuniška nacionalistična stranka, kljub prepovedi tajno sklicala svoj kongres. Delegacija te stranke pa je danes zaprosila za sprejem pri begu, toda policija jim je onemogeči-la, da bi se z njim sestali. Danes zjutraj pa je prišlo v raznih krajih mesta do novih incidentov med policijo in demon-strarti, ki »o nve‘ali kamenje proti avtomobilom in tramvajem. Ena oseba je bila ubita, tri pa ranjene. Uradna izjava, ki jo je izdala pisarna rezidenta, pravi, da so omenj.oe voditelje odstranili iz mesta, zato da bi »prenehala sistematična agitacija, ki je od prihoda rezidenta skušala onemogočiti njegovo posredovalno nalogo, ki mu jo je francoska vlada poverila«. Dalje pravi poročilo, da so bili zadnji, incid^ntj v Ferrv-villc jn Bizerti posledica jx>zt vanja na nasilje. V zr.klj čku pravi poročilo, da je rezident »odločen napraviti konec nezakonitim dej-njem neodgovornih elementov, katerih pritisk na oblasti se ne hi mogel dopuščati*. Eden od aretiranih voditeljev, predsednik necicnaliriične stranke Habib Bourguita, se je pred kratkim vrnil v Tunis z dolgega potovanja. Bil je v Londonu. Rimu, Madridu, Niw Yorku, Washingtcnu, Kciru, Ankari in Pakistanu, kjer je vodil propagando za tuniško neodvisnost. Govoril je tudi v radijskih oddajah BBC, zaradi česar je francoska vlada protestirala. Bourguiba vodi nacionalistično stranko že 30 let. Pred vojno ga je tedanji rezi der>t aretiral in konfimral v Južnj Tuniziji. Bil je tudi več let v zaporu. Danes bi bil moral predsedovati kongresu nacionalistične stranke. PARIZ, 18. — Voditelji arabskih delegacij v OZN so se danes sestali s predsednikom skupščine Padillo Nervom. Se prej pa so se razgovarjali 'med seboj. Po razgovoru g predsednikom so izjavili med drugim: Italijanski senat ima spel predsednika De Nicola se že drugič vroča za predsedniško mizo - Po'o-ža| v demokristjonski stranki • Težave v trgovini z ZDA RIM, 18. — Stari prtdiedmk italijanskega senata Enrico dt Nicda je danes že drugič v kratkem času spet pristal na to, da se vrne na svoje predsedniško mesto. Na začetku današnje seje senata je podpredsednik Alberti prečital brzojavko, kj jo je poslal De Nicola po včerajšnjem obisku senatne delegacije (ki pa ji ni hotel povedati še nič določnega), V svoji brzojavki pravi De Nicola, da «&pxejema z globoko vdanostjo izid glasovanja v senatu* ki da zanj »ni poziv, temveč povelje«, kj se mu «pokori z disciplino in *a. mozaitajevanjcm«. Ni še znano, kdaj se bo De Nicola vrni L iz Neaplja edse" ja in spe stol. Vse kakor pa je italijanski senat' rešen velike skrbi, kajti izvolitev novegg predsednika nikakor ne bi bila lahka stvaT. v političnih krogih je zadeva naravnost zbudila številna ugibanja, ki so se začela že, ko je De Nicola nenadoma sporočil, da odstopa. Takrat j- bilo mnogo govora o njegovih nesoglasjih z demokristjani, kj da bi se ga radi znebili; vendar se sedanj) Sas za to ne zdi primeren, saj bi povzročil krizo, ki bi bila vladi bržkone neljuba. Nekateri menijo, cta je De Nicola hotel pre. prosto utrditi svoje pozicije ored demokristjani in da je v tem tudi u*pel. Ni pa manjkalo tudi humorističnih pripinb. Senat |e razpravljal nato c zakonske m predlogu o zatira-nju fašističnega delovanja. Proti predlogu so ostro nastopili senatorji MSI (danes je govoril senator Franza) ki vidijo v -akoru prikrito ost proti lastni 'tranki Poslanska zbornica je nada- ljevala z razpravljanjem o povišanju plač državnim uslužbencem. Večina poslancev, ki je doslej govorila v debati, je poudarjala, da so vladni predle. g'i poviškov nezadostni. Neki liberalni poslanec pa je postavi) to vprašanje; kako sl upa vlada nastopttj kot posredovalec v mezdnih sporih med delavcj in zasebnimi delodajalci, ko pa sama tako mizemo plačuje svoje lastne uslužbence, ki so danes najriabše plačani delojemalci v Italiji? Nekateri poslanci so tudi poudarjali, da ,r° vprašanje plače. vanja državnih uradlnikov v se. dan jem položaju nerešljivo, saj je birokratski aparat' organiziran še po vzorih iz napoleonskih časov. Temeljita reorganizacija in modernizacija državne uprave bi bila že pol rešitve vprašanja uradniških plač. Domokritjanska poslanska skupina bo prihodnji teden — v sredo ali četrtek — volila svoje ga predsednika. V političnih krogih pr-ičakujejo te volitve „ precejšnjim zanimanjem, ker bodo pokazale približen odnos sil raznih skupin in struj v stranki sami, pa '.'udi stopnjo, do katere so se odnosi med temi strujami zaostrili. Kandidat® sta zaenkrat dva — tržaški zna nec Bettiol. ki uživa tudi zaupanje vodMVa stranke, in pa nič manj znani A hillr Marazza. ki ga p d d ra desno dimokristjan-sko krilo, ki ie v zadnjem času v-c bolj aktivno. Nekaj časa se je govorilo, da bo kandidiral tudi Togni. vendar se je ta u-noaknll. Fač pa se je Toanijevo inv oojavllo te dni v drugi zvezi Gre za štirinajstdnevno reviji »Folitica popofare«, ki jo je za- čela izdajatj porajajoča se nova struja v demokristjanski stranki, ki zagovarja, kof pravijo njeni predstavniki, načela nek. dan je ljudske stranke (Partifo popclare). V zvez; s to skupino in njeno revijo se pojavljajo številna vidna j men a, ki sedijo tudi na ministrskih stolčkih; Piccioni, Pella, Andreotti. Togni, Tambront in drugi. Prva številka revije govori o »sredinski politiki brez vsakega podrejanji cerkven; hierarhiji in brez političnega poudarka, bodisi z levice, bodisi z desnice*. V vladnih krogih poskušajo prikazati novo skupino kot izraz vladnega mnenja, torej pravzaprav kot nikako novo skupino. Pravijo, da se je Gonella, politični tajnik demofcristjanske stranke, dokaj neugodno izrekel o noVj revijj in jo baje celo imenoval «noi v hrbet«. Gonella se je o zadevi raztovarjal tudi z De Gasperijem in baje zahteval »stroge ukrepe*, da se prepreči izdajanje glasil po-sameznih demokristjanskih sku-pin, ker da to ruši enotnost stranke. Iz Washingtona I>a poročajo, da je italijansko veleposlaništvo izročilo ameriškemu zunanjemu ministrstvu noto, v kateri se pritožuje zaradi omejitev ameriškega uvoza, ki da ovirajo Italijansko-ameriške trgovske odnose. Nota pravi, da te omejitve povzročajo večanje italijanskega dolarskega deficita in da bi vsaka nadaljnja omejitev »resno škodovala italijanskemu gospodarstvu*. Senatna komisija na razprav, lja o ratlf-kaciji Schuinanovc-ga načrta. V komisiji se močne čuti vpliv talijanske veleindustrije, Ki navaja dolgo vrsto ugovorov proti Schuma-novemu načrtu, ki vs; Izvirajo iz strahu, da bi pristop Italije k «poolu» spodnesel tla italijanski železniški industriji, ki se drž: pokoncu samo z vlad-r.j podporo ijer.im monopoli-stičmn pozicijam Pariški Ust »Le Monde* se danes prit' žu 'e n;-d temi tež'vami n nad »egoizmom industrijskih krogov«. »Imel; smo namen poročali i čine, ki bi lahko dala življe-predsedniku o sedanjih doged- nje novj vladi. Kakšno stali-kih v Tuniziji. Sicer pa numo šče bodo zavzeli socialisti, se vprašali predsednika nič po-1 sedaj ne more predvidevati. To pa se bo pokazalo med razgovori, ki bodo sledili, in v narodni skupščini, ko 'bo Faure, če bo uspel, predstavil svojo vlado. -• * ' glasovala o poročilu skrbstvenega sveta. Sprejete so bile prve tri resolucije, ki se nanašajo na ustanovitev komisije, ki naj sprejema pritožbe ozemelj, ki so pod skrbstvom, na organiziranje in delovanje komisij, ki obiščejo ta ozemlja, ter na sodelovanje prebivalstva v skrbstvenem svetu. Ni bila sprejeta resolucija, ki priporoča udeležbo držav nečlanic skrbstvenega sveta v pomožnih organizmih tega sveta. Končno je bilo sprejetih 5 drugih resolucij, vštevši ona, ki priporoča državam upraviteljicam, naj dplajo na to. da ta ozemlja privedejo do neodvisnosti in samostojnosti. Skupščina je tudi sprejela priporočilo, naj se ukinejo telesne kazni na ozemljih pod skrbstvom. Nadaljevala se je za tem razprava o položaju Indijcev v Južnozahcdni Afriki, proti čemer je voditelj južnoafriške delegacije protestiral. Izjavil je, da se bo vzdržal vsakega glasovanja o tej zadevi. V upravnem odboru so razpravljali o definiciji napada. Jugoslovanska delegacija meni, da bi definicija napada, ki bi naštevala dejanja napada, toda, ki ne bi bila omejena, predstavljala pomembno sredstvo mobilizacije množic in podporo zavesti miroljubnih narodov v borbi proti napadalnim pojavom. Jugoslovanski predstavnik v pravnem odboru dr. Milan Bartoš je izjavil, da jugoslovanska delegacija meni. da bi bilo v današnjem političnem položaju z£lo koristno sprejeti deklaracijo o pravicah in dolžnostih držav, kakor tudi sprejem definicije o napadu. sebnega«. padilia Nervo pa jc s svoje strani izjavil, da so mu omenjeni voditelji poročali o položaju v Tuniziji ter izrazili zaskrbljenje s tem v zvezi. Na vprašanje novinarjev, alj so ga delegati -p- šali, nai bj posredoval za rešitev lrsnrosko-tu-niškega spora. je Radii la Nervo odgovoril; «Morda». Proti večeru so se voditelji arabskih delegacij znova sestali. Z druge strani pa sta oba tuniška ministra Selah in Ben Youssef in Mohamed Budra imela danes popoldne v palači Chaillot polurni razgovor z dvema član°ma ameriške delegacije. Po razgovoru voditeljev arabskih delegacij so objavili poročilo, ki pravi, da so razpravljali o razvojih dogodkov v Tunisu, zlasti pa o pritisku na be-‘ ga, o aretaciji tuniških voditeljev, o nasilnih dejanjih in prelivanju krvi v raznih krojih Tunizije. Dalje pravi poročijo, da so omenjeni voditelji po poročilu dveh tuniških ministrov, ki sta sedaj v Parizu, »sklenili sestati se s predsednikom skupščine padillom Nervom, da mu poročajo o požaju, zato da se uveljavijo oačria listine OZN. Voditelji arabskih delegacij sc Padilli Nervu izrazili svojo globoko vznemirjenost«. Oba tuniška ministra, ki sta sedaj v Parizu, pa sta poslala voditeljem delegacij pri OZN brzojavko, s katero opozarjata delegacije na resen položaj v Tuniziji roruti\ pritiska francoskih oblasti na tun<škeea vladarja, naj bi razveljavil akc'jo svoje vlade pri Varnos‘nem svetu »Francoske oblasti, nadaljuje bezojavka, gamovoPno a-retirgjo tuniške po'it*čne voditelje, da zadušijo težn'e tuniškega ljudstva. Tunizija, ki je podvržena obsednemu stanju, je sedaj pozorišče resnih dogodkov, zaradi katerih so bi'e nekatere osebe mrtve in več ranjenih. Ta reakcija, kj je nastala v trenutku, ko se franoosko-tuniški spor spravlja pred Varnostni svet, sledi propagandi, kj ima namen odvrniti pozornost od koraka tuniške deleoa-cije v OZN. izolirati vl-darja ter doseči umik zahteve s postopkom. ki je že postal klasičen*. Tuniška delegacija poudarja nujnost razpravljanja o njeni zahtevi. Faure nadaljuje posvetovanja PARIZ, J.®. —' Edgard Faure, ki ga je narodna skup- ščina pooblastila z# sestavo nove vlade, je dal razumeti, da računa, da bo novo vlado predstavil skupščini veSetno v torek. Danes zjutraj je Faure obiskal predsednika republike Aurlola in je takoj nato začel posvetovanj, v r, ■< .. ga, ki ga še čaka, ni prav lahka. Premost.ti bo moral še več ovir. V političnih krogih so mnenja, da socialisti vsaj za sedaj ne b°do jli v vlado, ki bo zato verjetno kakor prejšnja sestavljena iz radikalov, demokristjanov, neodvisnih in kmetov. Kakor se govori, bi bil CJueuille ministrski podpredsednik, zunanje ministrstvo pb bi prevzel Robert Schuinan sli Pa Bidault. Kljub vsem negotovostim je Faure uspel zbrati okoli s Joe močno večino in si vs->j za sedaj zagotoviti socialistično podporo. To dejstvo je popol-romi ovrglo prodVdevanja de-gnlie'ov, k. so skušali dokazati, da skupščina nima take ve- Priprave za kongres republikanske stranke ZDA SAN FRANCISCO, 18. — Na podlagi poteka seje izvršilnega odbora republikanske stranke v San Franciscu je že mogoče videti glavne težnje glede osebe, ki naj bo kandidat republikanske stranke za predsedniške volitve v novembru. Izvršilni odbor stranke se je sestal, da določi program kongresa stranke, ki bo 17. julija v Chicagu. Na podlagi raznih intervencij se že opažajo glavne tendence v prilog Talta, Eisenhovverja, Warrena in Staissena. Zdi se, da struja, ki je naklonjena Taftu. prevladuje nad ostalimi, čeprav so nekateri govorniki poudarjali, da so stare teorije republikanske stranke, ki jih predstavlja Taft, preživele. Ta svarila se nanašajo na Taftova načela absolutnega liberalizma v notranjosti in «crmenjenega izolacionizma« na zunaj. Potek kongresa stranke bodo oddajali po televiziji in mu bo sledilo okoli 40 milijonov Američanov. 2e sam kongres bo velejal kot orodje volilne jzro-pagande. O razgovorih Slede izdelovanja orožja v Nemčiji VVASHINGTON, 18. — Glede razgovorov med francosko, britansko in ameriško vlado, v kakšni meri naj bo Zahodna Nemčija pooblaščena zopet izdelovati orožje, zatrjujejo v Washingtonu, da so med vprašanji, ki bi prišla v poštev v tem primeru, v prvi vrsti pogodbeni dogovori, ki bi začasno nadomeščali mirovno pogodbo med zahodnimi državami in Zahodno Nemčijo. V pristojnih krogih ugotavljajo, da so posamezne strani tega vprašanja večkrat v protislovju. V glavnem »o csledeče: 1. ni mogoče iti popolnoma mimo vprašanja nemške vojne industrije. Zato bo pri pogodbenih dogovorih potrebno tako besedijo, ki bi urejevalo tudi bodočo industrijsko delovanje bonnske republike; 2. kar se tiče vsebine tega besedila, je bilo predvsem govora o morebitni enostranski nemški izjavi, ki bi bila sestavljena sporazumno z zahodnimi državami. Pozneje pa so to namero opustili iz raznih notranjepolitičnih razlogov in tudi iz načelnih razlogov ter so jo nadomestili z načrtom štiristran-skega dogovora; 3, ni bilo mogoče popolnoma prepovedat) nemškim oblastem Izdelovanja tudi najbolj nepomembnega vojnega materiala' v času, ko sta sodelovanje nemških edlnlc pri obrambi Evrope in vstop Zahodne Nemčije v številne atlantske organizme zaželena; 4. zato so 6e sporazumeli o pripravi dogovora, v katerem bodo tri zahodne države naštele kategorije orožja, ki se v Nemčiji ne bo smelo Izdelovati. Zlasti polaga važnost na to Francija. Po raznih informacijah so se baje že sporazumeli, da bodo Zahodni Nemčiji izrecno prepovedali izdelovanje atomskega, kemičnega in bakteriološkega orožja, le a Iškega materiala in vojnih ladij. pil lunjem ministrstvu ZDA WASHINGTON, 18. — Pomočnik ameriškega zunanjega ministra za javne zadeve, Ed-ward Barrett, je izjavil, da bo npvo urejena «Uprava za mednarodno obveščevanje ameriškega zunanjega ministrstva« Barrett je podal to izjavo med tiskovno konferenco potem, ko je ameriško zunanje ministrstvo danes objavilo, da bo reorganiziralo poslovanje mednarodnega obveščevanja, in je nadalje pojasnil, da bo dr. Wilson Compton kot ravnatelj Uprave za mednarodno obveščevanje (IIA) prevzel večji del poslov za upravno poslovanje, ki jo je prej imel pomočnik zunanjega ministra za javne zadeve, in delokrog prejšnjega glavnega ravnatelja. Pod naslovom «PER UN TEATRO ITALIANO A TR1E- STE» objavlja rimska petmesečna revija «Teatro-Scena-rio«, glasilo Zavoda italijanske gledailške umetnosti, u-vodni članek v svoji prvi številki letošnjega leta. Ze po tem naslovu sodeč dobiva italijanski čitutelj, ki ne pozna tržaških razmer, vtis (in morda ne samo vtis, temveč tudi prepričanje), da tržaški Itali jami sploh nimajo gledališča v svojem jeziku, kar je pač posledica dejstva, da je Trst »odtrgan od ma'ere domovine« in da so Italijani v Trstu - reveži - zaradi tega tako strahovito zatirani, V omenjenem članku poskuša uredništvo rimske revije polemizirati tudi s člankom našega dnevnika, k.i ga je napisal upravnik Slovenskega narodnega gledališča v Trstu prof. dr_ Andrej Bvdai v odgovor na članek o SNG Fran ca Amadinija, ki je izšel v štev. 22 uT.-S.», prepričani smo, da uredniki te revije ne vedo, kako je pravzaprav z zadevo Slovenskega varomega gledališča v Trstu. Oni prav gotovo ne vedo, da obstaja sta/no slovensko gledališče v Trstu že nad 50 let. Oni ne vedo, da je imelo to gledališče svojo lastno dvo. rano v Narodnem domu, ki ga je zgradilo tržaško slovensko ljudstvo s svojimi žulji z nabiralno akcijo, ki je trajala več let prispevajoč vinar do vinarja, krono do krone.... O-ni seveda tudi ne vedo, da so nam to dvorano z Narodnim domom vred fašistični razbojniki (v razmerah liberalne »n demokratične Italije) 13. julija 1920 požgali. Oni dalje ne vedo, da je sedanje stalno slovensko gledališče v Trstu brez svoje strehe, brez dvorane, kajti zaman tržaški Slovenci kličemo in zahtevamo, naj se nam škoda, ki so nam jo prizadejali fašisti, povrne, kakor je bila na pr. povrnjena škoda v Avstriji in Nemčiji list.m, ki so jih oškodovali nacisti. Oni tudi ne vedo, da mo. ramo prav zaradi tega že zopet nabirati liro za liro, da bi si vsaj deloma nadomestili dvorano v požganem Narodnem domu in da bi naše stalno gledališče dobilo zopet svo. lo streho. In ko se je Franco Amadinl, ki vse to zelo dobro ve, tako na široko razpisal v ugledni italijanski gledališki reviji, da bi poučil italijanrko gledališko umetnost ljubeče občinstvo o delovanju našega gledališča, ki je — kljub temu, da nima svoje strehe edino sf alno dramsko gledališče v T^rstu — bil moral tudi. <> teh za /'a* lijo — milo rečeno — dokaj neugodnih stvareh napisati vsa.j dva, tri stavke. Tega seveda ni storil. Mi vemo za.kaj. I rane o Amadmi je rajši pisal o lem, kako smo tržaški oiovmci pnw tako neptmemb-VP mJjn£;Ma kot so n. pr. tržaški Grki, Angieji aH Nemci. In prav ta laž — gerostasna tez je ti sto, kar v svojem u-vodniku rimska verjetno zorani poglejte: tistim, ki jih ni niti peščica «vzdržuje Beogradu stalno gledališče; tržaškim Italijanom, ki jih je 99,99 odst. vsega prebiva’stva, pa mi Italijani nismo sposobni omogočiti stalno dramsko gledališče! ZHo radi verjamemo, da govori rimska revija tako, ker ne pozna razmer in ker je nasedla Amadinijevi laži. Toda, to ne more in ne »m- biti o-pravičilb. Ne bomo naštevali, da imajo Italijan; gledališče »Verdi* »n gledališče * Ressel-ti* in nešteto drugih dvoran in da je krivda njih samih, če nimajo tudi stalne dramske družine, kw bi jim bilo prav lahko mogoče spričo dejstva, da tržaška občina omogoča vsako leto večmesečne operile predstave, da vzdržuje stalni orkester in mondla tudi operni zbor. Ne gre torej za to, da je italijansko stalno dramsko gledališče potrebno, zaradi tega ker obstaja slovensko stalno dramsko gledališče, hi je tudi Se vedno brez strehe, kf smo jo izgubili zaradi italijanskega fašističnega nasilja, C e gre pri vsem tem- torej za 'krivico, gre za tisto, ki jo nam Slovencem mora popraviti tisti, ki nam jo je storil. S tem seveda nismo rekli, da imamo karkoli proti italijanskemu stalnemu dram. skemu gledališču v Trstu. Ne’ Ravno narobe. Mi tržaški Slovenci prav iskrene želimo, da si tudi tržaški Italijani ustanovijo svoje stalno dramsko gledališče, pri čemer smo prepričani, da ne bo delovalo v tako obupnih razmerah, da ne bi imelo niti strehe nad, glavo. Želimo tudi. da bi se med obema stalnima gledališkima, ustanovama razvilo plemenito tekmovanje. Predvsem pa želimo, da ne bi igralo protislovenske vloget ki bt mo-la prispevati k razvoju takšnih dogodkov, ki so imeli za posledico tisto barbarsko dejanje na dan 13. julija 1920. Takšno plemenito tekmovanje Pa bo mogoče, ko bo tudi naše gledališče imelo svojo dvorano. In če je zgled našega gledališča brez strehe dal pobudo za italijansko stalno gledališče, smo kljub vsemu, kar smo zgoraj našteli, na to ponosni. revija (zelo -• nept enavanja trza&k-ih narodnostnih razmer m pa zaradi prepričanja, ki je nastalo kot posledica stoletne, ga zaglusujočega, kričanja od Doma m do Palerma o eitalia-mssimems Trstu) ponovno poudarja s tem hoče poglobiti vtis «knvičnosti», kj naj bi se godila tržaškim Italijanom ker nimajo še svojega stalnega dramskega gledališča, češ Ponovne omejitve preskrbe v Angliji LONDON, 18. — Angleški minister za preskrbo je naznani], da bo tedenski obrok mesa v Angliji od 18. januarja zmanjšan za 18 odstkov. Minister je jMjasnil, da je glavni vzrok ponovnemu skrčenju o. brokov zmanjšanje uvoza zaradi epidemije slinavke in parkljevke v nekaterih izvoznih deželah, zaradi nezadostnih dobav iz Argentine in zaradi težav Pri pomorskem prevozu. V prvem trimesečju t. 1- bo Anglija uvozila 90.000 ton, mesa manj, kot so predvidevali, Medtem se nadaljuje konferenca finančnih ministrov C:m-monwealtha. ki se bo, kot se zdi, podaljšala še v prihodnji teden. Za ponedeljek je bila sklicala še ena seja, ni pa znano, ali bo tudi zadnja. Kot znano, bi se morala konferenca zaključiti danes. Rimski uredniki nočejo vedeti da sta Reka in Pulj v FLRJ Članek »Borb« n »milnih ilalijnn.kil. dopisih, hi prihajajo v nsvn. boiene kram ■» « podobnih postopkih boljjarnkih kom nlormislov (Od našega dopisnika) BEOGRAD. 18. — Nocoj je objavljen tukaj nov dokument' o iredentizmu italijanskih uradnih krogov, ki predstavlja sa mo enega izmed dokumentov, s katerimj se jugoslovanska javnost seznanja že precej časa. Beograjska »Borba* je namreč nocoj objavila fotografski posnetek originajnesa pisma, ki ga je poslalo rimsko vMiniste-ro delte Poste e detle Teleco-municazionis 12. decembra 1951 v uradni kuverti vAlla Direzio-ne delle Poste e dei Telegrafi — Fiumes. To je zaupni razpis ped številko Ui/6461—1 di prot. in v njem se odreja postopek v zvezi s tem razpasem kot da gre za organ omenjenega ministrstva in kot da se ni prav nič izpremanllo odi čase v rimskega cesarstva, kot da ne gre za u-gtanovo in za mesto sosedne suverene države. Samo en dan prej so se Jugoslovani lahko seznanili z originalnim dokumentov — zemljepisno karto, na kateri so rimske keminfermistične «VIE NUOVE« narisale kolesarsko progo v Italiji, katerf je priključena'tudi Istra, kot italijansko državno ozemlje. »Napori italijanskih iredenti-stov — piše »Borba* — da bi našlj podlago za svoje trditve, da bj argumentirali« svoj iredentizem. so izprepleteni z naj različnejšimi postopki. V to svrho se poslužujejo falzifika-toy zgodovine jn nasilnega spreminjanja slovanskih priimkov in jmen v italijanske itd. Vsakovrstne laži spremljajo razne geografske karte, na katerih so deli jugoslovanskega ozemlja ponovno »priključeni* Italiji itd. A v vseh teh postopkih gre iredenta roko v roki s komin-formisti.* «Taktšne akcije se v Italiji večkrat prikrivajo tudi pod firmo »neodgovornih* činiteljev, kar je dejansko samo poskus, da bi ,*e skrili pravi viri ire-dentjsbčniih tx*'ez. Toda. takšni postoiro prihajajo čestokrat tudi s strani uradnih italijanskih organov, iir.ajo svoi izraz v u-radhih dokumentih in dopisova nju italijanskih državnih ustanov. pa cefči tudi ministrstev.« Ta primer z razpisom ministrstva zg počte ni osamljen Itali>an%i uradi so že večkrat pošiljali dopise jugoslovanskim ustanovam in organizacijam ter phtevali izvršitev raznih na-log ter nastopali prj tem z avtoriteto višjega organa ter pri tesr. uporabljali tak način kot da gre za organe v Italiji. Po doben j> n. pr. dopis županstva mesta GENOVAaDivjsionc personalen od 4. decembra 1951 ki je bil jjoslan sodišču v Pulju, kakor tudi brzojavka župana mesta CALTANISETTA okrajnemu sodišču v P, | j, v kateri se zahtevajo pouatki o kaznovanju neke Aga-ppine Marie Coniglio. »Borba« poudarja pri tem pc-dobnost takšnih postopkov, ki jo najdemo na jugoslovanskih vzhodnih mejah, kar je le neovrgljiv dokaz za trditev, da Iredenta in kemiTuormistj hodi-jo roko v roki v svoji sovražni politiki do Jugoslavije. Bolgar. sk| kominformistj so pošiljali uradne spise, papirje in sporočila ravnatelju gimnazije v Ku-manovem, ljudskim odborom v Dimitrovgradu in v Bcsiljgra-dw, kot da gre za bolgarske podrejene organe. Hkrati pa je komtnformovska propaganda govorila o « ve) iko j u goslov an-skih« načrtih in o «napadalnih namenih Jugoslavije« itd, »In glejte, italijanska iredenta prihaja na iste pozicije* — poudarja «Borba» in zaključuje- »Takšni postopki se ne morejo razlagati (in opravičevati) kot slučajna napaka posameznega uradnika (ki se niti pet let po podpisu mirovne pogodbe ne morejo pomiriti s tein, da so nekateri deli jugoslovanskega ožemita vrnjeni matični domovini). Ponavljanje takih primerov kaže. da iredentistične težnje in pojmovanja niso samo delo »neodgovornih«, temveč da pri tej roboti sodelujejo tud, činitelji državne uprave, ki so s« IX) logiki dogodkov, tudi to pet našli na jsti liniji z znanimi sovražniki naše države — kominformovskima a-genturami.« R. n. nem svetu proti plebiscitu % Kašmirju. V uradnih krogih, kjer zasledujejo bolj od blizu vprašanje Kašmirja, pa se sprašujejo, ali Mahkov govor ne predstavlja ene od posameznih faz obširnega načrta sovjetskega prodiranja proti indijsko-sovjetski nižini. Manever bi bil v tem — kakor zatrjujejo isti krogi — da bi iz Kašmirja napravili »neodvisno« državo, kt bi bila satelit Sovjetske zveze. Ob tej priliki pripominjajo, da sta se tako Indija kakor Pakistan izrekla proti neodvisnosti Kašmirja zaradi strateškega položaja tega ozemlja, ki nadzoruje glavne poti. ki družijo indijeko-pakistanski kontinent s Kitajsko in g Tibetom. Sodna preiskava proti Schumacherju BONN, 17. — Pravosodni minister za Porenje m Westfalsko je zahteval od zveznega pari a. menta, naj se predsedniku socialdemokratske stranke Schumacherju odvzame parlamentarna munlfeta. Kakor je znano, je neki socialdemokrat, ki je neposredno vmešan v zadevo izmka dokumentov v zvezni pisarni, izja-vil, da je sporočil vsebino teh dokumentov med drugim tudi Schumacherju, in proti temu so zaradi tega uvedli preskavo. Sovjetski manevri ob vprašanju Kašmirja KARAČI. 18. V uradnih krogih v Karačiju se vzdržujejo komentarjev o govoru sovjetskega delegata Malika v Varnost- VVASHINGTON, 18. — Ameriški svet krščanskih cerkva je sklenil organizirati v četrtek v VVauhingtonu protestno demonstracijo proti Trumanovemu sklepu, da imenuje poslanika v Vatikanu. X ATENE, 16. — Na povabilo italijanske vlade bo grški podpredsednik vlade in zunanji minister Venizelos okoli 15. februarja odpotoval na obisk v Rim. X DUNAJ, 17. — Avstrijska v!ada bo v dveh tednih vzpostavila racioniranje masla, ki aa je odpravila pred dvema le. torna. Obroki bodo znašali 45 gramov fedensko na oseba. PRIMORSKI DNEVNIK 2 — 19. januarja Danes, sobota 19. januarja Kanut. Hranirair Sonce vzide ob 7.41. zatone ob 16.52. Dolžina dneva 9.11. Luna vzide ob 24.00, zatone ob 10.29. Jutri, nedelja 20. januarja Boštjan, Fabjanin RAKO TA FOT goriške proste cone Prosta cona bi morala služiti potrebam širokih slojev, v resnici pa polni žepe bogatinom GORICA, 18. — Prav dobro se spominjamo občinskega odbornika dr. Poterzia, ki je pred enim letom kot občinski pooblaščenec za vprašanje proste cone pričel na sejah občinskega sveta na dolgo in široko poročati o delovanju proste cone in njeruih blagodatih za goričko prebivalstvo. Seje so bile dolge, saj se je dogajalo, da je dr. Poterzio po 3 ali 4 ure neprenehoma govoril in govoril. Na tistem delu zasedanja občinskega sveta niso sprejeli pametnih sklepov in niti kdaj koli kasneje ni gorički občinski svet podvzel odločnih korakov, da bi kolo razvoja zavrl in ga pravilno usmeril. Ko so pred tremi • leti ustanovili upravo proste cone, so si marsikateri v tem trgovskem upravnem organu predstavljali rešitev iz težke gospodarske zagate, v katero je povojna Gor .ca zabredla s tem, da so jo ločili od svojega naravnega zaledja. Zamišljali so si prosto cono kot je bila na Reki, kamor je prihajalo blago brez carine in je bilo zato neprimerno cenejše. Vendar je šla dejanska pot razvoja daleč vstran od zdravih načrtov goričkega prebivalstva, ki je bilo edino, ki mora prenašati breme usodne nenaravne razmejitve. Zgodilo se je najprej to. da so pni nakupovanju predme-tov prot,Ur cone kot je sladkor, bencin alkohol itd. popolnoma izključili goričke trgovce, ker nisi imeli za to blago potrebnega dovoljenja, ki ga izdaja italijansko zunanje ministrstvo. Zato pa je bilo ministrstvo .bolj širokosrčno do raznh milanskh in drugih trgovcev, ki so jmeh taka uvozna dovoljenja, in jim omogočilo, da so samo pri prvem trgovskem koraku, namreč pri uvozu blaga iz inozemstva zaslužili težke milijone lir. ki so bili dobesedno iztrgani iz goričkih rok. Sele kasneje je gorička Trgovinska zbornica to vprašanje rešila tako. da je zunanje ministrstvo dalo uvozna dovoljenja goričkih trgovskim krogom Seveda pa s tem postopkom krivce, ki se dogajajo prebivalstvu s tem, da prosto cono ne uporabljajo v prid najširših in revnejših slojev prebivalstva, še od daleč niso končane, nasprotno Odkrivajo se vedno nove in kdo ve ‘kol ko jih je še neodkritih ker pooblaščeni organi nimajo možnosti, ali pa nočejo bistreje pogledati v nekatere administracije. Poglejmo na primer samo majhen primer s sladkorjem. Trgovec na debelo plača za vsak kilogram sladkorja v skladišču PO šest lir. Da se vskladiščenju izogne, odredi ob prihodu pošiljke, naj toliko in toliko sladkorja odpošljejo temu, toliko in toliko sladkorja onemu trgovcu. S tem si je veletrgovec prihranil pri vsakem kg po šest lir. Neznatna vsota. ki pa piri vagonskih količinah zelo naraste. Nadalje je nadvse zanimivo tudi ravnanje po tovarnah z izdelovanjem slaščic. Podjetnik dobi na primer 5 stotov sladkorja in reče, da ga je uporabil za izdelavo 10 stotov piškotov in drugih slaščic. V resnici pa je napravil samo pet stotov slaščic in pri tem prihranil polovico sladkorja, ki ga je lahko prodal po prosti prodaji trgovcem. Dogajalo se je tudi to, da so trgovci prodajali sladkor precej ceneje kot je b la določena cena sladkorju na nakaznice. Ljudje so to priliko izrabili in hodili k tistemu trgovcu kupovat predvsem sladkor. To mu je prineslo veliko nakaznic. za katere je naslednji mesec dobil ustrezajočo količino sladkorja, ki ga je lahko prodal na prosti prodaji po višji ceni. V korist proste cone se tudi italijanska vlada odpoveduje vsako leto več kot milijardi lir, ki jih tukajšnji davčni tiradi in financa zbere z davki, carinami itd.. Od te vsote, ki je precejšnja, ker je od ustanovitve Proste cone leta 1948 že tretja, ni v deti nikjer nobenega izboljšanja. Prebivalstvo sicer kupuje nekatere prehrambene art kle za nekaj lir ceneje kot drugje, vendar so to neznatne vsote, ki se pri gospodinjstvu ene družine skoraj ne poznajo. Zato smo vedno bolj prepričani, da je sedanja uprava proste cone zašla na krivo pot in da se je popolnoma izneverila nalogi, zaradi katere je nastala: izboljšati življenjski položaj najširših slojev prebivalstva. Po treh letih bridkih izkušenj mislimo, da bi morala prevzeti upravljanje proste cone ali pa nad njo imeti najstrožjo kontrolo samo gorička občinska uprava, ki bi si morala oskrbeti uvozna dovoljenja in vse ostalo, kar je potrebno za normalno poslovanje tega trgovske podjetja, da bi se ogromni dobički ne zgub-Ijali v žeprih nekaterih goričkih magnatov, ampak da bi z nj mi razpolagala občina. Prav teko bi morala občina vsako leto dobiti milijardo in več, ki se ji vlada odpoveduje. Ce upoštevamo, da stane novo poslopje «Esso» na Travni- ku okoli 20 milijonov lir. tedaj si lahko predstavljamo koli ko takih poslopij bi bilo v Gorici že sezidanih, če bi občinska uprava skrbno prrevze-la vladne milijarde in dohodke proste cone in jih vložila v gradbo stanovanj za brezdomce, katerih v našem mestu ni malo. Poleg tega pa bi s tem nudili še zaposlitev brezposelnim. O vseh teh možnostih naj mestni občinski a£bor, pokrajinski odbor, odbor Trgovinske zbornice in prefektura razpravljajo, če nočejo. da bo njihovo nezanimanje vzbudilo med prebivalstvom, še večje nezadovoljstvo m predvsem še večjo bedo od sedanje. Vodnjak na Travniku v Gorici. (Foto Primorski dnevnik Magajna) Občinska upravna razdelitev vBenešhi Sloveniji ne ustreza potrebam prebivalstva Združitev večjega števila sedanjih občin bi bila prvi korak k izboljšali ju življenjskih razmer v Benečiji BRDO, 18. — Sedanja upravna ureditev v Beneški Sloveniji je neracionalna, j^rr ne ustreza potrebam upravne razdelitve. Vse cbeine so bLe ustanovljene s podhodom Italije v te kraje. Prej so bili kraji upravno razdeljeni na večja področja bodisi pod oblastjo Avstrije bodisj Beneška republike. Leta 1866 je Prišla k nam Italija in je ustanovila občinske u-pravne enote. Od svoje ustanovitve do sedaj niso občine oha-anile vedno iste oblike, marveč so se zelo spreminjale. V Načiški dolini sta se občini Tarčet in Runec združili v občino PobborK.sec. Na področju Tera je občina CcTato postala občina Neme, medtem ko sta bili občini Se-njak in Cižerje vključeni v c-cino Tarčent'. V hribih se je občina Platišče, kj je sedaj skoraj na meji, spremenita v obči. no Tajpano, Poleg tega moramo ugotoviti, da so v Terski dolinj za časa fašizma združili občino Gorjani, h kateri sta spadali tudi beneški vasi Flje-pan in Breg, z občino Ratenj. Po osvoboditvi je občina zopet postala neodvisna, v zadnjem času pa se znova razkraja. Toda to še’ niso vse krajevne spremembe. V Terski dol ih i spada skoraj vse nodrečje pod občino Brdo, ki pa ie premestila sedaj svoj sedež v Njivice. Tak primer imamo tudj v Nadišk’ dolini, kjer ima občina Grmek svoj sedež v Hlodiču. V naših krajih je torej mnogo \ Sal lai id ri ■ i potre bujei o vod ovod Prebivalci grozijo z demonstracijami, Kot so že bile v ncKaterih drvigib Krajib SlovensKe Benečije AHTEN, 18. — Vprašanje napeljave vodovoda v kraj Sa-1 and na pri Malini je že dolgp časa na dnevnem redu. Prebivalci te vasi, ki so sicer znani po svoji potrpežljivosti, so že večkrat odšli na prefekturo in prosili ter zahtevali, da intervenirajo pokrajinske oblasti pri ahttnzk, občini, toda do sedaj so še vedno odšli samo s praznimi obljubami, katerim nihče več ne verjame. Občinska uprava, Ki bi za napeljavo vodovoda morala skrbeti, pa se ob vsaki priliki izgovarja, da v blagajni ni denarja. In vse se konča pri tem. Toda povedati je treba, da je denar takoj na razpolago, kadar gre za potrebe kakršnekoli vasi v nižini in ki so naseljene s furlanskim prebivalstvom. Prav tako lahko očitamo občinski upravi, da je d ločila večjo vsoto denarja za olepšani« trga v Ah tenu. ker mislimo, da je tako olepšanje sicer koristno vendar ne nujno. Z de, narjem, ki so ga porabili za preureditev trga v Ahtenu, bi prav lahko rešili pereč problem napeljave vode prebivalstvu Maline oziroma Salandra. Prebivalci Salandra so napravili še več. Na prefekturi so predložili točen seznam delovnih ur, ki so jih prebivalci o-pravili za splošna javna dela in to seveda zastonj. Pray tako so navedli, da so cesto, ki vodi iz vasi do občinske ceste napravili sami jn da jo sedaj tudi sami na lastne stroške vzdržujejo. Iz tega 3'edi. da so bila vsa javna dela izvršena zastonj, na račun in z delom prebivalstva kateremu pa tega znati in upoštevati ko gre za vprašanje nujnega javnega dela in za katero bi bilo treba odšteti določeno vsoto denarja. Zdi se celo, da mislijo nekateri takole: Ce ste do sedaj delali zastonj in če sedaj zahtevate, da se nekaj napravi kakor Furlanom, tedai odobravate govoričenja. ki j>h širijo elementj DFS. Toda prebivalci so siti obljub in je videti, da bedo tudi tukaj organ zirali d mons'r ci-jo, kakor so to že napravili prebivalci v Reziji, Fiajpanj in v Srednjem. Kot prvo pa se pre-biv"!-! meniio. da ne bodo več plačali občin kih davkov.N mesto tega bi do den°r nam njen davke deponirali pri notar-in bo na raznn'a o občini. Tako naj bi bila občinska u-prava prisiljena napeljati vodovod. Nekateri so zaskrbljeni, češ da bo vsa stvar ilegalna, toda večina ljudi misli takole: legalno ali ilegalno, nikoli ne bodo moglj obsoditi 34 družin, ki zahtevajo vodovod. Vendar bi bilo želeti, da do tega ne bi prišlo, kajti vodovod bo treba zgraditi na en ali na drugi način. Za občinsko upravo bi bilo na vsak način bolje, da bi vodovod napeljala na lep način in bi v tem primeru žela hvaležnost prebivalstva, kot pa da bi ga napeljala šele takrat, ko bi po demonstracijah jn protestih ter pod pritiskom javnega mnenja bila prisiljena to storiti. Padec zaradi nezavesti GORICA, 18. - Ko se je danes popoldne 50-letna Katarina Voigthieander s Korza odpravila po opravkih, se ji je v Ul. Locchi nenadoma stemnilo pred očmi. Nastopila je nezavest in žena se je v trenutku zgrudila. Bližnji ljudje so naglo priskočili na pomoč in poklicali Zeleni križ, ki je nesrečnico odpeljal v bolnico pri Rdeči hiši. Tamkaj je Katarina kmalu zopet prišla k zavesti in zapustila bolnico. Deselkralizgnana s Tržaškega ozemlja GORICA, 18. — Civilna policija v Trstu je imela že mnogo opravka z 28-letno Renate Begnis iz San Martino Calvi pri Bergamu. Zensko so namreč nič manj ket desetkrat izgnali s Tržaškega ozemlja in ji prepovedati povratek na tržaška tla. Kljub femu pa se je Begnisova še enkrat požvižgala na izgon in policijsko prepoved in se vr nila v Trst. Nekaj dni po njenem povratku Pa je že spet morala na pot. Zaradi kršitve določil izgon-skega lista, s katerim ji jc trža. ška policija velela povratek v njen rojstni kraj, so jo na tu kajšnji kazenski sodniji preteklega septembra obsedili, upoštevajoč vse obremenilne okolno-sti, na 6 mesecev zapora. Proti obsodbj je Begnisova vložila priziv, ki ga je utemeljevala s trditvijo da ji je v vlaku na potj domov bilo nenadoma slabo in da jo je zato njen zaročenec pospremil zopet' v Trst k neki znanki, kjer se Je zdravila. Tudi pri prjzivnj razpravi je danes odločno zanikala, da bi namerno kršila izgonski list in sodniku obljubila dla se Po izpustitvi takoj vrne domov. Kazen so ji znižali na 4 mesecp in 15 dni zapora. PRETEPASKI STARČEK pred goriškim sodiščem n prcDivaisivu,. &©r je v krminski hiralnici z udarcem po aa nočejo pri-1 glavi pokvaril vid svojemu kolegu po Letin za ju vendar ■ ljena končno u trebi vaščanov. na mn č° GORICA, 18. — Sedemdesetletni Jožef Munin je 4. oktob a lani kot običajno prisedel k svojim sovrsinikom . v občinski hiralnici ki so čakal; na obed. Nasproti njemu je sedel 73-letni Mattiozzj Antiči, kateremu je Munin, ko so mu postregli z juho dejal; «Danes mi ne gre nobena jed». Mattiozzi-ja je Muninova izjava siln0 razjezila in je Munina pri priči opsoval in mu očital, da pljuva v krožnik, ki mu ga nudi usmiljenje občanov. Ko so vsi pokosili in je Munin vstaj od mize in se napotil v spalnico, je Matti-ozzi tekel za n um m po na vratih počil po glavi z zaradi udarca, za stalno opešal. Mattiozzija so hoteli zaradi tega takoj aretirati. Zapora ga je rešil ravnatelj hiralnice, ki je oblasti obvestil, da bi starček ne prenesel celice. Čeprav gre Mattiozzi že na otročji ura in je v svoji muhasti starosti čestokrat pretepa« ko razpoložen, so ga vendar danes pozvali na zagovor pred kazensko sodišče. Pri zasliševanju je starček na sodnikova vpr šanja samo pokimava!. Ker je obtožba, ki pravi, da je Muninu z radi udarca za stalno opešal vid. zelo težka in bi M' tt'0’'zija stala več let zapora, je s' jzgthll' do'pdffiisal. S tem se začenja, prava zima. ki ni našla vseh ljudi pripravljenih: nekateri morajo spraviti še seno s hribov, drugi pa drva, ki so jih pripravili v jeseni. Tudi drvarji ne bodo mogli več opravljati svojega dela, kajti sneg je dosegel preveliko višino. GORICA, 18. — Prvega okto bra lani ie Angel Spslluto naznanil policiji, da mu je neznanec odpeljal zaklenjeno kolo izpod lope na dvorišču stanovanja. Policija je začela takoj z zasledovanjem tatu in že popoldne istega dne zvedela, da je neki mehanik v Ul. Ascoli kupil moško kolo. katerega barva in vse ostale karakteristike «<• 'povsem odgovarjali Spallutcve-tnu ukradenemu kolesu. Mehanik ie policiji takoj priznal, da je kolo. ki je bilo vredno okrog 18.000 lir kupil od 59-letnega Klementa Periza iz Ul. Giusti-niani 63. Nekaj ur nato se je Periz že moral zagovarjati na kvesturi. Trdil je, da je kolo UCEJA, 18. — Za prebivalce Učeje je nastopila doba, ko bodo za dolgo časa popolnoma izolirani od ostalega sveta. Majhni snežni meteži so v zadnjih dneh zaprli gorski prehod na Tana-meji, preko katerega vodi edina pot v Učejo. To pomeni, da dokler sonce ne bo raztopilo snega, tako dolgo bodo vaščani živeli življenje zase. V tej vasi je življenje pozimi kaj žalostno. Ker nimajo električne luči, ne morejo vaščani uporabljati radijskih aparatov, po katerih bi bili vsaj deloma povezani z ostalim svetom. Edina povezava je telefon, ki ga imajo vojaki, ki so nastanjeni v vasi zaradi bližnje meje. Zaradi meje upajo prebivalci, da bodo sčasoma bolje povezani z ostalim svetom in to je vse, s čemer se bodo tolažili v dolgih zimskih večerih. Uče-ja preživlja težke čase, posebno z gospodarskega stališča. Nekdaj je bila vas na ključnem položaju med Rezijsko in Tersko dolino na eni strani in Soško na drugi. V vasi je takrat cvetela trgovina z volno in sirom, ki sta glavna proizvoda tega področja. Zaradi lega je prebivalstvo od leta 1911 narastlo za eno tretjino. Poleg tega so moški drvarili in so odhajali na delo predvsem v Soško dolino, ki je bogata na gozdovih. Sicer pa je bilo drvarjenje glavno delo vseh hribovskih prebivalcev. ki so na ta način zaslužili vsaj za najpotrebnejše. Toda sedaj tudi teh gozdov ni več, tako da je perspektiva prebivalcev samo še lakota in brezdelje. Toda na nek način je treba živeti. Ljudje so se navadili, da prekoračijo mejo ilegalno med Italijo in Jugoslavijo, ki teče po sredi hriba. Spodnja polovica je pod Italijo, zgornja pa, ki je porastla z gozdovin, pod Jugoslavijo. V teh gozdovih sekajo drevesa in jih po čistinah spuščajo v dolino, zakar ni treba prevelike muke: pobočje je zelo strmo, tako da debla sama zdrčijo v dolino. To delo seveda ni pravilno, toda treba je vzeti v poštev izredno slab gospodarski položaj prebivalcev, ki pri tem tvegajo svoje življenje. To dokazuje primer v lanskem poletju, ko se nekdo ni ustavil na poziv- obmejnih stražnikov in je bil zaradi tega smrtno zadet. S tako perspektivo se začenja za vaščane dolga zima. V vasi no poznajo niti sončnega vzhoda niti zahoda, kajti vas leži prav na dnu doline in je obkrožena z visokimi gorami, ki ne dovolijo soncu da bi pogledalo v zapuščeno vas. omenjeni bombi prišli v njege ve žepe. Zatrdil je, da so mu verjetno škodoželjni ljudje oror je namenoma vtaknili v ttp zaradi maščevanja. Sodišče je upoštevalo sam® del trditev obtoženčevega zagovornika in spoznalo SchoM za krivega- Obsodilo ga je o® poldrugo leto zapora, 850U kazni in plačilo sodnih str®* škov. Uradne objave NAROČNINA ZA RADIJSli SPREJEMNIKE V JA\ OBRATIH GORICA, 18. — Zveza trg' «pev opozarja vse lastnike ja£ 1 nih obratov, ki imajo v svoj® lokalih radijske sprejemnike,«® je konvencija, ki sta jo sklena* italijanska družba avtorjev italijanska federacija javn>“ obratnikov leta 1951 veljaVU*' tudi za leto 1952. Olajšave pri plačevanju ph* stojbin, ki so predvidene v omenjeni konvenciji, bodo de" ležni samo oni javni obratni1" ki so vpisani v Zvezo ja' obratnikov in ki bodo pravi časno poravnali naročnino, * sicer do 31. januarja za letno naročnino in do 25. januarja z* polletno naročnino in ki bodo agenciji SIADE predložili P?* trdilo o vpisu, ki ga izdaj*' Zveza trgovcev. KMEČKI TEČAJI V GORICI IN PLESIVEM GORICA. 18. — Inšpektor** za poljedelstvo v Gorici spor® ča, da bodo v ponedeljek 2‘: t. m. odprli v naši pokrajin1 dva tečaja za poljedelce, in **' cer: tečaj za vrtnarstvo v Gori« v Ul. Capuccini, osnovna šol* «Pitteri»; v Plešivem tečaj r* vinogradništvo in vinarstvo, to omenjenih tečajih bodo predaj vali izvedenci Inšpektorata zS. poljedelstvo. Tečaji bodo tra' jali en teden. Ker bodo Pre4? vanja zelo zanimiva, priporoča Inšpektorat vsem poljedelcem da se jih udeleže. KINO VERDI. 17: ^Puščavski orel», R. Green in Y. De Carlo. V1TTORIA. 17: »Sinovi brez imena«, A. Nazzari in Y. ^ Šanson. MODERNO. 17: «Nepozabno potovanje«, J. Stevvart in M. Dietrich. CENTRALE. 17: «Kim», Errol Flynn VESTI ZA TRGOVCE GORICA. 18. — Zveza trgovcev za goriško pokrajino sp°j roča vsem včlanjenim trgori cem, da si na njenem sedežuJ Ul. IX. avgusta 11/1. iah*“ ogledajo sledeče okrožnice: r*fj ne vesti o zunanji trgovini; vf vajanje trgovinskega spora^jf ma med Italijo in Ekvadorjem^ sklenjenem 12. maja 1951; Pr^ i/ila za izvajanje trgovinskr« sporazuma med Italijo ir, NCrl ško republiko, podpisanega."®1!*: 45. decembra 1951, trgovin*1” sporazum med Italijo in m® džarsko od dne 16. decensm, 1951; pravila za izvajanje 1. januarja do 31. decembr 1952; pogajanja ' za revizor trgovinskega sporazuma z bel gijsko-luksemfburško ekonomsK® unijo. * Kominformistiodobravajo iredentistično provokacijo Za kominfonmstične občinske svetovalce je bolj važna bencinska črpalka pred Domom pristaniških de avcev, kot pa načelno vprašanje o veljavnosti mirovne pogodbe z Ita jo Leti nujm po lelim Dol-nom Munin je za- dd por.oven zdravniški pr s'ed rudi udarca pri priči omahnil, Munina. * katerim na, bi ugm na tla in se osvetli šele v bri- tovili all je■ ooe-cnie v,da res '-'kjer si je več teto v zdr - [ posM ra ud'rca ali pa s~m0 ■jšnio rano nad c*e • m ] pojav starosti in odgodll razna katerem mu je vid i pravo. mci, vil ptec i očesom, Podtajnik za vzgojo v Stari gori STARA GORA, 18. — Ob svojem obisku v Nadiški dolini, je prejšnjo nedeljo obiskal podtajnik ministrstva za vzgojo tudi svetišče na Stari gori. To je pač najbolj poznana božja pot furlanskega področja, ki ima največ obiskov. Na vrhu je poštni urad, tele fon in nekaj prenočišč za romarje. Kapucini, ki so varuhi Velik del tržaškega prebi. valstva je z ogorčenjem sprejel vest o provakatorski odstranitvi tržaške zastave z občinskega poslopja, ki jv postala, na podlagi določb mirovne pogodbe z Italijo, tudi simbol neodvisnosti tega ozemlja ter njegov\ samostojnosti. Se.bolj pa je razburila in ogorčim tržaško prebivalstvo izjava župana Bartolija, ki je v zvezi s tem šovinističnim dejanjem poudiatril, da bo tržaška zastava s helebardo plapolala na občinski palači šele tedaj, ko bo poleg nje visela tudi italijanska zadtava. Povsem razumljivo je zato, da tržaško prebivalstvo odobrava stališče in izjavo predstavnika Ljudske fronte tov. Dekleve, v kdterj podarja, da predstavlja cdstrapitev zastave grobo žalitev čustev ne samo tržaških občanov, temveč tudi ostalega prebivalstva tega ozemlja, ki noče, da bi se še kdaj koli povrnili ti kraji pod suverenost Italije, Pristaši kominformištičrie stranke, ki do danes še nisc morda do kraja spregledali u-mazane in podle poiit’ke svojih voditeljev — »revolucionarjeva in einterrmciondlistovn sc sedaj z začudenjem vprašujejo: Kako je mogoče ostati v talci zadevi nevti-alen, ko pa vendar gre za grobo politično špekulacijo in iredentistično provokacijo, hi ima namen speljati vodo va mlin tukajšnjih italijanskih šovinistov in iredentistov? Ali torej n asa stiamka ni za spoštovanje mirovne pogodbe ter za uveljavitev Svobodnega tržaškega o-zemlja, kot nam na sestankih in sejah vedno govore? Smo torej tudi mi za Italijo? Kominforralstični svetovalci so ostali v tem uorašanju formalno nevtralni, čePrva so dobro razume' . da tu ne gre samo za navadno odstranitev zastave, temveč za politično špekulacijo, s katero hočejo italijanski šovinisti doseči priključitev Trsta k Italiji. Da bi zabrisati uti*, ki ga je naredilo to njihovo nevtralno stališče na njih lastne pristaše, so v svojem poročilu o poteku seje omenili vso stvar ta>ko, kot bi šlo za zadevo popolnoma u-pravnega značaja, zaradi kate- re se pač indipendefhtistom in predstavniku SDZ ni bilo treba «razburjati». Seveda so s tem svojim opravičilom dosegli pri tržaški javnost prav o-bratni uspeh od onega, ki so si ga želeli; nikomur namreč ne bodo mogli dopovedat, da stvar ni bila vredna razburjanja, ko pa se je že po njihovem vedenju na seji samj videlo, kako nerealno jim je bilo tako javno pokazati, da se strinjajo s stališčem župana ter da so tudi oni za to, da zaplapola čim prej tudi italijanska zasta-va na naši občinski palači. Zato se je tudi kommformist Ghetz s tako vnemo lotil vprašanja bencinske črpalke na trgu pred Domom pristaniških delavcev, kot da bi bil to najbolj važen življenjski problem in to samo zato, da bi čim prej zabrisal mučen vtis, ki ga je zapustilo to res e revolucionarno* stališče «resničnih branilcev Svobodnega tržaškega o-zemljds na javnost. Da ne bodo tl, iz Ude izpit i izgovori prepričali njih prista. še v, so sprevideli takoj tudi sami, zato so hoteli vso stvar zaobrniti v drugo stran ter dokazati, da so oni ostali v ob činskem svetu samo zato, ker niso hoteli «zapustiti borbe«. Gospod je hominferrmisti! Vi pozabljate, da niste proti izjavam župana Bartolija niti protestirali; zakaj torej govorite samo o odstranitvi z občinske seje? Kar se pa tiče vaše »borbenosti« je pa bolje, da kdr molčite, sicer bi vas lahko »pomnili na vaše «borbene» podvige, ko se je šlo na primer za dvig enojezičnih osebnih izkaznic, na vaše zmage v «o-brambi» pravic skrvenskega šolstva, na vaše «zmage« v o-brambo pravic delavskega razreda itd., kar bi vam prav go-tono ne bilo prijetno. GlOde vašega kričanja, da ste za spoštovanje mirovne pogodbe, bi va$ pa hoteli vprašati: zakaj niste protestirali, ko je župan izjavil, da je 8 člen mirovne pogodbe neveljaven ter da je prav tako neveljaven tudi ukaz ZVU, ki temelji na omenjenem členu? Zakaj niste takrat stopili v o-brambr, teh do'očh ter s tem zaprl, usta italijanskim šovinistom? Vzroki množične zastrupitve v tobačni tovarni še niso znani Preiskovalna komisija bo izdala komunike, ko ko razpolagala z rezultati komiene analize. Samo še štiri delavke v bolnici Da bi ugotovili točne vzroke množične zastrupitve tobačnih delavk in morebitno krivdo u-prave, je bila sestavljena posebna preiskovalna komisija, ki jo sestavljajo dr. Lovenati, dr. Doro-šef conskega kemičnega oddelka, dr. Benusri za zavarovalni zavod in končno še dr. De Lulia kot predstavnik urada za delo. Komisija je že predvčerajšnjim zvečer izdala odlok, o zapori vseh lokalov in da se jih ponoči zakuri do 17.o C, to je do toplote, ki je obstajala v hangarju v trenutku nevarnega pojava. Člani komisije so se najbolj zanimali za pogoje v petem nadstropju skladišča, kjer se je pojavila zastrupitev, in ga seveda natančno pregledali od cevi pa do ventilacije in druge naprav«. Komisija, kj sc je sestala že zjutraj ob 8.30 je ob zaključku dopoldanskega pregleda, tp je ob 11.45 izdala komunike v katerem sporoča, da ne more izreči še nič točnega, dokler ne bo imela v rokah rezultate kemične analize. Po dopoldanskem delu so člani komisije obiskali tudi conskega predsednika in domnevajo, da so ga obvestili o poteku preiskave in mu morda zaupali tudi prve ugotovitve. Skoraj vse delavke razen štirih in sicer 22-letne Ondme Ellero, 18-letne Ade Victer, 20-letne Edere Kobau in 34-let.ne Eveline Colagrande, ki so še v bolnici, so lahiko včeraj odšle domov. Zanimiv je primer 52-letne Lu.gie Sbisa iz Istrske ceste št. 144, ki se je včeraj ob 11.20 javila v bolnici in izjavila, da je že nekaj dnj pred nezgodo v tobačni tovarni, kjer je tudi ona zaposlena, imela GOSPODARSKA ZAMENJAVA blaga med Istrskim okrožjem, Irstom in inozemstvom Izmenjava blaga in industrijskih proizvodov med državami, posebno v soseščini, j« vedno v obojestransko korist. N; gospodarsko korisitno, če trgovski stiki niso dobri, ker ni države, ki bi lahko zadostila vsem svojim notranjim potrebam z lastnimi poljedelskimi in industrijskimi proizvodi. V januarju bodo tovarne ribjih konserv v Istrskem okrožju izvozile še za okoli 15 milijonov lir svojih proizvodov v inozemstvo. Decembra 1951 in januarja 1952 je dosegel Izvoz ribjih konserv v Jugoslavijo vrednost 16 milijonov dinarjev. Za potrebe ribje industrije bo v kratkem uvožene iz inozemstva 100 ton bele pločevine. V teku sopoga jan ja za nadaljnjih sto ton v vrednosti okoli 80 tisoč dolarjev. Ker smo že pri ribji industriji, lahko povemo, da je bilo v času od prvega januarja 1951 do 31. septembra 1951 ulovlje- nih v vodah jugoslovanske cone STO 2,066.844 kg rib in školjk. Od teh 1,891.704 kg pla-ve ribe, ostalih vrst rib 1,551.165 kg in školjk 19.975 kg. Skupna vrednost vseh ulovljenih rib znaša 77,975.000 dinarjev. Na bujski okraj odpade od 1 te vrednosti 17,973.000 dinarjev, I ostalih 60,002.000 pa na obalne j kraje koprskega okraja. Kamnolomi Istrskega okrožja bodo te dni izvozili v Avstrijo drugo partijo kamna, s katerim obnavljajo dunajsko opero, ki je bila med vojno poškodovana. Med avstrijskimi in nemškimi podjetji vlada veliko zanimanje za istrski kamen, ravno tako tudi v Italiji, posebno za gradnjo pomolov. Tudi opekarne Istrskega okrožja so sklenile te dni pogodbe za izvoz večjih količin opeke v Trst. V teku pa so pogajanja za izvoz apna iz istrskih apnenic, ki so začele v zadnjem obdobju delati s polno zmogljivostjo. iste napade kot njene tovariš!' ce. Takoj po nesreči se ni jave la v bolnici, ker je spila precej mleka in jj je takoj octtegl®' Včeraj pa se je morala oglasit'-ker sta jo napadla vrtoglavi®? in bljuvanje. Zdravniki go J1 nudili prvo pomoč jn jo odp0* slali domov ter menijo, da b° okrevala v dveh dneh. Danes zjutraj bedo delaV* kam, čvprav verjetno ne bo d? nastopile svoje službe, izplačal* mezde. Ni znano kdaj bodo povno odprli tovarno; to ie o” visno predvsem cd rezultatov preiskave. Ce bo preiskav® dognrla. da so delovni pogoj* nemogoči, bo morala upraV* preurediti delavnice po higic®’ skih Predpisih. „Trieste 111 ia” ne vrte vec! Včeraj pope liine snio opazili, da vrtijo v kinodvorani A' ■»barda 1,3 Trgu Staž® mitnice namesto film3 «Tricste mi a* drug fil°*' Zadeva na* ,|e zanimala in za o smo vpr3" šali upravo kinematografa, k»J je na stvari. Odgovorili 60 nam: aNel pcineriggio il GMA ha rilirato il visto per i| film*-kar pomeni, da Je «ZVL odtegnila svojo odobritev z3 predvajanje filma«. Prav zares se je ves Trs* upravičeno vpraševal, kako J* mogla ZVU sploh dovoli11 predvajanje tako ogabne!3 filma, ki takšnega imena spl®*1 ne zasluži. Vsekakor pa z ?3r dovoljs-tvom ugotavljamo: b®-lje pozno kot nikoli. Upamo pa, da se ne bo r*4 zgodilo, da bi ZVU dovolil® Javno predvajanje filma, * lako grobo žali čustva vs®*® tržaškega prebivalstva. O MlMOnSK! DNEVNIK — 3 -r 19. januarja 1951 r .7 'V' A} ‘ / J1 Ribiške la Sa ''t'*9 ^ lahko izbruhnila ku v 1934 je namreč umrl stta,Zavi Oregon mož na tei bplezni. Zdravstveni kup lor)arji so ugotovili, da jc k 0 b°V2roči,;a okužena bolha svoi° Prenašala veverica v da i111 'c°tuhu. Bili so mnenja rij,, zvVeverica prišla iz sosedih ,ezne države Kalifornije. S“. ! PrePrečili širjenje ku- 1 r}i^ren*l‘ sledeče-Polovil.'0dalce SO postreljali ali V v^;1 2 zankami in jih daiali V „ , Prvpar vreče so dajali cianov tuhjL aV da uničijo bolhe v ko-'h >*Hih glodalcev ,,.'°ški Slovenci knjigarno "J®ša knjiga ^loyenska0b 1B- uri zjutraj bo e:°vcu Prosvetna zveza v ^'aša i. °it,Prla svojo knjigarno gan' Ta dan Jc ^ bori,. Za koroške Slovence im*u c,______: .. -i-i II Heži DOvt 1 rheii Slovenci v njej lt|*teria’ nal3aviti si knjige v Da k ^ , Jeziku, poleg lega Pstanovj t8arna tudi kulturna r°Slod naslovom »Naša P*snikj združena s proslavo M««ehtoua ZuPančiča. I** Pridnh .ko ie nova knjigar-ence, ltev za koroške Slo-ov,0 l' naleteli ponovno ?k*ta v0, obnovitvi sloven- 3. Bolhe so potem pobrali z glavniki in jih poslali v stekle-ničicah na pregled laboratoriju za kugo ameriške javne zdravstvene službe v San Franciscu v Kaliforniji. 4. Poginule glodalce so potem točno pregledali in poslali vse organe, ki so pokazali kake spremembe, ravno tako na pregled laboratoriju za kugo v San Franciscu. O izidu pregledov je laboratorij obvestil državne zdravstvene funkcionarje. Avto zdravstvenega nadzorstva za pobijanje kuge je na svoji nadzorstveni poti v dveh letih napravil nič manj kot 56 tisoč km in porabil ll.OOo puškinih nabojev za pokončanje nevarnih glodalcev. V teh prvih dveh letih je osebje avta ujelo okoli 12 000 glodalcev, približno 1000 bolh in 63 drugih različnih živali, ki so se zdele okužene. Pr, točnem pregledu pa so samo v nekaterih truplih našli kužne klice. Cim so našli in ugotovili kugo, so o tem takoj obvestili zdravstvene funkcionarje tistih pokrajin, kjer so našli okužene živali. Istočasno so o tem obve- stili tudi ameriško zdravstveno službo v Washimgtorw, v glavnem mestu Združenih držav. Osrednji zdravstveni ured v Wa. shingtonu je nato obvestil vse ameriške zvezne države, ki mejijo na okuženo področje, da nemudoma ukrenejo vse potrebno za preprečenje širjenja nalezljive bolezni. Doslej so našli okužene glodalce samo v Vzhodnem deilu Oregona. Drug; potujoči laboratorijoso leta 1938 uredili na priklopnem vozu; ta laboratorij, ki sicer še ni bii popolnoma opremljen za raziskovanje kuge, je služil za preiskovanje vode in mleka in ugotavljanje raznih nalezljivih bolezni, na primer tifusa, griže in vnetja možganske mrene. Zdravstveni laboratorij na priklopnem vozu je veliko pripomogel pri organiziranju zdravstvene 'zaščite v Oregonu. Strokovnjaki svI?!ri*.sko Je si- cVšk„ 0 krivični r.dlok t,0*rantpi>VarnCistne direkcij« in drUštVu 8a ministrstva, ki sta da v-,?(lTckala Pravni obstoj, ^dbe j* ncrina djrekCija razile jn yedno ni vzela na zna-, '°venaškem ozemlju °*brčeno obsojamo. Ni treba iskati jezikoslovcev, da se vidi, kako arbitrarno so se ti čisto hrvatski priimki poitalijančili v obliki, ki nima niti po vsebini niti po obliki s prvotnim pristnim hrvatskim priimkom nobene zveze. Komisija pri puljski prefekturi [ merih se lahko vidi, kako prazen se je izkazala še za bolj gorečo | Je ta Izgovpr. kakor tržaška prefektura. Ker ni bilo dovolj prošenj za spremembo priimkov po členu 2. navedenega dekreta, je komisija ukazala vsem svojim občinam, da predložijo seznam vseh priimkov slovanske oblike. Priimke teh seznamov je na ravno tako duhovit način spremenila v italijanske In zahtevala od občin naslove rodbinskih očetov slovanskih priimkov v seznamu. Na to so po prefekturi čez noč razposlal! dekrete, v katerih lažno navajajo, da se je priimek spremenil na prošnjo prizadetih. Ker so prizadeti zvedeli za spremembo svojih priimkov šele z dostavo dekretov, je jasno, da niso prosili za nobeno spremembo. Komisije pri prefekturah v Trstu. Gorici in na Reki so si vzele uspešno delo puljske prefekture za zgled in co ravnale enako. Večina prizadetih sploh ni razumela odlokov In. tudi če bi se hotel kdo pritožiti, je Jasno, da ne bi ničesar dosegel, amfcak samo povzročil kako nasilje režimskih ljudi. Prefekture so utemeljevale tre- delovanje slovanskih priimkov s trditvijo, da so duhovniki za časa Avstrije poslovanill stare italijanske priimke. Na navedenih pri- Fašistični italijanski navdušen nad zatiranje šolstva Prefekture so pri tem hitrem delu povzročale poleg velikih nesmislov tudi veliko zmedo. Neki Sirk je postal v Trstu Sirca, njegov brat v Gorici Sirtori In tretji brat v Pulju Serchi. Neke spremembe so naravnost budalost. Iz Plesničarja so napravili Ballerinija Itd. Spremembe priimkov so segle v najoddalje- Dr. V. Ra po f ec nejše slovenske vasi. Segle so celo na prednike na grobovih. Zdrgnili so stare napise na nagrobnih kamnih. Sodobni mrtvec je moral seveda resignirati na priimek, ki ga Je častno nosil celo življenje. Dali so mu ime, ki mu ga je določila prefektura. Veliki nesmisel in kulturno nasilje je režim jemal zelo strogo. Pošta je zavračala pisma s starimi naslovi in dekret sam določa kazenske sankcije za osebe, ki bi po uradni spremembi uporabljale staro obliko priimka z globo od 500 do 5.000 lir. Le zelo primitivna miselnost ni razumela globine žalitve z ropom starodavnega priimka. V Trstu se še danes vidi napis nad delavnico obrtnika, kateremu so ime poitalijančili. Pomagal sl je na duhovit način. Razobesil je naslov svojega podjetja z novim ukazanim imenom in dostavil «sin N. N.» Navedeno je ime očeta v pristnem slovenskem pravopisu. Angleški novinar, kateremu so to zanimivost pokazali, se je tresel od grohota. C) SOLE. Slovenske in hrvatske šole v Julijski krajini so bile med prvimi tarčami preganjanja. Takoj po okupaciji so zaprli osnovne in meščanske zasebne šole. Slovenci in Hrvati so si jih ustanavljali z največjiml žrtvami v avstrijskih časih, da se obranijo poitalijančenja otrok. V deželnih upravah so gospodarili Italijani in ti so z največjo trmo odrekali Slovencem in Hrvatom šole. 2i-jeli so v prepričanju, da Imajo pravico asimilirati vsakega otroka, ki prestopi meje njihove oblasti. V Trstu je obiskovalo 6 zasebnih šol 2.534 učencev. Upravičenost obstoja teh šol podaja to število: celo avstrijska vlada Je spoznala krivičnost italijanskih lokalnih oblasti glede naših Sol in je plačevala učitelje na slovenskih Cirll-Metodovih šolah v Trstu. Avstrijska uptava v Trstu tega ni storila zaradi naklonjenosti do Slovencev, ampak da se reši pred svetom kulturne sramote. V Istri so imeli Hrvati leta 1913. 34 zasebnih šol Družbe sv. Cirila in Metoda. Te šole so se nahajale na ozemlju, kjer je italijanska potujčevalna trma najvztrajneje dušila narodno prebujenje hrvat-skih kmetskih mas. Vse te šole so Italijani takoj P» okupaciji zaprli. V Gorici so zaprli 6 zasebnih in 3 javne slovenske šole, skupno 32 razredov s 1-500 učenci. V Istri se Jim je najbolj mudilo zapirati šole. Tudi veliko število hrvatskih javnih osnovnih Sol so spremenili v italijansko. Brez vsakega odloka vlade so odpravili v najkrajšem času 149 hrvatskih oziroma slovenskih šolskih razredov. Smrtni udarec slovenskemu in hrvatskemu šolstvu v Julijski krajini je dala Gentilejeva šolska reforma. Z zakonom od 1-X-1923 štev. 2185 je minister Gentlle odpravil pouk v slovenščini in hrvaščini sploh. Vsako leto je odprl prvi razred šole z italijanskim učnim jezikom. Izračunal je v svoji reformi, da ne bo v šolskem letu 1928-29 nobenega slovenskega ali hrvatskega razreda v Julijski krajini, Ko je stopila v veljavo Gentilejeva reforma, smo imeli v Julijski krajini še 464 šol z 840 razredi in 52.000 učenci. V samih 5 letih jih je Gentilejeva reforma vse pogoltnila. Pred okupacijo smo Imeli 9 srednjih šol: V Gorici, Trstu, Idriji. Pazinu, Opatiji in Zadru. V rimskem parlamentu se je pohvalil minister šolstva Fedele, da Je od maja 1927 v vseh razredih srednjih Šol v Julijski krajini pouk Izključno v italijanščini. V času okupacije leta 1918. so imeli Slovenci in Hrvati v Julijski krajini okoli 1300 učiteljev in profesorjev. Od teh je bilo odpuščenih ali penzioniranih nad 1000. Ostali so se morali izseliti in zapustiti domovino. V Istri sami je bilo 207 ljudskih šol ter 343 hrvatskih in 77 slovenskih učiteljev. Na pritisk Jugoslavije, ki je vršila nasproti Italijanom v Jugoslaviji zelo obširne manjšinske dolžnosti, je italijanska vlada dovolila nekaj dodatnih ur v slovenščini za otroke, katerih starši za to pismeno prosijo. Starši so se vsi prijavili, toda lokalne o- blasti so izigravale zakon. V 65 občinah niso hotele oblasti izvršiti zakonske odredbe glede dodatnih Ur vzlic prošenji staršev, ampak so samovoljno odpravile dodatne ure. Starši so Jih zahtevali in so bili za to kaznovani. Za šolske nadzornike, ki so kršili zakon, je vsled interpelacije poslanca dr. Besednjaka minister Fedele izjavil, da so ti šolski nadzorniki odlični vršilci dolžnosti. Ko je minister Fedele tako pohvalil kršilce zakona, ki so protizakonito odrekali Slovencem in Hrvatom še to zadnjo mrvico pouka v materinem jeziku, je cel parlament zaploskal. To je bilo 13-V. 1926. Slovenski poslanec je izrazil vso našo šolsko revščino s prošnjo da vlada dovoli nam, kar je dovolila s kr. dekretom z dne 31-1-1924 Arabcem muslimanske vere v Tripolisu fn Cirenajki. Seveda ni tega dosegel, ampak dokazal je, da je italijanska vlada leta 1926 ravnala s Slovenci in Hrvati slabše kakor z Arabci v Tripolisu in Cirenajki. Glede dodatnih ur pa je minister Fedele pri isti priliki zaklical slovenskemu poslancu v obraz: «Dodatne ure so bile samo sleparstvo. Hotel sem biti iskren«. V stenografskem zapisniku stoji, da je ministru Fedeleju za ta Iskreni • odgovor zaploskal cel Italijanski parlament. Vsekakor je rabil minister Fedele posrečeno označbo za ravnanje s Slovenci in Hrvati. 21-XI-1926 pa je minister Fedele tudi formalno ukinil zakon o dodatnih urah v materinem Jeziku. (JVadaljetianje sledi) Ze zadnjič smo napisali, da mora izpolniti davčno prijavo vsakdo, ki jma dohodke nad 150 lir od hiše. Kdaj smatrajo finančni organi, da ima take dohodke, bo davkoplačevalec lahko ugotovil iz «Izterjevalnice», to je davčnega kartončka, ki ga že vsakdo ima. Tam je napisana (v Trstu pod točko 3) vsota, ki jo plačuje za hišo. Ce ta vsota, k; je napisana v drugi koloni, presega 150 lir, se bo treba usesti k mizi in izpolniti neprijetno prijavo, pa čeprav ni nikakih drugih dohodkov pr; hiši, seveda, če obstajajo kaki drugi dohodki, bo treba izpolniti prijavo tudi zanje. Kako se izpolnjuje prijava za zemljiški davek, smo napisali ž» včeraj, danes Pa poglejmo, kako izpolnjujemo prijavo za hišni davek. Prvo stran prijavnega obrazca moramo tudj tokrat temeljito izpolniti, Nato pa vzamemo v roke obrazec B, ki nosi naslov «Fabbricati». Prva stran tega obrazca je zelo enostavna. Pripominjamo samo, da je treba izpolnit; za vsako stavbo eno vrstico, to se pravi dohodke in vse ostale po-datke za vsako stavbo posebej. V 5. koloni napišemo število nadstropij tako, da ne upoštevamo pritličja oziroma, da imamo pritličje tudi za nadstropje. Ce ima na primer hiša pritličje m 1 nadstropje, napišemo v odgovarjajočo kolono številko 2. Kot vidimo, ne dela prva stran tega obrazca prevelikih težav. Nekoliko bolj pa je zapletena druga stran. Pod prvo kolono (10) napišemo zaporedno števillko vsakega poslopja, za katerega izpolnjujemo prijavo, da se ne morejo zamešati podatki raznih poslopij med seboj. Pod kolono 11 pa napišemo stvaren dohodek, ki ga ima davkoplačevalec od poslopja. Tp se pravi tako, da napišemo vsoto, kj jo dobimo od najemnine. Ce Pa stanuje lastnik sam v hiši bo napisal po preudarku, koliko bi mu hiša (oziroma stanovanje) donašala, če bi jo oddal v najem, Jasno je, da se vsota nanaša tla vse leto in ne na mesečni znesek najemnine. V kolono 12 se napišejo stroški, kj jih ima lastnik s hišo. Sem spadajo stroški za vratarja, vodo, za luč in podobno. V kolono 13 pride razlika med kojono 11 in 12. Ker ima lastnik s stavbo redne stroške za vzdrževanje stavbe. vzame četrtino vsote, ki jo je dobil v 13. koloni in jo deli s 4, rezultat Pa napiše v kolono 14. Ko smo prišli do sem, se lahko lotimo 15. kolone. To pa izpolnjujejo samo oni. čigar poslopje je bilo proglašeno kot uporabno za stanovanjske namene pred 29. majem 1946. Ta kolona je namreč namenjena za tiste stavbe, čigar najemnina je blokirana Jn ki ne prinašajo praktično nobenih dohodkov, ker je najemnina ostala na predvojni ravni, medtem ko je lira od takrat stalno padala. Zato moramo vzeti iz že večkrat omenjene kartele (izterjeJ valnice) gli pa če ni te pri roki pri davčnem uradu 7, potrebno vsoto, ki se io. pomnoženo s 4, napiše v košono 15. V 16. kolono pride vsota kolone 14 -f 15, v 17. pa razlika med kolono 13 in 16 (16 — 13). V 18. kolono napiše davkoplačevalec vsoto, ki jo je dobil v 17. koloni, če je edini lastnik poslopja, če pa je lastnikov več. napiše njemu pripadajoči del. Nemška revija o Julijskih in Kamniških Alpah Nemška revija «Der Berg-steiger« je v mesecu novembru posvetila svojo številko v glavnem slovenskim planinam. Naslovna slika revije kaže Škrlatico, druga stran pa Triglavsko steno. Nemški alpinist Hellmut Schoener objavlja članek «Der Alpinismus in Jugo-slavien«, v katerem govori ° velikem razvoju planinstva iu dvigu članstva planinskih društev. Jugoslavija šteje 30.000 članov več kot vsa Zahodna Nemčija. Planinska zveza Slove, nije pa 56.000 članov. Zelo pohvalno se izraža o Domu na Komni in Ribnišk; koči na Pohorju. Članek je tudi opremljen z rrmogimi lepimi slikami. Drugi prav tako informativen članek je «Iz Zlatorogovega kraljestva« in Služi kot nekak vodnik po Julijcih. V člarjku opisuje planinsko pot iz Mojstrane, skozi Vrata na Triglav in mimo Sedmerih jezer v Bohinj. l/n r 1 i r Po naPovee poudarjeno. da Churchillovo vabilo ZDA. Franciji gl-i Turdiji ne more pripomoči do svobodne plovbe, marveč-predstavlja nov atentat na suverervest države, članice OZN, atentat, ki bi resno prizadel varnost ng, Srednjem vzhodu. Egiptovski zunanji minister Ibrah m Farag paša je izjavil danes, da njegova vlada odločno zavrača načrt sudanske ustave, ki ea |e sestavil trenutni sudanski guverner. Način za sestavo sudanske vlade, je dejal, določa zakon, kj ga je 17. oktobra potrdil parlament v Koiru. Te zakon predvideva, da bo sudansko ustavo sestavila od sudanskega neroda izvoljena ustavodajna skupščina, Le na ta način bo dana osnova za soliden sistem resnične avtonomije Sudana pod krono kralja Faruka Iz Pariza prihajajo vesti da je francoska vlada zelo hladno sprejela Churchillov poziv, naj bi se angleškim silpm v Sueškem prekopu pridružile tudi druge sile. Po teh vpsteh ni mogoče računati na kakšen uspeh angleškega irvnistrskega Predsednika in da njegova po-I tika bržkone sploh ni v skladu s politiko urada za zunanje zadeve. Zatrjuje se nadalje, da se je daio že v naprej slutiti, kako bo Churchill vodil nekakšno osebno politiko, čim se bo dokopal na oblast. V dokaz te domneve navajajo ime lorda Alexaodra, ki bo baje kmalu imenovan za obrambnega ministra in ki kot član lordske z.bomice bržkone ne bo v nasprotju z osebno obrambno politiko ministrskega predsednika. KINO * T It S T L Rossettt. 16.00: »Ljudje na 1«*' J. Archer. Excelsior. 16.00: »Greh«, BeW Lavins, J. Cotten. Nazioaale. 16.00: »Deklica l V nave«, M. Rokk. Fenice. 15.30: »Vesela kmetija Filodrammatico, 16.00: «Deviši6' E. Rossi, T. Sees. Arcobaleno. 15.00: «CastihlePlU* B. Davis. Astra Rojan. 16.30: »Lassijev lij Alabarda. 16.00: »Okinavvlt, 11 Widmark. Armonia. 15.00: »Romantične**1 A. Nazzarl, T- Lees. Arlston. 16.00: »Lepotice teJB**1 valke«, Crain. L. Darnell. , Aurora. 16.00: »Nudi se natjIJT ca z lepim nastopom«, Garibaldi. 15.00: »Baron zone«, V. Priče. Ideale. 16.00: «Jetnik Fort R**1, Impero. 15.40: «Zakon morj**-Donlewy. ltalia. 16.00: »Študentka PeH1* Diaaa Lynn. Kino ob morju. 16.00: «ZastE še vedno plapola«, E. Flyi# Moderno. 16.00: »Zaprte žaluziF Savona. 15.00: »Dedinja«. O, " Havilland. Viale. 16.00: »Uporni Mongol^ Vittorio Veneto. 16.00: »Lju«* me ugonablia«, W. Chiari. -Azzurro. 16,00: «Gusarka», V.' Carlo, P. Friend. Belveriere. 16.00: »Mali planil* Marconi. 16.00: »Lepotice n*' ciklih«. Massimo. 16.00: »Aventure M* Pola«, G. Coooer. Novo Cine. 16.00: «Prednja E1 ža obupancev«, G. Peck. ^1 Odeon. 15.00: «2lene brez in'.#’-Radio. 16.00: «2ivahna n!aVI*| ska«, Hutton, A. De Cord*JS Vittcria. 16.00- «Povest gene!*5 Kusterja«, E. Flynn. RADIO .ItllObbOlAtbKK O O S K 1 u *> T A SOBOTA, 19. januarja 1952 Poročila ob 7.00, 13.30, 23.05. 13.45 Lahka glasba iti £ jave. 14.00 Priljubljene 14.30 Od včeraj do danes. ‘K Pojeta Anica Ščuka in Nada ’ krog.ič. 18.00 Smetana: Češki VL Si. 18.15 Skoz svet in čas: r, Aten de Helsinkov. 18.30 ske na rosne, 19.00 Prom«1*' koncert. 21.00 S strani sl3ve(L) književnosti: Intervju s pesnilj-' Brankom Hofmanom. 21.30 v* mte kaj igramo. 22.00 Igra °rL, ster Ketelbey. 22.30 Plesna 5^ 23.10 Glasba za lahko noč. 'l It ST II. 11.30 Zabavna glasba. vsakega nekaj. 13.00 n kvintet. 13.30 Lahki or 8% 17.30 Plesna glasba. 18.00 *L'. Amerike. 18.15 Mozart; K°n£.-, St. 5 v A-duru. 18.43 Vesela ba. 19.00 Pogovor z ženo. 'l, Operna glasba. 20.40 Vesela š1 j ba. 21.00 Lepe melodije iflJJJ' glaso-vi. 22.00 Lahki orK«“j 22.30 Ples za konec tedna. 2*. Vivaldi-Molinari: Echo, za godala. 23.32 Večerne ri{l dlje. 7.45 Jutranja glasba. 11.30 5 fonični koncert. Vodi Atualfo * genta. 14.00 Suita iz baleta ‘G*i ne«. 17.15 »Daniel med levi« ^ medija v treh dejanjih. 2 j, Rdeče in črr.o. Panoramski v;( jete. Orkester vodi Pippo Sam :fli' za. 22.30 Izbrane strani Iz •' conde«. 23.25 Plesna glasba. M L OVK MIJA 12.00 Operni zbori < plo**« 12.30 Poročila. 12.40 Žaba]" glasba. 13.00 Cdlomki iz popO" nih vini; n-.kih Ifnnrprfnv in.0& 14.00 Jugoslovanske literarne vije. 14.10 Vedri domači naP‘ (plošče). 14.30 Igra Vaški Kv LONDON, 18. — Lani, v letu britan»kega festivala, so tujci prinesli Angliji 100 milijonov j funtov, odnesno 23 milijonov več nego leta 1950. Bilo jih je 700.000 nasproti 603 0Q0 v prejšnjem letu. Največ jih je obiskalo Škotsko. I tet, pojeta Rezika in Sonja. P Zabavna glasba. 15.30 Želeli — posluš jtel 16.00 Ce želit« J kritik... (glasbena oddaja). >’ Lahka sol stična glasba. 17.40 j pevke v valčkovem ritmu. Glasba za pionirje. 18.30 Hrv ska narodna glasba (Prenos Zagreba). 19.30 Porečja. Zabavna glasba. 20.15 Mojstri solisti zabavn h in plesnih ri( dij (p'ošče). 21.15 Iz popuiaf] ba’etov (pješče). 22.20 igra 1 bavri orkester Radia LjublJ’ 23.30 do 24.C0 Za ples In r»* drllo. ............................................................................................................................................................................................................................................................................... iiiiiiiiinilillllinMiiiilniuiiniiililillllinMiiiiiiiiuiiiiMiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiliiliiiiiKiiililiiMMiMlliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiMiiiiifMiiiiiiMiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiliiiiuiinlli""1 Pozimi so ta razpored večkrat izpreminjali in ga predo vali, toda bistvo spremembe je ostalo isto: okrepiti center v »meri Luxemburga in Sedsna «Tako »mo imeli«, pripoveduje Jodl, «petkrat več čet južno od črte Liege—Namur kakor severno. V maju je bilo zbranih že devet »klopnih enot za prodor k Sedarvu ir, samo ena na Nizozemskem. Hitler je osebno določ.l cilj ofenzive: Abbeville. Nemške motorizirane enote, ki bj jih spremljale štiri »klopne divizije, bi v naskoku zavzele Abbeville, ne oz-raje se na ostale enote, ki bi šle za njimi. »Prav lahko bi se bilo zgodilo«, pripoveduje Jodl, »da bi aa bil ta načrt izjalovil. Ce bi bila francoska armada, namesto da je čakala napad čez Belgijo, čakala na svojem mestu in »e odločila za protinapad v južni smeri, bi se naša operacija kaj lahko ponesrečila« Hitler je tvegal to nevarnost, ker je vedel, da francoska vojska ni dovolj spretna In močna, da bi sprejela bitko na obrnjeni fronti. Razen teg/i je zasnoval za tiste čase revolucionarno operacijo. Sedma elitna divizija, ae- ODLOMKI IZ KNJIGE R. CART1ERA ..TAJNOSTI DRUGE SVETOVNE VOJNE" [TiT naj četku ofenzive spustila iz letala na Ghent, v središče domnevnega francosko - angleško -betg.jskega razporeda. Ta divizija naj bi zavzela mesto, ki b| nato postalo žarišče bitke, jedro ognja, ki naj bi sovražnika popolnoma zmedel. Dotlej so posegali padalci v boj samo na Poljskem in š« to samo v majhnih skupinah. H:ller je računal na učinek presenečenja, ko bi nepričakovano udarila cela padalska divizija. Ni se zmotil. Francosko poveljstvo takšnega udarca nikakor ni pričakovalo. Prvi, ki so se ustrašili Hitlerjevega načrta, pa so bili nemški generali. “Zelo Smo s« morali truditi«, pripoveduje Jodl, »da smo dvignili moralo ljudi, ki naj bi uresn čili ta načrt« Drug za diugim »o hodili generali k meniš, pripoveduje Goering, »in me rotili, naj proeim Hitlerja, da bi MJremer.il »voj na-črt. Prerokovali an mi katastrofo. Francosko vojsko so imeli za zelo močno jn generala Gamelina za sposebnegn vojskovodjo. Sam sem mislil drugače. Francosko vojsko aem Neizpolnjeni ukaz „dan A, ura Z“ imel za »krajno oslabljeno«. Generali so se najbolj bali naglega pohoda čez ravnine severne B'rancije. Ideja o naglem prodiranju oklopnih divizij brez sodelovanja pehote In topništva, in ne oziraje se n* njih, »e jim je zdela blazna. Presenetljivo jc, da se nemšk. generali in njihovi francoski nasprotniki Iz pohoda na Poljsko rviso ničesar naučili- Strah je nemške generale napotil na isto m:sel kakor francoske. Mislili so: »Tega. kar muo storili na Vzhodu, ne moremo ponoviti na Zahodu«. In že so v duhu videli, kako Jim sovražnik odgovarja z manevrom, jih loči od zaledja in obkoljuje. Kljub bridkim izkušnjam iz preteklosti si je drznil armadni generalštab poslati firerju spomenico s prošnjo, naJ bi »klopne divizije vsaj potem, ko bodo prekoračile Meuso, počakale, da bi Jib pehota do- hitela. Hitler je spomenico zaničljivo zavrnil. Bil j« nervozen in nestrpen. Nameraval Je napasti brž ko bi bila vojska zbrana, da bi se mogla vojna končati še pred božičem. Omrežje nemških avtomobilskih cest je omogočilo, da se je vojska neverjetno hitro premaknila v Visle na Ren. V začetku novembra je bilo ZA ofenzivo proti Franciji že vse pripravljeno. 5. novembra je Hitler podpisal ukaz, naj bi se začela ofenziva 12. novembra. Kakor mnogi drugi, je tudi ta ukjiz shranjen v arhivih nOrnberikega sodišča. Mehanizem ofenzive je bil naslednji: firerjev ukaz bo prejet na dan j — 6 pred osemnajsto uro. Ukazani napad je mogel biti preklican s preprostim geslom do dneva J — 1 do triindvajsete ure. Drugače povedano, časovni razpored je bil dovolj elastičen in je pustil Vrhovne- mu poveljstvu proste roke v odločanju še pet ali šest ur pred uro H. Toda Hitler je določil še en pogoj: hotel Je imeti zagotovilo, da bo lepo vreinc trajalo najmanj teden dni. «Vspk dan opoldne«, pripoveduje Keitel, »je šef meteorološke službe prinašal firerju dnevno poročilo. Hitler je izdal ukaz v skladu z vremensko napovedjo«. Jeseni 1939 je močno deževalo. Sedmega novembra so nalivi pretili vsej Zahodni Evropi. Ukaz z dne 5. novembra je moral biti razveljavljen, napad preložen najmanj za tri tedne, 9. november pa določen za dan novega ukaza. Devetega novembra so bile vremenske napovedi še slabše. Napad je bil drugič preložen. Isto se je ponovilo 13., 16.. 20., 27. In 29. novembra. Napočil J« december, a vreme se ni zboljšalo. Spet so se vrstili ukazi o odgod-tvi napada: 4.. 6., 12., 27. decembra. Bili so kratki, nekaj vrstic, pod njimi Jodlov ali Keitlov podpis ir. kdaj pn kdaj navodilo kakor; »Vse mobilne čete premestiti v zaklonišče!« Meteorologija Je tiranizirala strategijo. Dotlej ni bilo stvari, ki bi se upirala Hitlerjevim načrtom. Prvič je obstal pred novim sovražnikom: sovražnik je bil nebo in nebo je dobilo bitko. Jesen 1939. leta, ki se nam je zdela tako mirna, ta nasičena z grozečo nevarnostjo — nevarnostjo, ki jo je odvračalo samo slabo vreme. Medtem pa so tekli dnevi in meseci, ki pa za Nemčijo niso bili izgubljeni. Tovarn« ao izpopolnjevale nezadostno oboro-žitev vojske. Mobiliz-rano ljudstvo se je urilo. Nove divizije so rasle tako naglo, da so v glavnem štabu v La Ferte - sous - Juarre šefi francoske vejske dolžili oficirja, ki je v Drugem uradu nadzoroval njihovo identifikacijo, da si jih kratko in malo izmišlja. Hitler pa je kar besnel od nestrpnosti. Postal je nevaren svoji okolici, ko da je volk. Sef meteorološke službe je s plahim korakom prihajal v njegovo sobo, noseč na hrbtu težo prekletstva neba. Naposled, 9. januarja, se je general - barometer pokazal pred Hitlerjem vedrega obra za. Vreme se je zboljšalo. Pritisnila je huda zrna. Toda mraz tedaj še ni bil Hitler, jev sovražnik. Nasprotno, razganjal je megle, pokrival reke z ledom in utrjeval zemljo. Razen tega je mrtvil francosko vojsko, ki se je v brezdelju grela po toplih poljskih bi vak.h. Enajstega januarja je OKW objavil naslednji ukaz, ki ga je podpisal Keitel: »Po sestanku z glavnimi poveljniki letalstva, vojske in načelnikom generalštaba ukazuje vrhovni poveljnik: Dan A in ura Z. Dar* A je sreda 17. 1. 1940. 1. Cas Z je petnajst minut po sončnem vzhodu v Aachenu, to je, na dan A ob osmih zjutraj in šestnajst minut. ' Geslo »Ren« ali »Laba« bo izdano v skladu z vremenom naj. pozneje na dan A-l, ob triindvajsetih«. Geslo »Ren« je pomenilo napad, geslo »Laba« odgoditev napada. Tako je Hitler izdal ukaz za splošen napad pa zahodni fronti, 17. januarja 1940 sredi hude zime. Mraz je odstranil težave, ki bi jih povzročala deževje in blato, toda dnevi so bili kratki. »Stuke« in tanki ne bi mogli priti do take veljave kakor v svetlih jutrih in dolgih večerih meseca maja. Kdo bi mogel reči, kaj bi se bilo takrat zgodilo s francosko vojsko v njenih bivakih in kakšna bi bi- la usoda ljudi na zamrzoje^ poteh? Zgodilo pa s« j€ nekaj, je reš.lo Francijo te preiž*' nje. Dvanajstega januarja J nem,ki izvidnik prislno p1"1*, v Belgiji. V njem je bil m#*« ki je imel pri sebi zaupne f kumer.ite in zemljevide, na *(f ter h so bili označeni ma n< Šeste armade in operi*6' Sedme divizije, ki- naj bi.f spustila s padali na Ghent- - neralštab je zagrešil vel kc p pako, ker jP tajne dokumri1. v katerih so bili njegovi jj črt. preveč zaupal motorj«]*y muhavosti neba nad nev>‘j nim ozemljem v času ko **' » 0V moglo vreme vsak bistveno poslabšati. treo' ilf Hitlerja je popadla na jeza. «B.l sem priča JJJf slrašnejšega viharja«, P*-1^] duje Keitel, «kar sem videl«. Firerju so se nr*v' • pene okrog ust, udaril pestjo po zidu in divje P6fjj nifu nesposobneže in ltda‘ ji Iz generalštaba. Mimo n*vj, hušknila senca Mnrtnih k"1.; Takoj je poklical k S il) Takoj j nerale. (Nadaljevanje sit' Olavm urednik BRANKO BAHIC - Odg urednik STANISLAV KLNKO - UKEUNISTVO ULICA MONTECCH1 JI 6 III nad. - telefon Itev VJ-tL, ln 94 638 — PoStm predal 502 — UPRAVA ULICA SV FRANČIŠKA St 20 — Telefonska St 73-38 - OGLASI: od 8 30 13 In od 15 18 — Tel 9LM — (Vri* nizlasov Za vsak mm viiine v Urini 1 stolpca trgovski «0, fman^no-upravni 100, osmrtnic* 90 Ur - Za FI.KJ za vsak mrr, linn# 1 Itctoca z, vse vrsle^lavfv po iO dTn - Tbk, Truik liska?,ki r.ved Podruž Gorica Ul S Penico ,-H . Tel II 32 Koper. Ul Batli.tl 30la-I Tel 70 NAROČNINA: Cona A. rritbečn« 350 tetrueina 900 punein« 1700, ceioletna 3200 lir Cona B: Izvod 6. mesečno ISO din. FLRJ uvod 6. mesečno 130 d'“', Poštni tekoči račun za STO ZVU AaloZn Jtvo tržrJkega tiska Trsi 11.537«. — z» Jugoslavijo: Agencija demokratičnega inozemskega tlsl? Ljubljana Tyrševa 3« tel 20-09 tekoči račun pu Komunalni oankl v Ljubljani 8-1-90332-7 - Izdaja Založništvo tržaškega tiska D ZO.Z A