' ^ ^ ' ' • _ | ^ ^ • - ----------------------- IJIJ.WJI.il* ' ------- \ A * X ^v ^ -_' \ . | .vi W M ^^ ^ ^^ V | / j s ' Geslo ^^^^^^^^^^^ THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OV AMERICA. | UUIIMIIIUIIIIMmilillMIIIIHIIIIIIIItllllflllMil GLASILO SLOV. KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINF V ini htt.T — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CH1CAGI IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER COLO ŠTEV. (No.) 116. CHICAGO, ILL., PETEK, 24. JULIJA — FRIDAY, JULY, 24, 1925. LETNIK XXXIV. Nemčija za pristop h Ligi. NAPAD NA AMENDOLA. KRIŽEM SVETA I BREZSRČNA ŽENSKA. NEMČIJA JE V ODGOVORU NA NOTO FRANCIJI IZRAZILA ŽELJO FO VSTOPU H LIGI NARODOV, LE ENA TOČKA V LIGINI POGODBI JI NI PO VOLJI. Mass. — Poslanec, voditelj opozicije je s Predsednik Coolidge upa, da se Pariz. — Točka 16 v pogod-I bi Lige narodov, katera je bilaj sestavljena za vzdrževanje mi-j • a med narodi je glavna zapre- i ha Nemčiji, za pristop h Ligi. Nemčija pristopi h Ligi, ako se jo. sprejme pod-pogojem, da tWka 16 za njo e velja. Nemška vlada sicer ne smatra. kot neobhodno potrebno za -i in<»\ it-v varnostnega pakta nj^n pristop h Ligi. Anglija in Francija pa vstrajati pri tej j /itiiievi, tako se je Nemčija po-javila, da pristopi. KITAJSKA ua ta pod jem. m »raj nav ■nem pogo- 16 je >on a" Nemčija veli- kajti ta točka •i ji, da lahko v slučaju, ako je Poljska napadena no nusijLm moteno po>ilja ] r» ko Nemčije svoje čete in municijo. To bi potem privedli. Nem* ijo o4-wiga soglasja med evrep--kimi narodi. C\< de na vprašanje razoro-ženja pravi nemška vlada, daj kot članica Lige ne bo imela i- ■ii v i1 ste pravi ee ka.-vor druge države, dokler se ne bodo tudi drugi narodi razorožili. i) al je se bavi tudi Nemčija z vprašanjem prednosti Franco- * zev, ki naj odločujejo kdo je napadalec v slučajih bodočih pogajanj med Nemčijo in Poljsko, oziroma Čehoslovaki- • jo. V takih slučajih naj bi to dole ala država, ki je nepri- i 'an. Ii pa Ctra_ra smrt 5-letne deklice. Chicago, 111. — Lucille Angel heck. 16o0 Walnut str. stara 5 let, se j igrala in plesala ] ot bi bila profesionalna plesal k :i. Da pa bi bil njen crtter bolj podoben o- en:u v pra/emu Kitajski trgovci ne bodo kupovali blaga od angles. aH japonskih tvrdk. — Angleški poslanik svetoval svojim državljanom naj zapuste Wuc-hovv. -o- Sanghnj, Kitajsko. — Trgovska zbornica na Kitajskem je na Sjvoji seji odločila, da se ne bo od angleških in japonskih tvrdk ničesar več kupovalo, l^oikot se prične 1. avgusta t. L Ta bojkot bo pod strogim nadzorstvom, in sicer, ako bo kateri od kitajskih trgovcev le k' i kupil, bodisi od japonskih ali angleških tvrdk, bo kaznovan z denarno kaznijo in konfiskacijo blaga. Ta bojkot naj bi trajal celo leto ali toliko časa, dokler bi Angleška in Japonska ne priznali trinajst zahtev šanghajskih Kitajcev. An-Tlija. kakor tudi Japonska, sta zgubili že občutno vsled do sedanjega bojkota, ki še ni bil pod nadzorstv om. Sedaj pa ko ie trgovska zbornica posegla vmes pa sploh ni za misliti, da bi se kateri od kitajskih trgovcev drznil delati proti odloku zbornice. Anr'■ ški posl >nil v Wuchow je svetoval svojim državljanom naj z; jmste mesto, kajti nemogoče je dobiti za nje hrane ker Angležem in Japoncem nesme lih." i rodati. Morilca šerifa prijeta. Cerlinville. 111. — Tukaj so 3rijele "oblasti dva mlada člo-. rodov. veka, ki sta na sumu, da stta morilca-šerifa. William Rarnesa, kakor je bilo včeraj poročano. Mladeniča sta sedaj v tukajšni okrajni ječi. -o- - Člani ^opozicije, teri imajo veliko za prestati od kar je na {površju fašistovska j vlada so silno ogorčeni, ker so ; fašisti navalili na njih vodite-I lja, poslanca Amendola in ga j pretepli s kolrni. Poročilo pravi, da -je druhal j kakšnih 1000 fašistov skozi pet | ur oblegalo hotel v katerem je bil nastanjen Amendola. Po- — Swampscott, — - i bil napaden, tepli so ga kolmi in suvali. — Veliko o-I bo prišlo do sporazuma med gorčenje vsled tega v Italiji, lastniki premogovnikov trdega premoga in rudarji, tako da za Rim. — Člani opozicije, ka-'enkrat ni nevarnosti za stavko. — La Grange, 111. — John Ryan iz Chicago se je z avtom ognil enemu vlaku ko pridrvi z nasprotne strani drugi in zbi-je avto Baleč proč. Ryan je za-dobil težke poškodbe, katerim bo najbrže podlegel, V Chicago in okolici je bilo do srede pa od začetkom tega leta že 102 smrtna slučaja z avtom, to- je vodstvu hotela po- raj pride dve osebi na dan. ..Buenos Aires, Argentina. — V tukajšnem mestu vlada veliko zanimanje o preiskavi policije zagonetne smrti otrok, katere je večkratna milijonarka vzela za svoje, a so eden za drugim pomrli. Pred kratkim je bilo poročano že o tem slučaju, a ni bilo še pravih podatkov. Ime ženske je Mrs. Testoni in je soproga večkratnega milijonarja. Otroke je vzela za svoje, kolikor se je dosedaj dognalo le zato, da je zadostila svojemu poželjenju gledati na nedolžne otročičke, kako so umirali strašne smrti — lakote. Da- Iz neodrešene domovine. -o-- STRAŠANSKO NEURJE V IDRiJI. — VODA J : LNtCll A VSE PRIDELKE RUDARJEM POD NO O CE-TO. — DRUGE ZANIMIVE VESTI. . I Ti •a me :ar; radi or n; Velikanska škoda po povednji. Krvav pretep Tudi idrijski kotlini ni priza- V gostilni I> neslo neurje, katero je z vso si- vein io divjalo kot je že bilo poro-jvave čano po Poljanski dolini. Take!m poročajo iz Idrije, da je šel dv>ž, I jt ve. tako da je voda kar curkomalopoln< drla raz streh. Iz vseh hribov .jal i. I so prih rumeli hudourniki v po- začei tok "Nikova,",deloma pa tudi Pirntarj ve, ki j. I: kar na celem delali strugo, iz i dekleta. o ;r- Men i; nekaj srečno se _ __ ?h iica na skrivnem odvesti, a —St. Louis. — Bal se je ka- si živi v velikem luksuzu ta na ulici so ga dohiteli člani dru- zni ker je zmaknil f 10.00 svo- j zverinska ženska, vendar nI j r,.amo/ U(jj,... j., v jj tj hali ter ga neusmiljeno pretep- iemu očetu si je 13*letni Jesse tem otrokom, ki so umrli takoU]j£T)e prostor-'* t \ r' ■Mesto je bilo v kratkem spre-]navzoč in se. je menjeno v vodno strugo. Voda jak neha nadl je drla ter prinašala s seboj ne esto. <. ri-'sprlj'. in v pre:1 r.a- itejrnil ba io coin ena bil da t , ,- - • .. , „ . » , -L v. ,. ! tjltne prostore ter rev od na- tei.il !>■ i. > • . ? ' 1,1 Jt.,p"h?JeU na M"Uo2: konca'sv°J> grozne smrt., pnvoSaU bolj-j pravi^ nepopisno škodo. Zla =tl WrM Ou:.i'„ toc in ga rešila bas v pravem — Rim. — Premier Mussoh- sega pogreba. _ • w , . ... ;».....;_________ogromno škodo je prizadela ml na s^u h i moč ^ __________ času, drugače bi ga bili ubili, ni in ogrski poslanik v Rimu sta Skupno je umrlo glauu se-i ~rgovc'uV ' • C '1 P ' Opo zicija se imenuje aven-'podpisala začasno trgovsko po- dem otrok. t- a opozicija, katere člani godbo med obema državama. I Oblasti se še dalje bavijo s o i okazali svojo nezadovolj-j — Dallas, Tex. — Štiri ose-j tem slučajem, brezdvomnO bo no>t s sedanjo vlado s tem, da be so našle žalostno smrt v pla-.zadela brezsrčno žensko občut--e ne vdeležujejo državnozbor-1menih in pet oseb je dobilo po- na kazen. -o- tv>r :skih zborovanj. DAYTON ZAPUŠČENA VAS ^kodbe ko je izbruhnil ogenj v Sr"Kd^ntrrZ.opX"lPREMOGARSKA STAV- ni pojasnjeno. — Chicago, 111. — John W. KA NA VIDIKU. Dayton, Tenn. — Dayton je,Kaiser, ^tar 111 let, blagajničar I o.-ta'o zopet dolgočasna jHutshins Shoe kompanije na kakor je bila predno se je za- 9608 E. Hamilton ave., si je j čel "znameniti'' proces, proti končal življenje. Vzrok neoz-! profesor Scopesu. Množica se dravljiva bolezen." tvflfser zapu-]"e razšla na svoje domove. kler-,šča družino, ki na poštnem in brzojavnem li- go vcu G a nt erju je napravila "»000 lir škode. Voda je prišir tudi v trgovine g. Golija in Trevna, kar je popolnoma nekaj novega. Voda je uničila vse pridelke rudarjem pod novo cesto. -Nastopila je tam par metrov visoko ter vse zasula z gramozom. Skromni pridelki rudarjev so popolnoma unieeai. p«.) O! Fa5.ict Tn ne v Pred tržašk' ecna w?zen. 41 Sne i ■ (Ljudstvo je s strahom zrlo na Atlantic City, N. J. — Ako grozoto vode, zlati pa še zato, ker so bili ruditrji v jami. Kaj podobnega še niso. doživeli niti najstrejifi ljudje.' Plavale so po ne bo vlada posegla vmes, da se prepreči premogarskim baronom prelomiti plačilno po- li godbo v West Virginia, je Idrijci vreče moke, na vagoaa - . — Varšava, Poljsko. — Zu- stavka neizogibna. To izjavo je' lesa, škoda je nepopisna, adu se bodo odpočili, tako tudi nan ji minister sovjetske Rusije j podal Van A. Bittner glavni; __0 chi" s< četnik Vzrok ie nes QBft u t vrnejo Armai poskušei •ečna I ju Roman dne 6. o! v v ) v Rim Novonnašniki. lastniki, ki so imeli Cičerin je sprejel Poljsko pred- zastopnik United Mine Wor- .... Fo vodenj in toda v Istri. i c a Mcka od množice. jlogo za komisijo, ki bi obstala kers v West Virginia. Obvestil Dne 22. m. n . je vihra'a n;d ( 'arenče Darrovv se še vedno iz članov obeh držav in bi ime- je tozadevno brzojavnim po- delom občine Ii rpelie-Kozin? :ii>ti in kliče na pomoč svobodne I kristjane, kateri edino lahko la nalogo preiskati krivdo spo pada med patruljami na njih ja. Omenil je tudi o brezsrč-.rešijo po njegovem mnenju meji. Zadnje dni je prišlo do nem postopanju lastnikov pre->v t. da ne zaide nazaj v tem- več spopadov med patruljami mogovnikov, ki šo vrgli na ce-o dobo. Tako nekako je govo-;na rusko-poljski meji. sto uboge družine rudarjev. torn tajnika Davisa in Hoover- silna nevihta s točo. Toča j< ničila tile in vse druge poljske pridelke, voda je razdejala poti in* polja in več gospodarskih poslopij. Ljudje so komaj re- la bosta Gorici v Slovenca Križa (\ ril poročevalcem in spravljal — Bochum, Nemčija. — Od Bittner je poslal brzojavko v šili živino. Človeških žrtev ni skupaj svoje stvari ter odšel ,tukaj poročajo, da je prišlo Washington, v kateri poživljaj bilo. Prizadete so najbolj vasi proti Chicagi. imed nemškimi republikanci in vlado, da je sedaj prišel čas, kojOcizla, Socerb, Kast-lec in Pie- Vsi pa le niso zapustili vasi- nacionalisti do spopada ob pri-'mora ona poseči vmes in pre-' co, in sicer ena prav "n.arkant- .liki spra^nitve mesta po Fran----2 --1----" " ' slov bo pa ; Essieh, Jakoba ki Be 3VC( a on i -» "i Cilj t. teči j i. en d i. n v lU šmca. na"' osel ?nost je še ostala tam-lcozih. Policija je napravila kaj. to je večni kandidat — red, predno je prišlo do krvo- O'oleka blv^e carinje na prodaj. Leningrad. Rusija. — Na j Bryan. On ostane še vsaj par dni, da napiše svojo storijo o poteku obravnave in sploh nje-jgovo mnenje o stvari, katero bo |po 'istih objavljeno. -o- gledališču, si -je prižgala več javni dražbi so se prodajali svečk okrojj: sebe in se ogrnila lažni predmeti, največ obleke v 1.Jako haljo, katera se je pa bivše ruske' carinje in cara. v-nela in predno je prišla pomoč Ivied kupci je bilo večje števi-ji- bila ž-- vsa v plamenu. Umr- lo Amerikancev, a tudi Angle-la je v groznih mukah v St. žev ni manjkalo. Francis bolnišnici. - -o- -o--Rifijanc* vrženi nazaj. Teši! je psa, a sar.i ostal v va- , Fez> Maroko. _ Rifijanci so i napadli francoske utrdbe v litja. — Gibson, Ind. — Mrs. Emma Obrich, stara 65 let, je vodila kravo preko železniške proge ko pridrvi baš v tistem trenotku brzovlak in podere na tla nesrečno žensko ter kravo. Mrs. Obrich je bila na mestu Bubonska kuga v Pusiji. Moskva, Rusija. — Iz pokra jine ob reki Volgi poročajo vz- mrtva, tudi krava je kmalo na-Inemiri jivo vest, da se strašan- ; to poginila, ska nalezljiva bolezen, bubon-1 — Mount Vernon, N. Y. — lovih. Lorain, O. — Wilfred Haw-jZeroual pokrajini v bližini Bi-kins, stai* i 7 let se je nahajal Ibane, severno od glavnega me-s svojim psom v čolnu na Lake}sta/Napad so kakor pravi pola ie, ko nenadoma pes skoči v iročilo Francozi v Tahkoto odbi-vodo. Wilfred, misleč da bo pes [li. Napadalce so potem zasle-utonil skoči za njim. Pes je pri- dovali in jim pri za dj al i velike ] laval srečno h kraju, a Wil- izgube, fred je ostal v valovih. -o- K *i policista rešila otroka. Paterson, N. J. —- Dorothy Poss, stara 2 leti je bila na robu smrti. Zdravniki v St. Joseph's bolnišnici so izjavili, da je edina rešitev za njo kri zdravega človeka. 50 policistov se je javilo za operacijo, katerih je bil odbran James Smith, katerega kri je rešila deklici življenje. Dolg mehiške železnice. Mexico City, Mehika--Gla- sohn izjave, železniškega generalnega ravnatelja Mariano Cabrera znaša dolg mehiške državne železnice $250,000.000. Ta dolg je narastel radi obresti ker je še od časa predsednika Diaza. Železnica potrebuje posojila, za kar je prosila vlado, predsednik Callas še ni dal tozadevnega odgovora. j ska kuga naglo širi. Vlada je podvzela vse potrebne korake, 'da omeji to bolezen, a dosedaj j še ni bilo vspeha. V enemu te-jdnu je bilo naznanjenih 31 i smrtnih slučajev, skupno je pomrlo že nad 100 oseb v teku e-|nega meseca. Osemnajst občin ob Volgi je | prizadetih. Zgrajene so začasne barake za bolnišnice, da se bolnika takoj ko zboli prepelje tjakaj, da še ostali domači ne zbolijo. -o- Princezinja Olga aretirana. Kiev, Rusija. — Princezinja Olga Volkonsky, vdova pa generalu Volkonskyju, ki je bil usmrten v dnevih revolucije leta 1918., je bila obsojena v triletno ječo, ker je gojila neke^anje plače ali podaljšanje de vrste čarovnijo, da je videla (lavnega časa, kar pa seveda ru-stvari, katerih drugo oko ni vi- darji ne bodo sprejeli, toraj je Banditi so usmrtili- Jacob Shu mackerja, nadzornika Westchester poulične železnice in smrtno ranili R. I. Nisholasa, motormana. Nadzorniku so odvzeli $1800, kateri znesek je pa neki policist pozneje našel na bližnji prazni loti, a o roparjih ni sledu. -o- Premogarska kriza v Angliji narašča. London. — Zopet so angleški rudarji za en korak bližje stavki, ko so izjavili, da se nočejo pogajati z lastniki, dokler oni ne odstopijo od zahteve za znižanje plače. Sedanja pogodba med lastniki in rudarji poteče 31. julija. Lastniki so podali svoje pogoje, ki so, za zni- prečiti nakano lastnikov, kajti ako se to ne stori bo izbruhnila generalna stavka v državi. Pogajanja med lastniki in zastopniki rudarjev trdega premoga so zopet v teku. Lastniki so požrli besedo, da bodo odprli svoje knjige rudarjem, branijo se tudi podati podatke o plači, ki jo vlečejo kompanij-ski ravnatelji. -o-- Angleški kabinet na mrtvi točki. London. — Delovanje angleškega kabineta se je ustavilo. Prišlo je do spora med ministri v debati za grajenje več novih križark. Vsak je imel svoje mnenje, tako da se ni prišlo do zaključka. jUspch slovenske skladate'jice.' .-Te dni se je v Trstu \ dvora- VeHk požar v Zdravščini. n' Cš: > : : - V predilnici v Zdravščini je itico vršil glasbeni večer, na ka-nastal silen požar, ki je napra- , t areni s.o ecl cirugim izvr.jali vil za milijon lir škode. (dve s'-Wdbi :: r:"š":o Slovake -o- :firdt. Frale ^čekov^. ; U.irnsaa Železniška nesreča v Frestran- k^'ik'i -i hicl-i -.v: li- ku. la pripombo, da ve V Iz jih 23. m. m. zjutraj je na posta- slovanska sei t.ar.eni Ino t. ji Preštanek tovorni vlak po- _________ motoma zavozi, na sosedni tir.IDEMRNE fOŠiUATVE Strojevodja je, opazivši pomoto, vlak na mestu ustavil. P i tem so zadnji trije vozovi skočili s tira in se razbili. Trije železničarji so dobili težke po- starcm ^-'in !'n na e poSil.iatTe so škodbe in so jih prepeljali vi sU.v5j'enc p"je4mniku.Ira1 dom .„ pt^iJ«-ijtin \ ! zadnjo pošto točno m brez rsai Učitelji na stavki. , Vera Cruz, Mehika. — Tu- j nedeljo hodi maševat bolnišnico v Postojno. -o- Primer iz Istre. V Kringi so ostali bi*ez župnika in ni nade, da bi se župnija kmalu popolni la. Vsako župnik delo, kar je po zakonih sovjetske vlade v Rusiji kaznjivo. i. kajšni učitelji že pet mesecev niso prejeli nobene plače, ne preostaja jim drugega kakor zastavkati, kar so tudi storili. Koliko časa bo trajala stavka se ne ve. -o- Pik čebele je bil usodepoln za dojenčka. Peterboro, Ont. — Mrs. Ethel Chapman je dojila svojega 3-mesečnega otroka na pro-•stem kjer jo je pičila čebela na prsa. Takoj nato je otrok ■"•-» •"""j » -zadnje orožje za delavca — zgubil zavest in eno uro po te- stavka. mu izdihnil. V JUGOSLAVIJO, -ITALIJO. AVSTRIJO, ITD. Naša banka svoje lastne zrtz*. s pošto in zanesljivimi bankami v ošiljatve so doni Tsakejpt odbitka. Naše cene za pcittjke v dinarjih in ti-,rah so bile včeraj sledeče: Skupno s poštnino: iz tinjanske fare. — Ivlinole dni so v Tinjanščini izterjevali davke. Po hišah je1 hodil uradnik s tremi karabinijerji. Za svoj trud so si zaračunavali 10 odstotkov in več. Izterjavali so vse zaostanke do konca lanskega leta. Kmetje so morali plačati po 1000—2000 lir. V eeli Kringi ni bilo pet kmetov, ki bi bili imeli toliko lastnega denarja; vsi ostali so begali za posojili, da jim ne bi odvedli iz hleva edine krave. -o- ŠIRITE "A. S. in EDINOST" 500 — Din..... ____ 9.55 1.000 — Din..... .... $ is.ro 2,500 — Din..... ____ $46.75 5,000 —, Din..... ____<>3.00 10.000 — \Din..... ---- $185.00 100 — Lir '____ ---- $ 4.45 : 2oo — Lir .... .... S 8.55 - 500 — Lir _____ ____ $ 20.50 1,000 — Lir .... ..... $ 39.75 Pri pošiljatvab nad 10,000 Dm. »ii nad 2,000 Lir poseben popust. Ker se ccua denarja cestQkrut nja, dostikrat docela nepričakovan«,, je absolntno nemogoče določiti ceu« vnaprej. Zato se pošiljatve nakaž«j» po cenah onega dne, ko mi sprejmemo denar. DOLARJE POŠILJAMO MI TU£>1 V JUGOSLAVIJO IN SICER PO POSTI KAKOR TUDI BRZOJAVNO. Vse pos'Ijatve naslov'.e na—SLO VENSKO BANKO I ZAKRAJSEK & CEŠAREK 70—9th AVE. NEW YORK, CIT^ . -ii.. - - :!• ii. i..-,,-.. Prvi in najstarejši slovenski katoliški list v Ameriki. Amerikanski Slovenec ustanovljen frta 1891. Edin&st leta 1914. The first and the oldest Slovenian Catholic Newspaper in America. Amerikanski Slovenec established 1891. Edinost 1914. Ixhaja vsaki torek, sredo, četrtek in petek. Issued every Tuesday, Wednesday, Thursday and Friday. — PUBLISHED BY:- Edinost Publishing Company 1849 __ West 22nd Street, Chicago, HL Telephone: Canal 0098. Cene oglasom na zahtevo. Advertising rates on aplication. PAROČNINA: SUBSCRIPTION: Za Zedinjene države za celo leto ............. Za Zednijeue države za pol leta ............ Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto ... Za Chicago, Kanado in Evropo za pol leta .... For United States per year ................... For United States per half year .............. For Chicago, Canada and Europe per year For Chicago, Canada and Europe per half year ..$4.00 ..$2.00 ..$4.75 . .$2.50 ..$4.00 . .$2.00 ..$4.75 ..$2.50 Dopisi važnega pomena, ki se jih hoče imeti priobčene v gotovi številki, tsorajo biti doposlani na uredništvo pravočasno in morejo biti prejeti vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. Na dopise brez podpisa se ne ozira. Entered as second clas matter October 11th 1919. at Post Office at Chi-catro, III., under the act of March 3rd 1870- Zakaj vodijo slov. brezverci proti veri tak boj? New York. v Pred par tedni, ko so se Mr. Grdina in še nekaj drugih tukaj ustavili, smo imeli nekak poslovilen večer, ker ^ se isti podali za nekaj časa v stari kraj. Zbralo se je precej ljudi, da jim želijo srečno pot. Na vsporeclu je bilo več točk, kakor: godba, petje in različni govori. Ni moj namen, da bi pisal o tem večeru, ampak omeniti hočem le tole: Ko je Mr. Grdina govoril, je rekel med drugim tudi tole: Zakaj ne poveste svetu kaj je resnica, kaj je resnica tu med newyorškimi Slovenci? Zakaj mirno gledaje in pustite, da vas blatijo, po časopisju in pišejo o vas tisto kar ni res in zakaj jih pred Povprečen ameriški Slovenec (ka) še tega ne ve. Zato se SVetom ne razkrinkate?! Res-vidi nam potrebno, da razsvetljimo tudi to važno vprašanje 1 njco je govoril in vsakega so {Hi d slovensko javnostjo. ~ : zadele te besede, kolikor toli- Razni kričačh katere je starokrajska policija nadzorova- Toraj, da ne bodo ljudje I a, ali jih pa nagnala s krepelcem če*z meje so jo navadno uda- mislili, da je nevvyorska slo-rili čez lužo. Nenavajeni poštenega dela so kolovratili od kraja venska naselbina res taka, kot do kraja. Nekaterim se je posrečilo ustanoviti dom. drugim ne, jQ opisuje "Glas Naroda" bom kakor je že bilo. Treba je bilo začeti misliti na boljšo bodočnost jaz tu napisal par vrstic. Naše zasebnega življenja, llodiii so od naselbine do naselbine, zače- j središče je na 62 nd St. Marks li ustanavljati svojd liste in stranke in tako se je kmalu pojavi- pj. jn tam imamo cerkev sv. lo med ameriškimi Slovenci cela kopica različnih socialističnih j Cirila in Metoda in dvorano, in svobodomiselnih zvez in jednot. Urintli so se zraven .razni xi velika, pa za par Isto ljudi lahkokruhnili dobili svoje službice itd. Umevno seveda je, da zadostuje. Seveda bi bilo bolje dokler je bil Slovenec (ka) veren (na) veri svojih očgtov in Ida bi bila večja, morda bi jih mater, da toliko časa ni bilo vspeha. Zato je bilo treba najprvo potem kaj več prišlo, pa kaj omajati injjoruvati kolikor mogoče vero iz njih"src, potem šele hočemo, razriniti je ne more-je bil led prebit in se je dalo orati na njihovem brezverskem j mo. V to trdnjavico se veliko* polju. Da je to resnica o Čemer pišemo ve vsakdo, ki je te brezvestne zapeljivce opazoval. Prvi je začel s svojo ropotarnico pokojni Konda, kjer je grmel proti duhovščini, isio sramotil na \Svi mogoče načine in zapeljeval naše ljudstvo. Pomagal mu je veliko s sVojo breznačeino in švigašvagarsko politiko liberalec Saksar. Potem so prišli Zavertnik, Molek in drugi, ki so najprvo baje delali v Kondatovi "ropotarnici ter tam naredili nekak izpit za protiverski boj med ameriškimi Slovenci. Vsi so hoteli prosperirati, zato so se urini! i h jednotam in zvezam i ji tako za- kaže, da je res, icar je pisal, čeli voditi boj proti veri. Tisti, ki danes z njimi ti-fijo v njih jali mislite, da so prišli po nje? niso mogli ker to ne v P. zgei- svoje organizacije. Potem šele so začeli tuliti z njimi njihovo jgafcovi koloni, ampak v ured-otožno vol je j o himno. To Vam prinašamo zato. da jih boste niškem članku. Tak je G. N.! — razumeli. Njih vspeh raste, kadar verska zavednost med na- Dragi bralci, ki ga še berete! šim ljudstvom propada. Zato tudi kjerkoli rastejo njih društva, i Tudi jaz sem ga bral in bil se širijo njih časopisi vsepovsod po takih kolonijah pada ver-njegov odjemalec več let ko pa sko življenje. Dokler je bila v srcih naših ljudi močna verska >em sprevidel, da brijejo samo zavednost tedaj so zastonj poskušali, da bi dosegli kak vspeh. norca iz svojih odjemalcev sem Tako lahko razvidite na podlagi tega, na kak-način jim je pa rekel: dovolj je tega in ga bilo mogoče napredovati in pa zakaj toliko umazana gonja jopustil. protiverskih listov proti veri, cerkvi in njeni duhovščini. Premi- | Večkrat se ta ali oni oglasi slite vse to in lahko boste razumeli, zakaj newyorški liberalni pri nas, in ko malo spozna tu-dnevnik toliko kleveta dan za dnem o naši delavni duhovščini, kajšne Slovence pravi: saj ni Spoznali boste zakaj lavvndalska rdeča tetka tako brutalno in tako, kakor piše Glas N. in to lažnjivo piše proti vsemu, kar je katoliškega. Samo zato, da si ni rekel samo eden! Torej — s tem umazanim blatenjem služijo svoj strankarski kruh. Zato kdor se sam prepriča, ta vas tolika gonja naših rdečih socialistov proti veri. Kakor hitro se pozna. Kaj pa drugi? Imamo dvigne barometer naše zavednosti, začne njihov padati — zato še druge časopise in v teh se o-vidite ljudje božji je tako huronsko vpitje zadnje čase v rdečem j glasimo, danes jaz in jutri drugi in stvar bo rešena. Do sedaj se je zvedelo po zaslugi G. N. i o nas, večinoma le slabo in naredi slona. V vsaki naselbini se lahko naredi kaj slabega, vprašam -vas, ali tudi iz drugih naselbin obešajo vsako malenkost na zvon in jo trobijo v svet? Ali nimate nič boljega pisati? Ali je to lepo? Ali je to tista "slavna" izobrazba naroda? Mislim, "da ne, ker narod govori drugače že sedaj in bo še. Dovolj o tem za danes. — Na praznik sv. Cirila in Metoda smo imeli žegnanje ali (smenj), kakor smo doma rekli in sicer v cerkveni dvorani. Toda to je bila bolj postranska stvar. Imeli smo vse kaj boljšega. No, da vam povem obhajali smo 10-letnico tukajšnega g. župnika Rev. B. Snoja in sicer se je pričelo ob 4. popoldne. Brez posebnih vabil se je tudi je majhna naša dvorana, a je vseeno tako luštno kot nikjer drugje. ■* Naročnik. Chicago, III. Vsi katol. misleči učenjaki, bodisi tega ali onega poklica so uničeni, največji slovenski možje kot Dr. Krek so nič, vsa preteklost, ki jim je nakopičila cele gore slave je' nič, padla je granata in je vse to razbila in raznesla, tako da sedaj ne bo niti spomina več na te naše prednike, kateri so nam zapustili nesmrtne ideale v svojem življenju. — Kaj pa se je zgodilo porečete? — Kaj, vstala je nova zvezda (sicer zelo temna), v osebi Richard J. Zavert-nika ter zasenčila vse druge, ki iso rtiigljale na našem horizonu. Pa pustimo šalo na. strani in preidimo h resni strani zadnjega izbruha v Prosveti proti katoliški cerkvi in našemu največjemu slovenskemu sinu, ki ga je dala slovenskemu narodu in slovenski zemlji slovenska mati Dr. Janez Evangelistu Krek. Čujte slovenski sinovi in hčere, kaj pravi o tem našem dvorana napolnila; delalo se je namreč bolj potihem^ da smo narodnem velikanu Richard J. Rev. B. S. bolj iznenadili. Pa j Zavertnik. Med drugimi svoji-vseeno so nekaj slišali od ne- mi frazami, katere stavim, da kod o pripravljanju te sloves-1 velika večina članstva, ki bo to nosti. Ko smo bili večinoma vsi brala bo razumela, pravi o zbrani smo jih povabili v dvo- našem pokojnem Dr. Kreku tu-rano in kako so bili preseneče- di to le: " . . . Jaz zanikam, ni. — Ko vstopijo je zaigrala da bi bil dr. Krek slovenskega slovenska godba koračnico, mišljenja ter je delal v intere-Ljudstvo jih je pozdravilo s ži- Su slovenskega ljudstva . . vijo klici in ploskanjem. Na to (Podčrtal jaz), je izvrstno zaigrali več pesmi jem dolgem dopisu kaže veliko tamburaški klub "Slovenka." jem dolge mdopisu kaže veliko j Potem je zapela "Domovina" sovraštvo do katoliške cerkve, j Pozdrav (moški zbor) in (me-: Naj navedem nekatere stavke: j šini zbor) Venček narodnih " . . . Ali ni kultura dr. Kreka [pesmi v imenu župnije jih je katoliška in tuja slovenskemu pozdravil Mr. Vinko Ovca tro- ter jugoslovanskemu ljudstvu... krat zaletava P. Zgaga ali pa še njegov pomočnik." Tako je že pred par meseci pisal da-nucijantski uredniški članek, stij naše župnije, in se jim je Dr. Krek apostol papeža v Ri-da kar je v dvorani je vse "no v daljšem govoru zahvalil za mu, ki govori proti svobodi člo- go<$d.'' Ko smo pa jaz in cerkveni odbor odgovorili na do-tični članek in obljubili svoto <500 dolarjev nagrade, če do- rog so pridobili šele potem, ko so jih narodno in v ersko zastru- jRadi bi prišli, a pili. Ko so jim poruvali vc Lo iz src, poleni .šele so jih dobili v jso pisali laž in t njihovo desetletno požrtvoval- veka, proti napredku človeske-no delovanje med nami. V ime- ga plemena! . . nu Mar. dr. jih je pozdravila! Sicer ne vem, ali je Richard (Miss Miiika Kren. Zatem je de- J. Zavertnik rojen v Ameriki a-klamiral od Boy Skautov Vin- li ne, vem, pa, da če ni tukaj cenc "Ovca mL, ki je imel jako rojen, da je moral prav mlad dolgo in težko nalogo, toda iz- priti v to deželo. On je baje j vršil jo je jako dobro. Potem sin Jožeta Zavertnika, uredni-je deklamirala v imenu girl Sc. ka Prosvete. S fem je že dovolj M iss Milka Ogrinc, katera nam indentificiran ktlo in kaj je je vsem jako ugajala s svojim Njegovega očeta poznamo kot odločnim nastopom. Slednjič I zagrizenega socialista, ki še so prinesli trije mali otročiči nikdar ni imel dobre besede taboru, ker so jim naši lanski in letošnji katoliški shodi zmešali njih rdeče nastavljene pajčevine, V katere lovijo naše katoliško ljudstvo. Razumete sedaj?! Zato rojaki, tirja sedanji čas od nas katoliških rojakov ljudje gotovo tudi slabo sodijo silno veliko. Postati moramo zavedni katoličani, dvigniti mora- o nas. Če se primeri kakšna mo zlasti naše katoliško časopisje. Predvsem in na vsak način moramo dobiti svoj katoliški dnevnik, ki bo nas bodril in dnevno razkrinkaval naše narodne zapeljivce. Zato rojaki Vas vabimo te dni na delo za katoliško časopisje. Pridobivajte listu novih naročnikov, da bo čimprej mogoče z dnevnikom na dan, ker to je naša edina rešitev! malenkost kar se menda v vsaki naselbini, (Pri Zgagatu je seveda vedno vse O. K.) že skrbi G. N., da razbobna v svet, pri tem pa seveda vzame povečevalno steklo, da iz komarja I darove, katere so izročili Rev. B. Snoju, bili so Mimica Pavlič, Pavla Ogrinc in Slavka Rupnik. j Pre časti ti g. župnik so se z daljšim govorom zahvalili vsem župijanom za tako ljubezen in iznenadenje. Bodrili so jih, da naj še zanaprej ostanejo zvesti svoji cerkvi, češ, da je to njih največje veselje in tolažba, da skupaj dižimo in da zahajamo v svojo župnijsko cerkev. Nato je zaigrala zopet godba in začela se je prosta zabava. Naj še omenim, da so se za ta večer posebno potrudile naše gospodinje in kuharice, ki so pripravile več prav izvrstnih potic, krofov in drugega peciva, tako da smo prav v veselem razpoloženju preživeli ta večer ter se potem v vsej zado-voljnosti razšli. Slišati je bilo za katoliško cerkev, katoliško duhovščino ali za katoličane sploh. Svoje sinove je vzgojil kot se kaže v pravem veri in cerkvi sovražnem duhu. To kažejo jasno njih nastopi. Kot tak ima on prav malo pojma, če tudi je morda tu pa tam, kar pa bo težko, čital kake dr. Krekove dela. Ce jih je čital jih gotovo razumel ni, sicer bi ne smatral tega slovenskega duševnega velikana za takega kot ga smatra. Sedaj pa pojdimo h stavku : . . . Jaz zanikam, da bi bil dr. Krek slovenskega mišljenja . . Tako zakriči torej Richard J. Zavertnik. Slišal sem nekoč od nekega mojega znanca, ki Richarda od bližje pozna, da je on posebne vrste človek v značaju, ta njegova marsikaterega udeleženca, če izjava o dr. Kreku ga pa še po sebno označi! Jaz Richarda razumem, on hoče reči, da dr. Krek zato ni bil slovenskega mišljenja, ker je bil rimsko-ka-toliški duhovnik. Ne bo tako, najbrže bo. To, da je bil ta največji duševni velikan dr. Krek kat. duhovnik, to je za rdeče socialiste in druge polovičarske licemerce največji brrr ... ki jim ga more kdo zaklicati. To jih vrže raz stolov, in obleti jih sveta jeza. — Vendar? pa, kakor pravi sv. pismo, da le norec trdi, da ni Boga, tako jaz pravim, da kaj takega trditi o največjem slovenskem sinu v zadnjem polsto-letju o dr. Kreku, da ni bil slovenskega misljeryja more le NOREC ali pa človek, ki dr. Kreka popolnoma nič ne pozna. Eno izmed teh se drži tudi Richarda, ki je to trdil in podpisal. Dobro le, da ni zapisal še, da dr. Krek ni popolnoma nič vedel, da je bil največji slov. nazadnjak itd. Saj drug med Slovenci nihče nič ne zna, le Zavertnikova žlahta to zasluži, da jo postavimo v tron in častimo, če tudi sami no razumejo kaj pišejo in mažejo. Da, na eni strani se je zasmejati Ri-chardovemu neznanju, kar on trdi o Kreku in marsičem drugem. Na drugi strani pa zasluži tako čvekanje največjega obsojanja. Dr. Krek torej ni bil slovenskega mišljenja, ali z drugimi besedami bi se povedalo, da on sploh ni imel slovenskega srca, da on ni mislil slovensko, itd. Ali bo to res Richard ? Ali se niste tukaj pošteno urezali do kosti? Kako slabo vi* Kreka poznate! V domovini ga časte vse politične stranke in dajejo slavo njegovemu spominu. Vi Zavertniki ga pa tu v Ameriki ! zmerjate, da ni bil slovenskega mišljenja. Dr. Krek slovenski gromov-nik v prejšnem austrijskem j parlamentu ,pred katerim so padali v boju za slovenske pravice nemški, madžarski in drugi državniki, dr. Krek, kateremu se imamo zahvaliti za mar-jsikako stvar, ki jo je priboril slovenskemu ljudstvu, dr. Krek oče krščanskega socialnega gibanja med slovenskim delavstvom in obrtništvom in konsu-niov in posojilnic, ta Krek, kateremu se ima zahvaliti slovenski delavec in slovenski kmet, da sta dobila vsaj toliko pravic I kolikor sta jih, ta Krek pravi i Richard J. Zavertnik ni bil slovenskega mišljenja! Na to, jaz tkratko odgovarjam, da kaj takega more trditi samo NOREC ALI PA NEVEDNEŽ! Dr. Krek. o katerem piše izgod ovina tudi drugih narodov, kako borno je živel, do zadnje-jga vinarja je čestokrat razda-jjal slovenskim dijakom, slovenskim delavcem in revni družinam. Med njimi je bil ka darkoli je mogel, ta dr. Krek torej ni bil slovenskega mišlje-I nJ"a - — Vidite vi vsi Zavertniki. kako sami sebe tolčete po zobeh. Zgodovina ameriškega slovenskega delavstva takih dejanj med vami ne pozna. Bili so slovenski premogarji na stavki v West Virginiji in drugod pred tremi leti, kaj ste vi Zavertniki za nje storili ? ! Povejte! Le fraze ste jim metali. Povejte, kako ste glasovali glede prošenj, ki so prišle za pomoč na R. Z.? Prosimo pokažite svoja dejanja! In vi prihajate in mečete kamenje na pokojnega dr. K^ka?! Vi, v katerih je koncentrirana vsa odgovornost, da ste naš narod v Ameriki spravili ob vero in dobre krščanske lastnosti? Vi, ki niste za slovenski narod storili niti toliko dobrega, kar je črnega za nohtom? Vi mečete kamenje na največjega slovenskega duševnega velikana dr. Kreka? Vi neznatni palčki v dobrih delih in velikani v zavajanju našega krščanskega ljudstva ? Če je med članstvom S.N.P. J. še kaj inteligentnih ljudi morajo proti takemu neslovenskemu čvekanju, kakor ga izvaja v njih glasilu Richard J. Zavertnik najodločneje protestirati. Sovraštva, kakoršnega zadnje čase ti ljudje širijo do vsega, kar je katoliškega je brezmejno. Dr. Krek zato ni (bil slovenskega mišljenja, ker je bil katoliški duhovnik. To jasno kaže Richardovo sovraštvo do katoličanov. Vendar pa, Imagari če se Zavertnikov ro*J namnoži, kakor se je človeški rod od Noeta sem, ne bo niti en jstotisoči del storil za slovenski rod, kar so storili doslej slovenski duhovniki za svoj slovenski narod. Kje so bili ljudje vašega kalibra, ko so slovenski duhovniki širili med Slovenci kulturo in pravo naobrazbo- Je vse zastonj Richard, v tem slučaju ste se hudo napeli po žabje, pa se lahko še malo bolj, Ja drugega ne bo, saj veste menda, povestnico o žabi in volu. John Jerič. širite "a. s. in edinost* IZ urada društva sv. družine štev. 1, d. s. d. Joliet, 111. Tem potom se naznanja vsem članom in članicam, da naj se gotovo udeleže prihodnje seje v nedeljo dne 26. julija ob eni uri popoldne v -navadnih prostorih. Meseca septenvbra se bo vršilo šesto glavno Zborovanje v Chicago, Illinois. Na tem glavnem zborovanju je naše društvo opravičeno do enajst delegatov, kateri bodo izvoljeni na prihodnji seji v nedeljo dne 26. julija. Kjer je vsaka konvencija velikega pomena pri vsaki organizaciji zatorej se priporoča članstvu, da si izvoli izkušene in prevdarne delegate, kateri bodo delovali po vsej svoji moči za blagor Družbe sv. Družine njenega celokupnega članstva. Na tej, seji bo tudi tri-meseč-no poročilo nadzornikov/ zato je upati, da se"vsak te seje udeleži. Z bratskim pozdravom, Paul J. Laurich, tajnik. 512 N. Broadway, Joliet, 111. SPOMINI Z NAŠEGA ROMANJA K MARIJI POMAGAJ V LEMONT, ILL. Piše Mihael Hochevar. Kdor se osebno prepriča in vidi njih vneto delovanje in požrtvovalnost ter njih skromno življenje, zna tembolj ceniti njih zasluge. Da ameriški verni Slovenci smo dolžni tem našim navdušenim sinovom sv. Frančiška^reliko zahvalo, ker le po njih smo dosegli, kar imamo danes v Lemontu in po raznih, osobito malih naselbinah ; njih delovanje rodi lepe sadove. Zato je naša sveta dolžnost, da jih podpiramo kolikor je v naši moči, ker njih delo .je posvečeno v našo lastno korist in naših potomcev. Zvečer smo se sešli v šolski dvorani sv. Štefana z našim prilpubljenim gl. predsednikom Anton Grdina in urednikom glasila, John Zupanom, ker je pa vlak odhajal nazaj v Cleveland z romarji in Mr. Grdina se odpravljal na pot v staro domovino, smo se prisrčno poslovili, želeč mu srečno potovanje in zdravo povrnitev nazaj, med drage mu soorate in sosestre K. S. K. Jednote. Drugi dan, 15. junija, smo se zjutraj vdeležili pogreba pokojne Mrs. Sluga, kako spoštovana in priljubljena je bila, je pričal njen krasen pogreb, ki so.se ga vde-ležila številna društva in veliko drugega občinstva. Globok utis je napravil £ovor č. g. Kazimir Zakrajšeka na vse navzoče, tako ginljivega prizora in lepega pogreba že dolgo nismo videli. Nato smo si ogledali tiskarno in poslovanje tiskovne družbe Edinost. Mr. Jerič je s svojo prirojeno uljud-nostjo nam vse razkazal in pojasnil delovanje družbe in položaj našega, katoliškega podjetja. Videli smo, da imamo katoliški Slovenci v tem podjetju res nekaj koristnega, na kar smo lahko ponosni. Lepo poslopje, vrlo urejeno tiskarno, posebno, od kar je družba dobila nov moderni tiskarski stroj, ki je opremljen z vsemi novo modernimi sredstvi za tiskanje in dela vso čast tiskovni družbi. Delavci v tiskarni so vsi jako vljudni in prijazni, sploh \se je napravilo na nas najboljši utis skupnega delovanja za napredek katoliškega časnikarskega za Slovence v Ameriki. Vse je zdaj v lepem stanju na dobri podlagi, treba je le malo več zanimanja od kat. Slovencev. Podjetje je naša last in se bori za naše ideje, za naše prepričanje, zato jc naša dolžnost,"da skrbimo za njega, kot za naš lastni dom, vsak zaveden kat. Slovenec, bi si mogel šteti v čast, biti delničar tega podjetja in mu pomagati po svoji moči. Ko bi se malo bolj zavedali, kaj imamo v tem podjetju, ter videli požrtvovalnost in težko-če tistih, ki so delali in še delajo iz vso vnemo za skupno narodno in versko zavest, bi gotovo vsa sebičnost in razni predsodki zginili in katoliški Slovenci bi kmalu imeli toliko potrebni in zaželjeni dnevnik in z vsemi potrebnimi sredstvi urejeno pioderno tiskovno podjetje, potom katerega bi se-izobraževal naš narod v pravem duhu napredka. Dal Bog, da bi do tega kmalu prišlo. Popoldan istega dne, smo pa obiskali South Chicago in posetili č. g. Winklerja, župnika fare sv. Jurija, z pravo slovdnsko gostoljubnostjo, je nas sprejel, prijazni gospod. Pokazal nam je cerkev sv. Jurija; že preje smo čuli, da je ta cerkev jako lepa, biii smo razočarani, ko smo stopili v ta krasen hram Božji, resnici na ljubi moramo priznati, da tako krasno slikane cerkve še nismo videli. To dela vsa čast č. g. Benve-nut Winkler ju in njegovim župijanom, ki kakor je povedal, jih je okoli 130 družin, pa imajo tako krasno hišo Božjo; moderno urejeno dvorano in vse v najlepšem redu, tu jc zopet jasen, dokaz, kaj se lahko doseže, če ima ljudstvo dobrega vodnika in z njim' složno sodeluje. V spremstvu č. gospoda Winkjerja smo nato obiskali razne znamenite kraje mesta Chicago, v kolikor je čas dopuščal. Mesto Chicago je pravi moderni Babilon, na tujca napravi to vrvenje in dr ven je ljudstva po glavnih ulicah in brezštevitfnV avtomobili, razni "busi," nekak čuden vtiST" zato ni prav prijetno, se voziti po takih ulicah in opazovati to čudno mešanico. Drugače se nam je dopadlo, posebno lep razgled se nudi ob obali michiganskega jezera. Cas ni dopuščal, da bi bili še več ogledali to velikansko * industrijsko mesto, po-daii smo se zopet nazaj v lepo mirno 22. ulico, ker je bilo določeno, da se vrši zvečer, slovesno blagoslovi jen je tiskarne družbe Edinost. Okoli 7. ure zvečer se je zbralo lepo število duhovnikov in delničarjev pred tiskarno, na kar je č. g. James Cerne, častni predsednik tiskovne družbe zvršil obrede blagoslovljen j a tiskarne in vsega podjetja. Vsa slovesnost je bila skromna, a toliko bolj ginljiva. Gotovo je, da bo Božji blagoslov, ostal še v bodoče pri tem vzvišenem delu. ( Dalje ^ledi.) (T*IE HOLY FAMILY SOCIETY.) VSTANOVLJENA 29^ NOVEMBRA 1914. nsrsr sedež= jouet, ill. -s;-* Naše geslo: "Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse." GLAVNI ODBOR. Predsednik ..........GEORGE STONICH, 815 N. Chicago St., Joliet 111. I. podpredsednik____JOHN N. PASDERTZ, 1425 N. Center St., Joliet, IIL II. podpreds.....J OS PAVLAKOVICH, 39 Winchell St., Sharpburg, Pa. Cl. tajnik ................ JOS. SLAPNIČAR, 311 Summit St., Joliet. IIL Zapisnikar ............ PAUL J. LAURICH, 512 N. Broadway, Joliet, 111. Blagajnik ............ SIMON SHETINA, 1013 N. Chicago St., Joliet, 111. Duhovni vodja .. REV. P. K. ZAKRAJSEK, 1852 W. 22nd PI. Chicago, IIL NADZORNI ODBOR. ANDREW GLAVACH, 1844 W. 22nd Place, Chicago, IIL JOSEPH MEDIC, 823 Walnut St., Ottawa, 111. JOHN PETRlC 1202 N. Broadway St., Joliet. 111. POROTNI ODBOR. ANTON STRUKEL, 1240 Third St., La Salle, 111. JOS. KLEMENClC.1212 N. Broadway, Joliet, IIL FRANK PAVLAKOVICH, 28 School St., Universal. Pa. Do dne 31. dec. 1924. je D- S. D. izplačala svojim članom in članicam ter njihovim dedičem raznih podpor, poškodnin in posmrtnin v znesku $35,993.91. Prosimo Slovence in Hrvate, v državi Illinois in Pennsvlvania, da v svojih naselbinah ustanovijo moško ali žensko društvo, ter ga pridružijo Družbi sv. Družine. Za-ustanovitev društva zadostuje 8 članov (ic). Sprejemajo se moški in ženske, od 16. do 55. let^, otroci od 1. do 16. leta. Zavaruje se lahko za $250.00 ali $500.00- no dosežemo število 2000, se ' zviš.i zavarovalnina na $1.000.00. Od 45. do 55. leta se zavaruje le za $250.00. Poleg smrtnine se zavaruje tudi za razne poškodbe in operacije. ROJAKI, PRISTOPAJTE H DRUŽBI SV. DRUŽINE! __________ ZAPISNIK POL-LETNEGA ZBOROVANJA DRUŽBE SV. DRUŽINE, DNE 13. JULIJA 1925. l'iu 13. ulija kmalo po S. uri so se zbrali glavni nadzorniki D. S. D. Andrew tilavach, Joseph Medic in John -Petne, v uradu gl. tajnika, ter pričeli i. ri \isijo knjig in računov tajnika in> blagajnika. Ko so bili iz pregledovanjem knji^ mi račurtov gotovi* so se t>odali na banko, kj^r so pregledali vse v i < d 11 ■ < s t n e li>tine odra>lega in Mladinskega oddelka. Sledi seja glavnega od-i" >ra v uradu gl. tajnika, Navzoči so sledeči glavni uradniki. Predsednik < »viT.:i St. ■ iticli. tajnik Joseph Slapničar, blagajnik Simon Setina in nadzorniki. Andrew (ilavach. Joseph Mcdil in John Petric. Pred-- dnik < dpre sejo z molitvijo. Po kratkem pozdravu na glavne urad-nike. preide na dnevni red. V krasni!; ^m vznesenih besedah kakor je njemu lastno, poroča o delovanju Dru be sv. Družine zadnjega pol leta. kakor tudi o delovanju zadnjih treh let splošno. Poroča o tezkočah katere smo prestali in o 1-jpem vspehu katere smo dosegli v teku 10 let. Zahvaljuje se ostalim s. >uradnikom za sodelovanje in pomoč. Priporoča da bi tudi nadalje vladala med nami bratska sloga in ljubezen. Predsednik praša nadzornike ako > >. pregledali knjige in račune tajnika in blagajnika in v kakem stanju so jih našli. Predsednik nadzornega odbora drew Glavach, poroča, da so pregledali vse knjige tajnika in blagajnika, vse vrednostne listine, ter vse našli v lepem redu in iste podpisali. Ravno > poročata tudi ostala nadzornika, sobrat Joseph Medic in sobrat John Pe- Poročilo nadzornikov se'vzame na znanje. Predsednik poroča nekoliko o bodoči konvenciji, katera bi se imela pri-S. sept. t. 1. Poroča da je šel naš duhovni vodja vlč. gosp. Rev. Kazimir .rajš.k. tia obisk v staro domovino, ter da ga ne bode nazaj do 15." septenv-Ker bi ne bilo ugledno za našo organizacijo, da bi imeli konvencijo brez nega vodja, zato priporoča da se konvencija prestavi. Pravila določajo, da predsednik Iali4vo konvencijo prestavi, ako se zato izreče večina glavnega odbora. Sobrat Joseph Medic predlaga in sobrat Andrew Glavach podpira, da so koiiNenciia prestavi iz na 28. septembra. Eneglasno sprejeto. Konvencija se prične toraj 2S. septembra. Poročilo gl. tajnika: Cenjeni sobrat predsednik in ostali uradniki! Tu V.im podajam kratko poročilo za prvo polovico poslovnega leta 1925. DOHODKI: (»d 1. jan. do 30 jun. 1«>25 prejeli od društev..../........$ 4.772.53 prejeli za obresti ............'.....-......"................ 176.83 nizacijo. Napnimo toraj vise svoje mo«, 4a ta oddelek kolikor mogoče izboljšamo in pomnožimo. Priporočam tudi, da ostane prosta pristopnina v Mladinski oddelek še do konca leta 1925. Zahvaljujem se glavnim uradnikom, kakor tudi uradnikom(icam) krajevnih društev, za. sodelovanje in pomoč. Delovali smo roko v roki, kar je znamenje, da vltffla med naipi bratska sloga in ljubezen. Delujmo tudi v bodoče s podvojenimi močmi za večjo in močnejšo Družbo sv. Družine. Poročilo tajnika se vzame naznanje. Poročilo blagajnika: Sobrat Simon Šetina poroča, da se popolnoma strinja iz poročilom tajnika. Podpisoval je nakaznice, ter vlagal denar točno kakor ga je prejemal. Zahvaljuje se souradnikom za pomoč, ter želi, da bi tudi m bodoče delovali v pravi bratski slogi. Poročilo blagajnika se vzame na znanje. Sobrat Jos. Slapničar priporoča, da bi se napravila kampanja za pridobitev novih članov (ic) v oba oddelka, ter naj bi se v ta namen razpisale primerne nagrade. Po kratki debati se sklene, da se to delo pusti konvenciji, ker glavni odbor; nima izrecne pravice razpisovati nagrad. Sobrat Andrew* Glavach predlaga in sobrat John Petric podpira, da ostane prosta pristopnina v Mladinski oddelek še tlo konca leta 1925. Enoglasno sprejeto. Glavni predsednik priporoča, da bi ze sedaj razmotrivali za prihodnjo konvencijo. Navaja več važnih točk. katere, ako bi se sprejele na prihodnji konvenciji, bi bile velikanskega pomena za nadaljni razvoj naše mlade organizacije. , Priporoča. 25 ...................... IZPLAČANE POSMRTNINE. Društvo štev. I. Joliet. 111. Za pok. sosestro Frances Šustaršich. izplačano soprogu...____$ 250.00 Za pok. sobrata Jernej Kukman, izplačano soprogi ......................250.00 Za pok. sobrata John Barbicli. izplačano za pogrebne stroške.. ~i lahko kar noč in dan svetil in pisal, in pisal in svetil. . . Naj bo prepričan, da bo, ko bo začel svetiti s svojim žarko-metom v tej stvari, pri kateri bo lahko vsem članom veliko koristil in jim storil veliko dobrega, na svoj žarkomet lahko ponosen. . . Ala K. T. B*. vile v roke in kidaj izpred svojega nraga!. . . V blagajni dne 30. i an. 1925 .................... Jnventar premičnega premoženja knjige in tiskovine Dotečene obresti do 30. junija ...................... $25,786.00 550.00 825.07 Skupno premoženje D. S. D................................. $27,161.07 \i izplačane smrtnine ............... ............................. 2,263.09 Cisto premoženje D. S. D. dne 30. jun. >1925 znaša.... .-....... $24,897.98 prvi polovici tekočega leta je pristopilo 55-članov(ic), suspendiranih 9, umrlo 6 članov(ic). Napredek v članstvu za 40 Čtaiiov(ic). Kakor je razvidno iz mojega kratkega finančnega poročila, smo prvo po-1 . • o tega leta >e precej povoljno napredovali. Finančni napredek zadnjih h nu sccev izkazuje $1.555.77,' poleg tegai smo izplačali $1,050.00 na neizplačanih srnrtninah. V prvi polovici tega leta smo imeli precej veliko smrtnih slu-tajev. dal Bog. da bi bilo drugo polovico leta bolje. Napredek v članstvu zadnjih 6 mesecev je tudi prccej povoljen. Kljub slabim delavskim razmeram je zadnjih '> mesecev pristopilo 55 novih članosr(ic) za kar se imamo zahvaliti marljivi agitaciji nekaterih društev. Večja društva so vsa lepo napredovala v članstvu, medtem ko majhna društva ne morejo* nikamor naprej. Aka hočemo. da bodo tudi manjšjj društva napredovala, bode treba uvesti centralizacijo. Le na ta način bo mogoče napredovati tudi malim društvom. MLADINSKI ODDELEK. DOHODKI: Od 1. jan. do 30. jun. lr>2$ prejeli od društev............$ 469.05 Obresti ................................................ 4.25 Skupna svota izplačana za posmrtnine od 1. jan. do 30. jun____$ 2 t40 00 IZPLAČANE POŠKODNINE. Društvo štev. 1. Joliet. 111. Sobratu Joseph Neman ich, za operacijo na vtrganju...........$ Sobratu Xick Rupčich, za operacijo na vtrganju .............. Sobratu Rudolf Pruss. za operacijo na slepiču ................ Sosestri Marv Lilek, ža operacijo na slepiču .................. Sosestri Angeli Prcglet. za operacijo na vtrganju ............. Društvo štev. 5, Ottawa. 111. Sobratu Frank Pcflančicli, za operacijo na vtrganju ........... Društvo štev. 13, Chicago, 111. Sobratu Joseph Legen. za operacijo na slepiču ............... Društvo štev. 14. Kast Pittsburgh, Pa. Sobratu John Bendckovich, za operacijo na slepiču............ 75(H) 75.00 75.00 75.00 75.00 75.00 75.00 75.00 Skupna svota izplačana za poškodbe od 1. jan. do 30. jun. PREGLED SKLADOV. SMRTNINSKI SKLAD. .$ 600.00 Preostanek 1. jan. 1925 ........................ Društva vplačala od 1. jan. do 30 jun........... Skupni dohodki za prvih 6 mesecev . STROŠKI: Izplačane smrtnine od 1. jan. do 30. jun. Upravni stroški ........................ $ 473.30 .....$ 164.00 ..... 4.40 Skupni stroški za prvih 6 mesecev 168.40 304.90 974.89 Sest mesečni preostanek ........... Preostanek v blagajni 1. jan. 1925... _ V blagajni dne 30. jun. 1925................................. $ 1^9.79 Inventar premičnega premoženja ........................ ^ - Dotečene obresti do 30. junija 1925 22.50 Skupno-premoženje Mladinskega oddelka dne 30. jun. 1925.... $ 1,328./J Od 1 jan. do 30» jun. je pristopilo 33 otrok. * Umrli so trije, prestopih v odra>tIi oddelek 4. suspendirana dva člana. Napredek v članstvu za 24 otrok. Kakor nam kaže finančno poročilo Mladinskega oddelka, smo napredovali v rvi pol >vici leta za $304.90 in 24 članov(ic). Ker smo imeli v tej polovici 1 ta tri smrtne slučaje, za katere smo izplačali $1M00 smrtnine. smo lahko za finančnim napredkom popolnoma zadovoljni. Napredek v članstvu ni ravno nov,,lien kar moramo pripisovati slabim delavskim razmeram. Naznanjam Van- tudi da sem dne 11. aprila sprejel od državnega zavarovalninskega de-pa rt men ta' Springfield. 111., postavno dovoljenje poslovanja. Dolgo časa smo se t ru cU li p red no s m o to dosegli. Ponosni smo lahko na uspehe katere smo dosegU, kiti Mladinski oddelek je življenskega pomena za naso mlado orga- Izplačane smrtnine od 1. jan. do 30. jun Preostanek v smrtninskem skladu 30. jun... RESERVNI SKLAD. Preostanek 1. jan. 1925 ................. Društva vplačala od 1. jan. do 30 jun. .. Sprejeto za obresti od 1. jan. do 30. jun. ....$13.142.01 ____ 2.824.43 $15.966.44 .... 2,640.00 !KL $13.326.44 .$ 9.539.89 566.10 176.83 Skupaj ........................$409.05 DOHODKI. Preostanek v blagajni 1. jan. l'>25.............. Društva vplačala od 1. jan do 30. jun.......... Obresti od čeketvne^a prometa ................ 530 $ 974.89 469.05 4.25 Skupni do®dki od 1. jan. do 30. jun $ 473.30 J Skupna svota ........................... STROŠKI. Izplačano za posmrtnine od 1. ian. do 30. jun.. Za prestop v odrastli oddelek............... Za čekovno knjigo .......................... $ 1,448.19 ......$ 164.00 2.50 1.90 S 168.40 Preostanek v rezervnem skladu 30. jun..... ................$10,272.82 POŠKODNINSKI SKLAD. Preostanek 1. jan. 1925 ...............................$ 1,354.81 Društva vplačala od 1. jan. do 30. jun. ..........................040.50 $ 1.995.31 Izplačano za poškodnitie od 1. jan. do 30. jun...........* 600.00 Preostanek v poškodninskem skladu 30. jun. .. STROŠKOVNI SKLAD Preostanek 1. jan. 1925 .......................... Društva vplačala od 1. jan. do 30. jun;............ Sprejeto za pristopnino in certifikate ........ .. $ 1,395.31 193.52 658.50 93.00 Izplačano za upravne stroške od 1. jan. do 30 jun. 945.02 153.59 Skupni stroški od 1. jan. do 30. jun............... Preostanek v blagajni 30. junija 1925 ........................ $ 1.279.79 IZPLAČANE SMRTNINE. Za pok. Joseph Kavaš. člani društ. štev. 13. Chicago. III. Rojen 18. jun. 1920, sprejet v D. S. D. 2. sept. 1924. Umrl 27. marca 1925. Vzrok smrti vnetje. K društvu je spadal 6 mesecev in 25 dni. Prihodnji rojstni dan 5 let Opravičen do smrtnine $58.00. kateri znesek je bil nakazan očetu. 20. apr. 1925. Za pok. Edward Turnar. član društ. štev/ 13. Chicago. 111. Rojen 10. avg. 1921. sprejet v D. S. D. 30. jul. 1924. Umrl 8.i aprila 1925. Vzrok smrti povožen od avtomobila. K društvu je spadal 8 mesecev in 7 dni Prihodnji rojstni dan 4 leta. Opravičen do smrtnine $48.00. kateri znesek je bil nakazan očetu. 20. apr. 1925. Za pok. Louis Jelenčich, član društva štev. 13. Chicago. 111. Rojen 12. jan. 1022. sprejet7 v D. S. D. 11. jan. 1922. Umrl 22. jun. 1925 Vzrok smrti pljučnica. K društvu je spadal 1 leto, 5 mesecev in 10 dni. Prihodnji rojstni dan 4 leta. Opravičen do smrtnine $58.00, kateri znesek je bil nakazan očetu, 30. junija 1925. ^ PREMOŽENJE MLADINSKEGA ODDELKA. Mestne obveznice (City Bonds)_no 6% obresti ......... Vloga na banki na čekovni račun, po IV^o bbresti ..... Dotečene obresti do 30. jun............................ Inventar premičnega premoženja, knjige in tiskovine.... Skupno premoženje Mladinskega oddel 30. junija 1925....'......$1,328.79 Od 1. jan. do 30 jun. 1925 je pristopilo 33 otrok, prestopili v odrasli oddelek 4. suspendirana 2, umrli 3 člani. Napredek v članstvu za 24 članov (ic). Nadzornemu odboru bratsko predloženo na pol-letni seji 13. jul. 1925. GEORGE STONICH, JOSEPH SLAPNIČAR, SIMON ŠETINA, Predsedifik, tajnik, blagajnik. Podpisani nadzorniki potrjujemo, da siuo pregledali knjige in vse poslovanje Mladinskega oddelka, ter pronašli, da je predstoječi račun resničen po našem najboljšem prepričanju. JOSEPH MEDIC, II. nadzornik, Ni potreba klicati gasilca, ako je srce še tako vroče zaljubljeno. Ja — pa moj zaročenec je vendar gasilec, koga pa naj kličem ? OGLAS Služba ORGANISTA in CERKOVNIKA se lahko nastopi takoj pri slovenski cerkvi Sv. Barbare v Springfield, 111. Prosilec mora imeti ugodna spričevala od svojega župnika. Samec ima prednost. Prosto stanovanje s prosto kurjavo v hiši s tremi sobami, kuhinjo in lepim vrtom z braj-dami in zelenjavo je na razpolago. Plača po dogovoru, vendar ne zadostna za življenske potrebe. 500.00 Zato mora prosilec biti vešč kake obrti ali rokodelstva ali 26.50 j voljan prijeti za primerno delo. V Springfielriu najde delo vsakdor, kdor ni preveč učen ali prekunšten. Duhovne sobrate prosim,, naj nezanesljivih značajev ne ^priporočajo. ANDREW GLAVACH, I. nadzornik JOHN PETRIC, III. nadzornik. Preostanek vi stroškovnem skladu 30. jun.................... $ 791.43 Skupna svota vseh skladov dne 30. jun. 1925 znaša...........$25,786.00 RAZPOREDBA PREMOŽENJA D. S. D. Mestne obveznice (Joliet Improvement Bonds) po 5% obresti.....$ 8,600.00 Mestne obveznice (Joliet Improvement Bonds) po 6% obresti..... 10,900.00 Obveznice vlade Zd. Držav (Liberty Bonds) po 4J4% obresti...... 1,000.00 Vloga na banki, na čekovni račun. pov obresti................. 5.286.00 Subscribed and swor to before me, this 13th day, of July A. D., 1925. (Seal) ANTON NEMANICH, JR. Notary Public Skupno- denarno premoženje dire 30. jun. 1925 Dotečene obresti do 30. jun. 1925 ............... Inventar premičnega premoženja 30. jun. 1925 .... _____$25,786.00 _____ 825,07 _____ 550.00 Skupno premoženje D. S. D. dne 30. #un. 1925 znaša...........$27.161.07 Neizplačane smrtnine večinoma nedoletnim otrokom, deloma pa ker niso listine v redu. smislom postave in pravil, znašajo $2.263.09. Ko bi bilo vse plačano bi zi^išalo čisto Družbeno premoženje $24,897.9&. FRANK GRILL ' Edina slovenska mlekarna ^ SVOJI K SVOJIM Razvaža mleko na dom točno vsaki dan. 1818 — West 22nd St. CHICAGO, ILL. Slovenci podpirajte slovensko podjetje. KVALITETA — TOČNOST POŠTENJE A. F, WARHANIK Francis S. Mažir, župnik. LED! LED! LED! V vročih dneh mora imeti vsaka gospodinja led, da hladi z njim pijače, da meso ne zadiši, mleko ne skisa, i. t. d. Chicaške slovenske gospodinje kupujejo led od slovenskega ledarja. Katera ga od slovenskega ledarja še ne kupupe naj to stori: Pokličite na telefon: Canal 2686 in v prašajte za: JOE P A P E S H 1825 — West 22nd St. CHICAGO, ILL. zanesljivi lekarnar — zaloga fotografičnih potrebščin. 2158 W. 22nd Str., • On pripelje led na dom, prodaja in vogal Leavitt cesta, jpr5m.0fif» lesr,'n P^? tudi ** j pohištvo ob času selitev. Rojakom se CHICAGO, ILL. 1 toplo priporoča. Gladiatorji Zgodovinski roman iz leta 70. po Kristusu. — Angleški spisal G. J. Why te Melville. Prevedel Paulus. Njegovo čelo je čelo zmagovale«!" je šepnil Licinij sorodniei in gledal svojega sužnja z boječim priznanjem. "Zaupaj, Valerija, dan je naš! — Eska si pribori svobodo. Pozlačeni voz in beli konji bodo pripeljali jutri zjutraj njega in mene k tvojim vratom in tale ošabni tribun bo dobil nauk, ki mu ga privo- Srečen smehljaj je razjasnil Valerijino nee Toda njen pogled je obstal na črnola-sc-m dekletu spodaj v množici —. lil obraz ji je zatemnel in bil preteč in grozeč kakor tribunov —. "Ni mi mar, kdo bo zmagal, Licinij !" je dejala, "odkar stojita oba v areni. Da ti povem resnico — bala sem se, če bi tistemu tvojemu titanu upadel pogum v zadnjem trenutku, še preden bo stopil na bojišče, in da bi borbe sploh ne bilo. Hipija mi je pravil, da je tribun najboljši borec z mrežo, kar jih je ke-da.i vtd^l/' i;et jo je pogledal —. Ko pa je sledil njenim očem, je opazil črnooblečeno dekle, ki se je stresalo v bolestni razburjenosti —. Kn je Marianma videla Britanca v areni oko v oko z nasprotnikom jo je zapustila zadnja njena odporna moč — naslonila se je na Kalho, si zakrila lice in plakala kot bi ji hotelo srce počit —. Blizu nje jti stala Mirina —. Kakor njena gospa tudi ona ni mogla vzdržati doma, z nekaterimi Valerijinimi suž-njami-ljubimkami se je prerila skozi množico in se je postavila blizu sedeža svoje gospodarice, kjer je stala tudi Mariamna. Vse zatvornice svoje živahne gostobesed-nosti je odprla zgovorna sobarica, na ves glas je ocenjevala borca, ko sta stopila v areno, in njene brezsrčne šale so zadevale Mariamno v srce. Srce jo je bolelo, ko je cula; kako je gibčni jeziček Mirinin presojeval njenega Britanca in njegove lastnosti kot bi bil kos lepe živine, postavljene na trg, in kako je s kruto malomarnostjo ugibala, ali bo ostal živ, ali pa bo padel. Toda še vse ostrešje puščice je imela zanjo pripravljene hudomušna Mirina. "Vsekakor," je pravila, zavedajoč se, da ima pazljive poslušalce, "naj bo izid tak ali drugačen, ne vem, kaj bo storila moja gospa. Kar se tribuna tiče, je toliko gotovo, da bo nekega lepega dne zletel iz svojega voza . na goli kamen, — in če le samo prasko naredi na koži tegale lepega mladiča, naj le nikar več ne pride pred naša vrata —! Saj sem ga cele dneve in ure lovila-po mestu, tegale fanta, da sem ga ujela in pripeljala k na m.p— In ne pomeni malenkost za sužnja in barbara, če si pridobi naklonjenost naj ponosne jše gospe v Rimu! Poglejte, kako gleda sem gori k njej, preden začne!" * Globoko so ranile lahkomiselne besede Mariamno. Dvignila je glavo in njen pogled je iskal Britančeve oči, napol vprašajoč, napol Ugovarjajoč zlobnemu obrekovanju. Toda, kar je sedajle videla, je udušilo vsako drugo čuvstvo v njenem ljubečem srcu^ in pustilo le strah, grozoto in pričakovanje. — Z očmi ostro uprtimi v svojega nasprotnika se mu je Eska bližal, — počasi komaj vidno, kakor tiger, ki se pripravlja na skok. Zakrivajoč si spodnji del lica in večji del telesa s svojim ščitom in držeč z upognjenim laktom svoj kratki dvorezen meč — se je sključil skoraj za čeveLj niže od svoje naravne višine, vsaka mišica in kita kakor iz jekla in napeto pripravljena, da kakor strela šine naprej, če bi se ponudila priložnost. Ena napačna kretnja, to je dobro vedel, utegne biti usodna —. Najtežavnejše je bilo, se približati nasprotniku za mečevo dolžino, kajti v trenutku, ko mu je bil dovolj blizu, je moral mrežar vreči svojo mrežo —. Placid se ni genii s svojega mesta. Njegove oči so zrle nenavadno ostro in vedel je, da se sme zanesti- na svojo izurjeno roko in da bo vrgel mrežo v trenutku, ko bo njen zlet neizogibno poguben. Zato je ostal nepremičen na svojem prostoru. s tri zobom v le\ici, z desno nogo nekoliko naprej in z desno roko držeč skrbno nabrane gube svoje mreže, ki mu je visela od leve rame in mu zakrivala celo levo stran telesa. Enkrat je poskusil z zaničljivo šalo in pre-zirnim nasmehom zamotiti pozornost svojega nasprotnika, pa se mu ni posrečilo. Toda tudi Lo je Eska poskusil isto, se Placid ni genil, in kakor kača se je plazil naprej, s podvojeno pazljivostjo in pozornostjo. Za pedenj pred usodno razdaljo se je Es^ k a ustavil. • I Za nekaj trenutkov sta stala nasprotnika v napeti nepremičnosti in stotisočeri gledalci razsežnega amfiteatra so pridrževali sapo in zrli na nju kakor eden rhož. Končno poskusi Britanec zvijačen napad, pa pripravljen, da mahoma skoči nazaj in se izogne mreži —. Toda prekanjeni tribun se ni dal premotiti in edini v speli napada je bil, da se je tribun za laket pomaknil bliže Eski. In takrat plane Britanec — topot pa za resnico. — Noga, roka, oko, vse hkrati in s tako strelovitQ naglico, da je tribunova mreža brez vsakršne škode zletela preko glave napadalčeve in da je Placida le njegova mačja gibčnost rešila smrtnega sunka — Zasukal se je in je stekel po areni za življenje in smrt. zbirajoč med potom gube svoje mreže za novi napad. "Strahopetnež!'* je siknila Valerija. Marian na pa si je zopet upala dihati in prsi so ji plale in oči so ji žarele v zmagoslavnem pričakovanji! bližajočega se vrhunca borbe. Toda preminila se je v svojem upanju, in tudi Valerijm prezirljivi vzklik je bil ne-zaslužen —. Dasiravno je bežal za življenje je ostal Placid miren in hladen kakor takrat, ko je stopil v areno. Oko in uho. oboje je napeto pazilo na vsako kretnjo zasledovalčevo in še preden je .prebežal pol arene, je že bila njegova mreža s pogubonosno točnostjo zopet nabrana in pr: \ ravljena na ramenu. Tribun je bil posebno ponq^?n na svoje brz« noge« Od tč lastnosti je zame 1 o njegovo življenje v borbi, ki se je na prvi pogled zdela tako zelo neenaka. Po močnih mišicah svojega nasprotnika je sklepal, da mu ta ne bo kos v teku. Pa pozabil je vračunati, da je Britanec preživel svoja mlada leta v dnevnem napornem lovu za divjačino po gozdih in gorah Britanije. Kolikokrat so te noge dohitele celo divjega merjasca v domačih lesovih : Urneje in urneje hitita borca, na nepopisno \ eselje množice, ki jej je ta vrsta "zabave" prav posebno ugajala. Nagel je tribun, pa bliže in bliže mu je nasprotnik in trdo pod prostorom, kjer stojita Mariamna in Kalha, ga doseže za mečevo dolžino —. Njegova roka šine za udar. — Kar pretrga presunljiv dekliški krik grobno tišino amfiteatra, Vitelij plane po koncu — brez cilja zleti meč Britancu iz pesti, nesrečni napadalec pade na svoj objaz in se, gnan od silnega zanosa svojega teka, zavali parkrat po pesku —. Ni več rešitve zanj —. Se komaj dj* je na tleh, že zaplava mreža nad njim in brez pomoči se zamota v njene pogubne zanke —. Phone: CANAL 5087 Res. SEELEY 3629 Zobozdravnik z X žarki DR. G. E. FINCH vsa v to stroko spadajoča dela izvršuje točno in solidno. Zobe izruje popolnoma brez bolečin po novi metodi. CLEVELANDCAN JE! kadar potrebujete posrrebnika se spomnite redno na prvi slovenski pogrebni zavod GRDINA IN SINOVI ^ 1053 — E. 62nd St. fiSr CLEVELAND. OHIO Primite za bližnji telefon in po-vv kličite.: Randolph 1881 ali 4550. PREPRIČAJTE SE CENE NIZKE i I DELO PRVOVRSTNO O njegovem solidnem delu se prepričajte pri njegovih slovenskih pacijentih V poslopju Ulington gledališča — 2118 W. 22nd St. CHICAGO. ILL. Ordinira dop. 9. — 12. pop. 2. — 8. LOUIS STRITAR se priporoča rojakom za naročila premoga, katerega pripeljani na dom. Prevažam pohištva ob basu selitev in vse kar spada v to stroko. Pokličite me po telefonu! 2018 W. 21st Place CHICAGO, ILL. Phone: Rosevelt 8221. A. Grdina & Sons TRGOVINA S POHIŠTVOM IN POGREBNI ZAVOD 6017-19 Sa. Clair avenue in 1053 — E. 62nd St., ... Cleveland, Ohio. TELEFONSKA SLUŽBA DAN IN NOC ! Randolph 1881 ali Randolph 4550 PODRUŽNICA: 15303 — Waterloo Road — Phone Eddy 5849 $ najstarejši slovanski trgovec z železnino v mestu chicago je: A.M.Kapsa .chicago, ill 1614. 2000 BLUE ISLAND, AVE., Phone: CANAL Trgovina vsakovrstne železnine, strojniške naprave, električne potrebščine, cevi za plin, avtomobilske potrebščine. vse železne potrebe za postavlje-jje garage al i Hiš. 1500 drugih različnih' predmetov t zalogi. Naše cene *o naj-' nižje 1 Blago dovažamo na dom, v vsaki del mesta ali predruesta. Začnite trgovati z nami in ostali boste naši stalni pri-- i'telii (s. * p.) , 4* 4* + + 4* 4+ 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* C* T MBB cM jf- •» KfE •'•i V l w ^ L X i 1 JLvi" "•v?*"'' • I ' • ~ ■ ■HHK3B] bolj Se delo zo-BOZbRAVILSTVA ZA MANJ NOVCEV. Ako imate kaj sitnosti s svojimi zobmi, je najbolje, če jih daste popraviti predno greste na dopust ali počitek. Ako jih zdaj ne daste popraviti, se vam bo to odtegnilo, ker na potovanju ali od doma. ni misliti na zobozdravnika. Mi popravimo vaše zobe v kratkem času. da bo- VSE DELO JAMČENO ste zadovoljni. Preiščemo in ocenimo zastonj! — Rostrežnice. Phone 4854. BURROWS ZOBOZDRAVNIK D'Arcy Bldg. 2 nadstropje. Odprto vsaki dan in zvečer ob nedeljah do poldne* Vogel Chicago in Van Buren ceste. Joliet, 111. Phones: 2575 in 2743. Anton Rfemanich & Son PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V JOLIETU IN AMERIKI. USTANOVLJEN L- 1895. Na razpolago noč in dan. — Najboljši avtomobili za pogrebe. krste in ženito%'anja. — Cene zmerne. 1002 — N. CHICAGO. ST. JOLIET, ILL. SLOVENSKE GOSPODINJE ss so prepričane, da dobijo pri meni najboljše, najčistejše in najce- fil nejše — MESO IN GROCERIJO — istotako vse vrste drugo »veže in prekajeno meso, ter vse druge predmete, ki spadajo v področje mesarske in grocerijskc obrti. JOHN N. PASDERTZ Cor. Center and Hutchins Street, JOLIET, ILL. IW Chicago telefon 2917. '/mam KADAR HOČETE prodati Vašo hišo, naznanite to meni. Če ste se namenili kupiti hišo oglasite se pri meni in jaz Vam bom postregel v Vašo zadavoljnost. ZAVARUJEM hiše proti ognju, tornado. Ravnotako zavarujem po* hištvo, automobile proti vsaki nesreči. To se pravi, kar kdo drugi zavaruje, tudi jaz zavarujem. Kadar potrebujete kako notarsko delo, vedite da iste tudi jaz izvršujem. Za vse se občinstvu toplo priporočam. Joseph Zupančič PRODAJALEC HIŠ IN ZEMLJIŠČ, ZAVAROVALNI URAD IN NOTARSKA PISARNA 1824 W. 22nd Place Chicago, 111. Phone CANAL 7130 ^PISANO POLJE • ................1,AA, J. M. Trunk. ................................. I * * * T3SETJE SKUPNO POTOVANJE V JUGOSLAVIJO Ker sta se naši prvi dve letošnji sk»p„i pot. vanU izvrgli v popolno zadovoljstvo vdeleženih potnikov in ker dobivamo nova povpraševanja po prihodnjem skupnem potov.iriu se odi, čili. da priredimo prihodnje skupno potovanje . priliuhlienim parni kom francoske linije: PARIS ki odpluje iz New Yorka na 15. AVGUSTA T. L. Kakor na dosedanjih skupnih potovanjih, se bodo tudi to pot nudile nasnn potnikom razne posebne ugodnosti. Zato nudi najlepša prilika vsem onim rojakom, ki so Še to poletje namenjeni v domovino, bodisi že na obisk ali za stalno. Za' vsa nadaljna pojasnila o tem potovanju, kakor tudi o drugih parnikih in linijah ter o potniških zadevah v splošnem se^obrrrite na SLOVENSKO BANKO Zakrajšek & Češark 70 — 9th AVENUE, NEW YORK, N. Y. Ferdam. . . strela. Rus Korč je poznal samo to kletev med Slovenci. Blagor mu. Strela je pa le malo ferdamana, ko je pred kratkim zrukala muzej v New Yorku in "na tisoče prič evolucije," ki so tam, kar bi g. Molek lahko smatral kot"štra-fengo," a je bušterhaceva strela fliknila tudi sv. Patrika. V Kaliforniji je pa matka zemlja, ki je radi starosti pač precej nadušna — našim "učenjakom'' ni pogodu, če bi bila zemlja tudi po sv. pismu stara že miljone let, pravijo, da sme biti stara samo do 6000 let — malo zakašljala in stresla mesto S. Barbara. Tudi tak kašelj je lahko kaka "štrafenga," a kašelj je štrafal mlijonarje, a-teiste in tudi — mnihe ter zadnjim podrl staro misijonsko cerkev. Pa še nismo pri koncu "štrafeng." Strela je fliknila in kašelj je zrukal tudi mož-Ijgane gospodu Moleku v Chica-jgu, in posledica so mravljinske molitve in blasfemija, da je "Gospod gluh in se toliko zmeni za mikrobe ljudi — kam pa so nakrat opice izginile? —"kolikor se mi zmenimo za mravljinske molitvice," ako jih je kaj s eve. Zelo hudo je, ako se komu možgani zrukajo. Honestly. . . stvar je resna, Žarkomet in blodnje o molitvi in "šibi božji" in "štrafengi'' čita na tisoče ljudi, in marsikomu bo to fliknilo dušo in pretreslo versko prepričanje. Kadi posledic bi jaz ne bil rad v pisateljevi koži. G. Molek ima polog možganov tudi pamet, dušo, naj se je še tako brani. Ali res misli, da so taki "šlogarji" zadosten raz-; log, ki bi ga mogel pred Bogom ir^ pred ljudmi, ki to čita-jo, opravičevati vsake krivde, ako blasfemicno smeši Boga. 'previdnost njegovo, molitev?? Trmasto bo morda rekel: da. Stvar je pa zelo resna, in naj resno pogleda v srce in se upra-ša, če bo razlog za tako pisanje in tak zasmeh zadostoval tudi tedaj, ko bo treba dajati za dela in pisanja odgovor. Prav nič ne strašim, samo opozarjam. Ako ljudje kaj smatrajo za "božjo šibo" ali "štrafengo za grehe/' še/ dolgo ne sledi iz tega, da bi res tako bilo, dasi j' lahko. Človek se v svoji sodbi lahko moti, in ljudska sodba ne sme biti merilo za kako resnico, dasi pravi pregovor: "Ljudski glas, božji glas." Ta razlog je ničev. G. Molek smeši molitev, pravi, da je "Bog gluh" in kaže na naravne sile. Naj rabi malo pamet ali možgane. Odkod naravne sile?? Ali so pribežale od nekod iz Rezije, kakor pri nas pravimo ? Ali so se same ustvarile? Morda razvile? Pa zopet, odkod razvile ? ? Ne pridete preko Boga. Kakor je dvakrat dve všti-n, tako je Bog, osebni Bog, gospodar vseh naravnih sil, znanih in neznanifcu Tem silam je Bog dal- gotove zakone, po katerih delujejo, in če delujejo kot site po teh zakonih, ne poznajo nebenih izjem, imate prav. Strela udari v naj bližnji predmet, naj je ta potem muzej ali pa katedrala sv. Patrika, in če se zemlja strese, poruši sunek vse, kar ni dosti trdno, naj bo hisa ateista ali pa misijonska cerkev. Te sile človek lahko obvlada, nihče tega ne taji, saj pravi sv. pismo samo, da je Bog dal človeku zemljo (in njene sile), da jih o«» vlada in, je človek nekako gospodar nad zemljo, kar najdete na prvih straneh sv. pisma. Človek v gotovi meri te sile obvlada, kroti, uslužuje, zajezi. . . je iznašel strelovod, dela jezove, zida močno. . . dela magari dež, a nikoli ne bo postal, naj še tako napreduje, gospodar sil, kakor bi bile od njega: ta gospodar je in bo ostal Bog sam. In tu pride zdaj — molitev. Vedno se človek pred škodo in besnostjo naravnih sil, ki delajo po gotovih, neizprosnih zakonih,, ne more ubraniti, pač pa ima oni, ki je sil«* ustvaril, da jim zakone, moč te silo na vsak način ukrotiti, plemeniti njih neizprosne zakone, in zato prosi človek Boga, da bi ga obvaroval prod temi silami, če so mu škodljive, ih ta človeška prošnja se imenuje — molite v. V načinu se človek lahko moti, vsi pagani se motijo, v bistvu nikoli. Na človeku je, da najde tudi pravi način, in xato je prišel Krist in nas učil. Ko molite, recite: Oče naš. . . Ali imate, g. Molek. zadostnih :razlogov za znsmch molitve?-Niti najmanjšega ne. Naj se človek še tako štuli in postavlja, on ni neodvisen niti od naravnih sil. še manj cd Boga. Kot razumnd bitje e mora tudi-ori ravnati po gotovih zakonih, zapisanih v vesti in v zapovedih. Neodvisen ni. a pro.--t je. Zapovedi lahko pre-hfmlja, to je greh. Z grehom žali onega, ki je zapoved dal, kakor žali otrok očeta, ako irn ne uboga. Oče otroka k\zruie za Zaničevanje, pa-.bi Bog ne smel ali ne mogel človeka? Pri kaznovanju se pa Bog fahko* poslužuje naravnih sil, saj so popolnoma njegove, in škodi ii-vo učinkovanje teh sil je včasih res "šiba. za grehe," kazen, štrafenga za prestopke, ž ;ljo-nja. Kdaj je tako, o tem človek ugiba, "pridiga.'* piše, razmo-triva, sodi. . . se pa more motiti. . . udrihati, kjer ni uzroka. To. so pogostoma zmote, Brvan hi Trunk se morete zmotiti a zmota ne izloči dejstva, da Bog z "šibo" kuge, potresa, povod-nij, vojske in lakote. . . kaznuje, če ga je raz žalil. Ako to tajite, morate izbrisati celo zgodovino človeška. * * *