GREMO NA VOLITVE?
Po Miklavžu najB lani tudi Božiček ni prinesel dJokončne odločitve o tem, kako in kaj po novem z lokalno samoupravo. Državni zbor je po ostrih političnih spopadanjih in neskončnih pogajanijih med strankami zakon o lokalni samoupravi sicer sprejel. Toda s tem še zdaJeč ni rečeno, da bodo občinske volitve res aprila (oziroma do junija) letos, kot to narekuje sloviti 95. člen tega zakona.
Ta zdaj določa, da morajo v tistih krajih, kjer se želijo organizirati v novo občino, do konca marca z refe-rendumom določiti območje (meje) svoje nove občine. Še pred tem mo-rajo na zborih občanov ugotoviti, če je nova občina zares po volji občanov
in predlagati njene meje (natančneje, refendumska območja za kasnejše re-ferendumsko potrjevanje ali zavrača-nje predlogov sprejetih na zborih ob-čanov). Ko bo vse to opravljeno se
(nadaljevanjc na 2. strani)
(nadaljevanje s 1. strani)
lahko lotijo volitev v občinske svete in seveda izvolitve župana. Občinski svet in župan morata biti izvoljena do konca junija. V (starih) občinah, kjer do tega datuma ne bodo opravili zgo-raj opisanega ugotavljanja ljudske vo-lje - enako velja tudi za dele (starih) občin, ki bodo še preostali, če se nova občina ozemeljsko ne bodo pokrivala s prejšnjo staro občino - mandat zdajšnjim trodomnim občinskim skupščinam, njihovim izvršnim sve-tom in vsem občinskim funkcionar-jem, ki so vezani na skupščino, pie-neha natančno po Štirih letih, ko so bile (leta 1990) izvoljene. Za razliko od leta 1990 v teh (starih) občinah aprila letos ne bomo več volili števil-nih delegatov v treh zborih, temveč toliko in toliko občinskih svetnikov in župana. Število članov občinskega sveta okvirno določa že omenjeni za-kon o lokalni samoupravi (od najmanj sedem do največ 12 v najmanjših obči-nah do 45 v največjih, ki bodo štele več kot sto tisoč prebivalcev), na-tančno število pa bo - kot mnoge druge podrobnosti - opredeljeno v občinskem statutu.
• Polltlčna ločitev mest od podeželja
Lokalne volitve v Evropi so bolj ali manj le barometer političnih razmerij pred »pravimi« parlamentarnimi voli-tvami. Izjema so le velika trgovska in industrijska središča, kjer ima volilni izid drugačno težo. Kaj je torej gnalo naše stranke, da so se do onemoglosti
zapletle okrog tega členu, in da - če-tudi je zakon sprejet - še ni mogoče zanesljivo trditi, da se bodo lokalne volitve odvijale po njegovih določ-bah? Zdaj po treh letih prepiranja na videz za oslovo senco že lahko re-čemo, da je šlo (in še vedno gre) skoraj izključno za politične interese strank. En del strank se namreč še ne čuti dovolj pripravljenih na novo mer-jenje moči in s tem na možnost pre-razporeditve (izgube) oblasti, ki bi jo utegnile prenesti aprilske volitve!. To dokazuje tudi sestava skupin strank, ki sta se ob zaključnih glasovanjih v parlamentu nastali na eni ali drugi strani: niti približno se namreč ne po-krivata z uradno skupino strank vladne koalicije in na drugi strani s strankami v opoziciji. Prvo sestav-ljajo liberalni demokrati, socialni de-mokrati v združeni listi, demokrati, zeleni in Jelinčičevi nacionalisti. Za vse - razen morda za slednje - velja, da so močne predvsem v urbanih kra-jih, v mestih, precej krajših rokavov pa so na podeželju. Tam kraljujejo stranke z nasprotnega brega: krščan-ski demokrati in Ijudska in stranka ter deloma nacionalisti različnih politič-nih (strankarskih) barv. Maloštevilni socialdemokrati in razmeroma zelo šibke izven parlamentarne stranke očitno same ne vedo natančno na ka-tero »bazo« naj stavijo, zato v tej spomladanski igri ne morejo igrati vidnejše vloge.
• Neenake startne možnosti strank
Z vidika taktike osvajanja oblasti se bodo aprilske volitve bistveno razli-
kovale od zadnjih aprila 1990. V rela-tivno velikih občinah z močnimi po-deželskimi zaledji so ta takrat pravi-loma preglasovala kandidate »mest-nih« strank. Drugič, volilni sistem je bil izrazito primernejši za koalicije, kot je bil takrat Demos (ne poza-bimo, da tega aprila letos v takratni podobi ne bo več, kar bo odločilno drugače krojilo izide občinskih voli-tev). Trodomni sistem je še dodatno zamegljeval realno sliko politične moči posameznih strank - navsezad-nje je imel skupščino v rokah tisti, ki je politično obvladoval vsaj enega od njenih zborov, kajti brez sklepčnosti vseh treh ni bilo moč o ničemer bi-stvenem odločiti - tako da so v neka-terih občinah vladale prav neverjetne kombinacije strank. In še vrsta raz-merij in dejstev bo letos precej dru-gačnih od tistih pred štirimi leti.
Predvsem se bo z novo členitvijo občin na množico manjših praviloma podeželskih in na nekaj deset mestnih občin (ne le politična) črta ločnica med mesti in podeželjem še bolj izo-strila. To posledično seveda pomeni tudi spremembo v obstoječi razdelitvi politične moči in oblasti. Zato je enim strankam tako važno pridobiti čim več časa za temeljito - ne le kadrov-sko temveč predvsem denamo - pri-pravo lokalnih volitev, za druge stranke pa ravno nasprotno: ne dopu-stiti, da njihovi nasprotniki ta čas (in denar) zares dobijo. Slednji so prvo rundo boja že dobili: v ključnih veli-kih mestnih občinah bodo volitve te-meljile na proporcionalnem načelu, v manjših - teh bo res več kot mest-nih, vendar se po moči ne bodo mogle resno tneriti z njimi - na večinskem. Proporcionalni sistem volitev pa je glede na kadrovsko in siceršnjo moč strank v urbaniziranih krajih izrazito slab za krščanske demokrate, ljudsko stranko in preostalo bolj ali manj ra-dikalno (nacionalistično) desnico. Skratka, startne možnosti, ki jih nare-kuje sprejeti zakon o lokalni samou-pravi in iz njega izvedeni preostlai zakoni, ta trenutek niso pisane na njihovo kožo.
• Bo ustavno sodišče presodilo - politfčno?
Zato bodo seveda storile vse, da zlasti 95. člen spremenijo bolj sebi
v prid, čeprav je preostalo še zelo malo časa. Njegovo izvajanje zdaj lahko preprečijo na tri načine. Prvič, da z vezano trgovino pod mizo v par-lamentu izsilijo sprejem (po hitrem postopku) zakona o spremembi za-fcona o lokalni samoupravi. To lahko storijo na tem zasedanju, ki se začne 25. januarja. Vprašanje je le, kaj Iahko ponudijo v zamcno za drugače oblikovan 95. člen. Za to potrebujejo navadno večino. Druga možnost je precej bolj utopična: mandat zdajš-njim občinskim skupščinam naj bi po-daljšali (eni so za eno leto, drugi za manj) z ustavnim zakonom. Za to potrebujejo dve tretjini glasov poslan-cev v parlamentu! Tretja možnost je v možnosti, da ustavno sodišče - če bo dobilo ustrezno zahtevo, v kar pa ne gre dvomiti - presodi, da razvpiti člen ni v skladu z ustavo in ga torej ni mogoče uporabljati. Toda enako bi bilo neustavno vsako podaljševanje mandata - razen z ustavnim zakonom
-  neustavnim kategorijam kot je tro-domna občinska skupščina! Ustavno sodišče se bo zagotovo znašlo v težav-nem položaju, kajti vsa zadeva je že tako dalcč, da čiste rešitve z ustav-nega vidika preprosto ni več - gre le še za to, da se najde takšna, ki bo pomenila manjšo kršitev ustave. Za-pleti so v vsakem primeru možni, saj bo ustavno sodišče moralo presoditi
- poUtično!
Če natanko pomislimo, ves ta cir-kus okrog lokalne samouprave vsaj posredno koristi - državi! Ta je med-tem, ko se stranke obstreljujejo $ stru-penimi puščicami in ena drugi doka-zujejo, kako neustavna da je, bolj ali manj potihem pobrala vse pomemb-nejše pristojnosti in premoženje doz-dajšnjim občinam. Tako bo po tem, ko se bodo politične megle razkadile, moč ugotoviti, da je bilo vse kričanje in puščanje politične krvi nasprotni-kom bolj ali manj zaman, kajti ti-stega, s čemer naj bi ljudje (stranke) v občinah neposredno samouprav-Ijali, ne bo takoooo veliko, kot so strankarski veljaki Ijudem prikazo-vali.
Že zdaj je mogoče reči, da bo večina novih občin otepala revščino. Kakorkoli že, predsednik državnega zbora Herman Rigelnik mora najkas-neje 3. februarja razpisati občinske volitve, se pravi po tem datumu voli-tve po zakonu o lokalni samoupravi lahko zaustavi le negativna razsodba ustavnega sodišča. Za nas Ljubljan-čane pa lahko dokaj zanesljivo tr-dimo, da bomo volili še v starih (pe-rih) občinah, kajti verjeti v to, da bi v našem skreganem mestu opravili vse številne potrebne postopke za ustanovitev mestne občine do aprila, je le preoptimisrično. Že tako bo za-pletov več kot preveč. Denimo okrog tega, kako bo po novem sestavljen mestni svet, kajti mestne občine (naj-brže še) ne bo!
Mn