Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna Številka 1 dis.
Svetonočni utrinek
Tista čudovita prijemljivost božičnih praznikov in resnično versko ugodje, ki ga doživljaš ob pogledu na jaslice, sta poglavitni stvari pri vplivu božičnega okolja na nas in naše razpoloženje; saj se vendar božič in njegovo praznovanje, prežeto z nepopisnimi narodnimi običaji in globokimi verskimi obredi, sleherno leto vrača med nas, pa je kljub temu vedno novo doživetje, vedno nov prnznik, ki te navzlic nasprotnemu zunanjemu vremenskemu položaju ogreje in prerodi.
Posebno tak božič, kakršen je letošnji, te mora zgrabiti z vso polnostjo svoje misli in svojega poslanstva; ker je že sam po sebi tako vesoljen in prirejen za praznovanje po vsem svetu, je nujno, da te misel, po kateri je božič prav za prav nastal — misel, da je prišel čas, ko je treba sleči starega človeka in se preroditi ter posredovati ogenj ljubezni in luč resnice svojemu bližnjemu — da te ta misel potegne za seboj. Tisto sveto božično noč je učlovečeni Sin božji prišel na svet zato, da bi vsemu svetu bil za posredovalca in da bi na dan, ko se bo njegov prihod praznoval še v poznejših časih, klical ves svet k sebi in mu dajal milosti, pomoči in zavetja.
V težke čase smo zašli in predolga bi bila pot, če bi hoteli poiskati vse vzroke, ki so nas do tega dovedli. V negotovi otopelosti, ki nas muči že tako dolgo, ugotovimo le, česa prav za prav na svetu ni več, ko nam je vendar tako silno potrebno. Nn svetu ni več pravice; ni je ne v ozkem okolju, v katerem živiš ti ali jaz, ni je ined narodom in narodi, ni je med tlržavami. Pravica se je morala umakniti nasilju: nasilje, tako stara, a vendar tako sodobna beseda, leži na ustnicah neštevilnih množic in jih podžiga k vedno večji zagrenjeno-sti, sovraštvu do bližnjega in mrzkosti do vsega, kar jih obdaja. Kako čudno smo se v teku časa in hitro si sledečih odločilnih trenutkov in dejanj nnva-nili. da nekateri z mirno vestjo, v smislu in po načelih svojih svetovnonazor-nili gledanj in hotenj vsiljujejo nov red svojim sosedom, pa ne samo to, ampak da Se <clo tistega, ki tega ne bi hotel priznati in sprejeti, na ta ali oni način onemogočijo in spravijo s poti! Navadili smo se tega. pravim, a prav zato, ker smo takega zadržanja vajeni že nasproti svojim nnjhližiim. Poglejte okrog sebe, pa boste videli, kako ravna ta ali ona vplivna osebnost s svojimi podrejenimi, kakšno stališče zavzemajo ljudie istih slojev med seboj: saj bi se še človek iz prejšnjih časov, ki vendar niso bili v teh ozirih na tako visoki stopnji, zgrozil in začudeno zmajal. Popolnoma brezobzirni smo postali, ne ganeta nas več ne ena ne druga beseda in svarilen klic, niti malo nas ne pre-tresejo kričeče posledice takšnega ravnanja. Kakor raketa skozi zrak je šinilo med nas mišljenje, da v tem sodobnem svetu in tako naprednem v vseh pogledih ni več mesta za idejo pravice, temveč da morata zavladati brezobzirnost in nnsilstvo. Čut razumevanja in medsebojnega podpiranja nam je otopel, da smo vsi postali nekaki voditelji nnd armado vsakega posameznika, ki gleda le na to, da bi s čim premetenej-šim zadržanjem in s čim silnejšim pritiskom uničil svojega bližnjega, hoteč ga utopiti v žlici vode.
Pravica pa se ne bo vrnila med nas, če bo le dan na dan osnovno geslo zaslepi ronili množic in nnjpriljubljenej-Ši vzklik kakega omizja, ampak le te-dfi, če bo vsakdo začel pri sebi in jo
Ob naši svobodi
Komaj so se zacelile globoke in skeleče rane pretekle svetovne vojne, že smo se znašli v objemu novih dogodkov in vojnih zapletijajev. Iz zadnje svetovne vojne pa je izšel naš narod kronan z vencem svobode, kateri so pripravili pot v temnih stoletjih naše zgodovine oni naši predniki, ki so darovali svojo kri na bojiščih. Pretekla borba nam je izvojevala, da smo se znebili tujčeve nadoblasti, da smo iztrebili iz svoje srede tuje valpte in ohole prite-pence ter zaživeli življenje, ki je vredno naroda. Zažarel je dan naše svobode, ki je zgrajen na kosteh padlih herojev.
Na evropskem obzorju pa so se komaj po minulih 20 letih zopet dvignili krvavi zublji, ki pznanjo smrt zlasti tistim narodom, ki ne znajo in ki ne bodo znali braniti svoje lastne svobode. Zlovešči molk 20 let je opijanil v brez-skrbnosti in v napačnem pojmovanju svobode mnoge narode. Malodušnost in spačenost zdravih pojmov o človeku in njegovi svobodi je danes največji greh, ki se je kot kuga zajedel v zajčja srca strahopetcev. Saj so mnogi, ki zasledujejo današnje dogodke, postali take mevže, da le čakajo, kedaj se bo na cesti pokazala čelada tujca, da bodo odvrgli orožje od sebe in dvignili roke. Čakajo, samo da jim bo še mogoče sleči slovensko suknjo in obleči raševina-sto tujčevo, kajti ta je boljša kot naša. Ko bodo storili to junaško dejanje, potem pa bo vse v redu. V redu? Za strahopetce seveda, ker so kot trhla veja, ki jo zlomi vsaka sapica, njihova pamet pn je tako kratka, da si n° upnjo pomisliti niti malo naprej. Zanje je svoboda prazna beseda, kot je izdajstvo beseda iz stare ropotarnice.
Toda nova vojna, ki je še bolj uničujoča, kot je bila prejšnja in se vedno bolj širi po evropskem in izvenevroo-skem prostoru, bo prinesla nova merila za delitev pravic in svobode. Minuli so čusi starih receptov. Danes je raznaro-dovalni in zasužnjevalni recept napisan s satansko pretknnostjo. To nai pomislijo naši zajci, ki se že pripravljajo, kako bodo bežali. Saj se zavednemu državljanu in vrednemu sinu slovenskega naroda morajo kar pristuditi tisti, ki ne vidijo v bodočnosti nič drugega kot propast lastnega naroda in njegovo življenjsko nesposobnost za kulturno u-stvarjunje. Ali ni to za nas žalostno spričevalo?
Letos bodo minuli že drugi božični prazniki v znamenju vojne vihre. Hvala Bogu. tudi te praznike bomo prežive-
li kot svobodni državljani na narodnih tleh, v svobodni državi. Kaj bi nam dal marsika+eri, ki danes ječi pod tujcem, da bi mogel praznovati svoje božične praznike v miru in veselju, v svobodi, ki jo je preje praznoval, a je danes ni več? Skoraj dve leti trajajoča vojna okoli nas je marsikoga izmed nas morda res uspavala, da ne zna več ceniti miru in svobode. Še vedno zabavlja in stem seveda podira ter seje nezadovoljnost med širokimi plastmi. Toda danes ni čas zabavljanja, danes kliče čas po dejanjih, ki bodo koristili obrambi našega naroda. Gotovo ni moffoče, da bi zahtevali od vsakogar velikih dejanj, toda tudi malo in skromno delo se vračunava in je vedno boljše kot tisto delo, ki samo ruši. Vedeti moramo, da so tudi dolžnosti do naroda, ki vežejo v vesti. Zanje ne bomo dajali odgovora samo pred Bogom, ampak tudi že na tem svetu.
Če je naša vlada vodila doseda j srečno politiko nevtralnosti in miru, kar seveda tako radi pozabljamo, potem bodi-.no tudi mi vsaj toliko pošteni, da bomo znali dobrohotna prizadevanja • u-poštevati, jih cenifi ter skušal' tudi od svoje strani podpirati. Prebredli smo že veliko težav, novih seveda ne izključujemo, toda še vedno je potrebno, da krepimo v sebi zavest, da se bomo borili za ohranitev svobode z vsemi sredstvi, ki so zato potrebna. Svoboda je nujni in prvenstveni pogoj za vsako narodno bitnost.
Pojdimo med narod in dopovejmo, zakaj gre. Nič še ni izgubljenega ali zamujenega, toda zgodi se lahko, da zamudimo ravno te trenutke, ki so najbolj ugodni. Mi dobro v mo. da je bil naš narod za zdrava pojmovanja vedno dovolj dovzeten in zato tudi vanj zaupamo. Strahopetce in zajce, ki nam največ škodujejo, pa bomo skušali brezpogojno in brez vsake obzirnosti tako izolirati, da ne bo njih vpliv segel oreko njih lastnih ust.
Ob božičnih praznikih, ko je Kristus prinesel mir na zemljo, želimo, da bi ludi mi ostali v teh težkih in nesigurnih časih mirni. V teh dneh naj v nas znova zažari misel svobode, ki naj nam bo prva in poslednja stvar, za katero bodimo pripravljeni in budni čuvarji, da jo bomo znali vedno ohraniti tako, kot je to častno za nas. ki smo se rodili kot potomci junaških borcev. Ob naši svobodi naj se razbije vsakdo, ki bi jo hotel oskruniti. Naša svoboda se meri le s krvjo!
K modernizaciji dr«, ceste skozi Kranj
Državna cesta skozi Kranj je končno ven-darle urejena. Mnogo jo bilo nevolje in resnične zadrege, ko je bil skoro celo leto promet oviran in to na najbolj občutljivih točkah: kjer se razvija kranjski promet. Te točke so, križišče za savskim mostom pod mestom, na trgu pred hotelom Stara pošta in hotelom Jelen ter na križišču, kjer se odcepi od državne ceste Jezerska cesta.
Delo nikakor ni nepredovalo, kakor je bilo pričakovati, da se bo vršilo skozi prometno industrijsko mesto ter skozi središče bogate
Blago»lovfJene in veselja polne božične praznike »elita vrnem naročnikom, »"trudnikom in prijateljem naiega Uata
uredništvo in uprava.
kranjske ravnine. Saj se v Kranj steka promet iz neštevilnih cest, ki so stalno polne motornih vozil vseh vrst ter vozil na konjsko vprego, polnih kmetskih in lesnih pridelkov.
Upravičena je bila vseskozi kritika Kranjčanov ter vseh, ki so za časa gradnje prihajali skozi Kranj. Izgleda, da nadzorstvena oblast nekako ni imela do gradbenega podjetja pravega vpliva in da se ni v zadostni meri upoštevalo dejstvo, da je Kranj važno prometno središče. Gradilo se je kakor nekje na ravnem polju, daleč od« vsakega naselja.
že tolikokrat pokopano pomagal oživljati. Šele tedaj bo iz ozkega kroga, v katerem utesnjeni čepimo, obsojeni na molk v pretepu narodov, izšla prerojena in vse oživljajoča misel pravice. Kakor niso   meščani in veljaki po-
zdravili novorojena Zvelič&rja v kaki betlehemski palači, ampak ponižni pastirji v podrtem hlevu, tako tudi mi v tihi skromnosti poromajmo z njimi k jaslicam, proseč Kralja kraljev, naj nas v naših prizadevanjih podpira.
Res je, da se je moralo gradbeno podjetje kakor nadzorstvena oblast boriti z izrednimi razmerami, ki so vladale tekom celega leta, vendar te izredne razmere ne bi smele biti vzrok, da je včasih delo kar zastalo v sredi največjih ruševin in blata. Saj bi lokalni faktorji radevolje pomogali nadzorstvu pri pritegnitvi novih strokovnih ljudi kakor tudi večji zaposlitvi pomožnega delavstva, če bi smatrali merodajni faktorji za potrebno, obrniti se do njih. Delo je torej napredovalo nekako samo od sebe, danes nekaj tukaj, jutri zopet na drugem mestu. Slovenskemu delu taka gradnja gotovo ni v čast.
Cestna proga skozi Kranj, ki je modernizirana, je dolga ca 1.2 km. ter poteka od Savskega mostu do Berjakovega posestva, kjer se priključi na betonsko cesto proti Naklem. Tlakovana je z granitnimi kockami. Višinsko se modernizirana državna cesta prilagodi prejšnjemu nivoju ceste z razliko le, da je nivelata od državnega mostu do Lenardičeve hiše pod hotelom „Jelen" izravnana, na koncu pa je [ od poti na Savski drevored ter do konca tega odseka popolnoma preložena. Vzponi ceste so zelo visoki in sicer znaša izravnani del do Lenardičeve hiše ca 6.5Vo, najvišji vzpon 10*/o pa doseže od Kopališke ulice do Jahačevega I prelaza. Zadnji preloženi del pa se vzpenja ca 3.5%. Ti vzponi so bili neizbežni, ker ne more cesta nikjer pridobiti na dolžini. Čeprav se stanje v višinskem pogledu ni do-I sti izpreinenilo, vendar pomeni za mesto Kranj ' kakor za vso državno cesto veliko pridobitev, I ker je sedaj s tlakovanim cestiščem zaključena doba blata in cestnih kotanj. S to cesto ' začenja Kranj pridobivati lice modernega mesta. Ker del ceste od Savskega mostu do trga [•red „Staro pošto" ne odgovarja zahtevam modernega prometa, je treba smatrati ta del kot provizorij, ker je generalna trasa lega odseka že projektirana v podaljšani smeri ceste od križišča pri državnem mostu ter pride na dosedanjo cesto šele pri državni gimnaziji. Kakor hitro se bodo razmere uredile ter bo država mogla zopet trošiti večje zneske za javne namene, bo treba začeti misliti na že projektirano preložitev državne ceste na tem odseku. Zaenkrat moramo biti bivšemu gradbenemu ministru dr. Mihi Kreku hvaležni, da je pravočasno odobril proračun za tlakovanje cestišče, ker je obstojala možnost, da ostane ta del ceste res provizorij z gramoznatim cestiščem / vsemi prejšnjimi težavami in nedo-stniki.
K višinski ureditvi ceste bi bilo še pripomniti, da ureditev Jelenovega klanca in trga pred ..Staro pošto" ni najboljša, ker je na trgu pred ..Staro pošto" cesta sedaj višja, kakor je bila prej, kar pričajo višine robnikov hodnika pri Andrašičevi hiši. Mencingerjev trg bi se lahko malo malo bolj poglobil, kar bi koristilo vzponu celega Jelenovega klanca. Korist ne bi bila sicer velika, ampak bih bi le in stroški ne bi bili neprimerno višji.
Širine vozišča odnosno tlakovanega cestišča pn tvorijo pri tem odseku državne cestć posebno poglavje. V začetku ceste od savskega mostu pa skoro d« Kopališke ulice MMln širica ceste t. j. od robnika do robnika, reci in piši 6 m in to v dobi motornih vozil, ter na nt»j-prometnejši in najvažnejši cesti.
Ta zagata, ki je dolga skoraj 270 m. je edin stvena v celoti modernizirani cestni progi od Lj'jbljftFO do Bleda. Povsod in tej prog; se poli'.r tlflkovanegti vozišča staivi^cfai datuma ki znaša najmanj 7 m, nahajajo cestni banketi, na katerih jc vozilu vsaj deloma omogočeno umakniti se. Tako je nastal položaj, da je modernizirano vozišče ožje od prejšnjega. Kako je moglo priti do te izvedbe, je povsem nerazumljivo, ker je ne upravičujejo terenske pri-
8TRAM 2
JNK-NJKC«
like, kvečjemu večji stroški, ki bi bili v razmerju s celim izdatkom /a modernizacijo vendarle malenkostni. Poleg tega prvotni načrt na tem odseku ne predvideva hodnika za pešce na desni strani v smeri proti Kranju, v današnji obliki dvignjenega nad nivojem cestišča, kakor nam mano Ob tlakovanem cestišču je bil mišljen ssjso cestni banket, utrjen s peskom, kar bi bito vsekakor boljše kakor današnje stanje. Gradbeno ministrstvo je imelo sicer do nedavna taka načela glede Širin moderniziranih vozišč, vendar prilike niso povsod enake, zato je treba načrt pač primerno utemeljiti. Ce bi ministrstvo za zgradbe predloga za večjo širino ne odobrilo, je vendar tu občina, ki bi tudi za ta odsek prispevala, kakor je prispevala za večje cestišče od ..Stare pošte" do palače Pokojninskega zavoda, če bi gradbena o-blast to predložila.
Dejstvo je, da je vozišče v tem odseku najmanj 1.50 m preozko, razširiti bi se dalo na desni strani v smeri proti Kranju v škodo hodnika za pešce, ki bi lahko povsem odpadel ali pa imel manjšo širino. Kako širino cestišča se da doseči, nam služi širina iste državne ceste pred gostilniškim vrtom na Laborah. Cesta se tam nahaja v useku. Uporabljiva širina ceste znaša celih 8.7 m in je tlakovano vozišče res da samo tudi 6 m ali tu sta še obojestranska taščitna pasova po 0.75 m iz betona in asfalta ter koritnica za odtok vode po 0.60 in. po kateri se da tudi voziti.
Od Pesjakove hiše pa prav do vhoda v hotel „Jelen" je na notranji strani napravljen neokusen betonski zid, pomaknjen prav v cestišče stare ceste. Ta zid izpričuje, da bi se da la cesta zelo lepo razširiti na notranjo stran ovinka, stoji tam čisto brez smisla, ne more služiti pešcem ter je kar odveč. Verjetno je tudi, da ga ni v prvotnem načrtu.
Da se je premalo gledalo na estesko stran ceste, je tudi kričeč primer ograja na celi levi strani ceste od Savskega mostu do Lenardičeve hiše. Ograja je iz betonskih stebričkov in plinskih cevi. Taka ograja tja gotovo ne spada in poleg tega so betonski stebrički zelo slabo izdelani. V vzgled nam je zopet Gaštejski klanec, kjer je bila primerna oblika ograje prilagođena okolici, ki pa tudi v začetku ni bila preddvidena v obstoječi izvedbi. Ograja dela lice celi cesti ter je res velik« škoda, da se pri projektiranju odnosno izvedbi ni gledalo na estetsko stran. V to črto. ki je vidna tja do postaje, bi   morala  priti   masivna ograja.
! parapeti, obloženi odnosno /hIhiii iz lomljenca v malti.
Druga slaba točka je tudi ureditev trga pred palačo Pokojninskega zavoda. Cestna uprava bi morflia upoštevati, d.i bo morala biti Jezerska cesta pri njenem začetku v kratkem razširjena, ter bi se morala državna cesta prilagoditi novi širini Jezerske ceste. Ali ne priključek Jezerske ceste je danes ravno tako ožji kakor pred modernizacijo, širok je <amo T m. dočim je hodnik pred palačo prebogato širok. Ravno tako ni ugodno rešen zaključek hodnika pred „B»kselnom". Gostilničar je pridobil precej starega cestišča za postajanje voz. dočim je nova cesta po nepotrebnem tik pred važnim in nepreglednim križiščem ozka.
Vzrok vseh teli nedostatkov pri modernizi-lani cesti skozi Kranj je v glavnem ta, ker so so se merodajni činitelji pri vodstvu stalno izmenjavali ter ti. ki so odrejali različnu dela. niso dovolj upoštevali lokalnih zahtev in prilik. Vsi Kranjčani so videli, kako si bili izmenjani uvozni robniki na dvorišča, kar se je zgodilo šel«; po energični zahtevi občine. Ze v/.idani vozni robniki so se izkazali kot nemogoči in neuporabni. Pri končnem obračunu bo ohčinn primorana ukreniti potrebne korake, da se najhujši nedostatki odpravijo.
Najlepši del ceste je preložen odsek pri koncu delnice skozi Kranj. V tem odseku je po inicijativi občine Kranj napravljen primeren odcep Gosposvetske ulice, tlakovan skoro do vrha. Ta ulični lijak je prav sm^+rno napravljen za dve smeri vožnje. Občino čaka še ureditev ulice do banovinske ceste na Golnik. Ves ta okoliš je sedaj lepo urejen, poudarja ga posebej nova Prahova hiša z monumentalno o-grajo.
Cesta je v tem zadnjem delu zelo lepo izpeljana, vzpenja se v lahkem, enakomernem vzponu, ter je zadosti široka, tako da dobi opazovalec prepričanje, da zakoniti predpisi o cestah nekako zanemarjajo odseke skozi naseljena  mesta, čeprav so ti najvažnejši.
Pri tej priliki je treba poudariti, da bi morali hiti predlagatelji načrtov širokogrudnejši v svojih predlogih ter da bi jih morali vsestransko utemeljiti glede na posebne prilike. Ni verjetno, da bi se v južnih krajih res tako po črki držali predpisanih načel, saj je splošno znano, da so bili v Beogradu porušeni celi mestni okraji, ki niso bili neposredna oviri ružnim javnim napravam.
Skofja Loka postaja velika
Po roj m i je dobila popolnoma novo predmestje. Mmuto ae rasširja proti meverovshodu.
Zimska pomoč
Živimo v težkih časih, ko divjajo po svetu vojske in uničujejo življenja in premoženja. Mi doma pa smo obvarovani teh viher in uničevanja, vendar kljub temu tudi nad našo državo prihajajo posredno gorja, F •»-»--J • yt ifV'T-  /V«  & "":«?'  i'r ' Ii»-
ceni močno porasle, na drugi strani pa prido ljenjskih  potrebščin.    "\   :i  so f svoji
bitnost pada, ker industrija, obrt in trgovina nimata zmeraj zadostno surovin in blaga za redno in normalno poslovanje. S tem so predvsem prizadeti oni sloji, ki so navezani na dohodek iz dela, torej predvsem ročni delavci, da ne govorimo tudi o umskih delavcih, za katere bo treba tudi skrbeti.
Tudi v naši občini so vsied splošnih razmer prizadeti posamezni kot tudi cele družine. Nekateri nimajo dela ali samo skrčeno delo. drugi zopet nimajo možnosti zn delo ali jim celo manjka v družini oseba, katera bi /. delom redno preživljala družino.
Vemo, da v nekaterih družinuh nimajo Biti najpotrebnejšega, tako v pogledu živil, obleke in obutve kot tudi v pogledu kurjave. Razne družine prezebajo in glailujejo. Pri tem so najliolj prizadeti otroci, ki doraščajo in po-•rebujejo še večje oskrbe kot odrasli
/.ima je tu. ki zahteva dvakrat povečane izdatke
/, ozirom mi to se je v celi državi pod najvišjim pokroviteljstvom Nj. Vis. kneginje Olge organzirala zimska pomoč z namenom, di *e najhednejšim nudi vsuj borno pomoč, da se jim preskrbi nnjnujnejšegu, t. j. kurjave, živilu ter obutve in na ta način omili njih težko in borno življenje. 'In plemenitu orguniz.ii ali je /ujela vso državo in je tudi kranjsku občina nn svoji Badnji seji izvolilo poseben odbor z. nalogo, da organizira  zimsko pomoč v 'ibčini  Kranj. Odbor je na  eni  seji razprav l|al o tem vprašanju ter sklenil nabirati pri spevke. Dohodki Inliko dotekajo iz  raznih vi-rov.   Predvsem  apeliramo  nn   tovarnarje, ti (•ovce. obrtnike in premožnejši' sloje, da mesto običajnih   koledarjev,   božičnih   in novoletnih voščil in raznih drugih daril čini več prispe vajo za zimsko pomoč. Nadalje apeliramo na vsu društva in tudi prireditelje raznih zabav in drugih jirireditev. da pribijejo gotov znesek pii  vsaki  vstopnici  kot  prispevek   za zimsko l»omoč. Ta pribilek nuj hi bil prilagođen /nu
čaju in pomembnosti prireditve,
Odbor za zimsko pomor lx» tudi organiziral [■obiranje    prispevkov,    predvsem   v dennrjn ter sta se za to [Hibiranje hvalevredno in nesebično odzvali karitativni  društvi  t.   j. Vin teiirijevu  družim  \   Kranju   In  Kolu jitgosln
vanskih sester \ Kranju, kateri organizaciji bosta potom svojih uglednih članic pobirali v prihodnjih tednih denarne in slične prispevke ter s tem opozarjamo občinstvo, da to plemenito akcijo čim bolj podpre in se radevolje odzove, Nabiralke prispevkov naj občinstvo /. umevanjem težkega polo/aja bednih vljudno sprejme ter prosimo, da se z največjo uvidevnostjo in dobrohotnostjo naklanja čim večje prispevke.
Po zadnji seji tega odboru je nenadno umrl veliki slovenski voditelj, rodoljub in državnik g ilr. Anton Korošci, ki je sam zgled dobrote in podpornika revnih in ubogih, ki je vse nudil med uboge Pa tudi so sicer Slovenci brez razlike dolžni oddolžiti se velikemu delu nalega velikega voditelja, da vsak čirn več daruje zimski pomoči, ker bodo s tem deležni nnjbednejši blagega duha in značaja velikega pokojnika. Radi tega prosimo vse. da iz posebnega namena za počastitev Opomina velikega pokojnika darujete čim večje prispevke.
Opozarjamo vse, da se ta zimska pomoć raz trza do Velike noči 1941 in da v tem času ne bo policijska oblast dovoljevala nobenih nabiralnih akcij ter bodo s tem vsi sloji imeli priložnost za to zimsko pomoč darovati z enkratnim zneskom ali v večkratnih obrokih čim večje zneske.
Odbor bo sestavil tudi primeren letak, katerega si bo lahko vsakdo na vidnem kraja nabil ter bo tudi v letaku naznačeni' tla se je dotičnik odkupil / darovi za zimsko pomoč.
Večji darovalci bodo objavljeni tudi t lokalnem tedniku ..Gorenjec" z imenom in na-v i illio zneskov.
I'iiiniič je nujno potrebna!
Odbor zn zimsko pomoč občine Kranj.
Predsednik <!t   Igo Silni'.
/u zimsko pomoč so darovali v počastitet spomin« voditelja Slovencev g. dr. Anton Ku rušili Tovarna Jugobrunti v Kranju 10.000 din, Klektriirnn Vinko Mfnjdič Kranj 500 din.
.<'rskoslovensku beseda" v Kranju j« ob smrti dr, Autonn Korošca darovala Vincenci-jnvi družbi v Kranju din 200. v počastitev velikega politika in prijatelja Cehov in Slovakov. Vincencijeva družba se na tem mestu nuj-1 lepše zahvaljuje.
Velike beremo po časopisih o veiikein Kranju, o veliki Ljubljani, a velikem Mariboru iti! S pridevkom „veliki" hočemo označiti napredek, ki so ga bila deležna naša mesta po svetovni vojni. Veiik je ta napredek, ki je mak svobodnega, zdravega, pridnega slovenskega človeka, ki pridno kakor čebelica gradi in snuje, ker ga več ne tišči jarem robstva. Ne med zadnjimi v nupredku in v svojem razvoju pu je Skofju Loka. Da svojo trditev kolikor mogoče utemeljimo, hočemo v nekaj vrstah pokazati razvoj mesta po vojni, to je zadnjih -M let.
Konec vojne je našel Skofjo Loko na njenem siurein teritoriju, katerega je obsegala že nekaj stoletij nazaj, ko je Bila stisnjena med PoljanŠClCO in Selščico ter hrib Krancelj. Edino pomembno predmestje je bilo Kapucinsko j kapucinsko cerkvijo, štirimi gostilnami, lekarno, dvemu trgovinama, dvema mlinoma in nekaj hišami. Ves obsežen prostor pod Knm-nitnikom. proti Suhi in proti Podpulferci je bil popolnoma nezazidan in je bil delno polje, nujveč pa grobija, zaraščena z vrbami, kjer so zelo pogosto taborili cigani.
Skofjo Loko pa je našel konec svetovne vojne tudi gospodursko popolnemu strto. Velika Krenerjevu tovarnu za sukno, ki je v bivši Avstriji zelo slovela, je obstala. Ljudje so ostali brez zaslužka. Gluvnikarska obrt, ki je dala glavni zaslužek skoro četrtini mestnega prebivalstva in je ime'a svoj glavni sedež v Pušta-lu, je bila na tem. da popolnoma preneha. Ljudje se niso mogli izseljevati nikamor. Draginja je bila podobna sedanji. Povrh še povojni krči. tako da je mestu grozila temna in ne-esela bodočnost.
Novo gospodarsko življenje je prineslo v mesto podjetje „šešir", ki je leta 1920 prevzelo Krenerjevo tovarno. V letu 1921 so tovarno popolnoma preuredili, tako da je lahko še tisto leto začela z izdelovanjem klobukov. Okoli 200 delavcev domačinov je dobilo kruh in delo. Iz tiste dobe datira tudi „Flektrarna Skofja Loka d. d." in /graditev vodne električne centrale na Selščici. V razdalji štirih let do leta 1924 se v mestu ni mnogo zidalo. Nato so pa prišle 1. 1924. in 1926. strašne vodne katastrofe, ki so skoraj popolnoma uničile vse Fužinsko predmestje. S podporami in velikimi žrtvami so bile popravili,  nekaj pa so jih podrli.
Pravo stavbno gibanje in z njim tudi veliko gospodarskega življenja pa je prineslo k nam 1. 1928. ko se je pod Kamnitnikom začela graditi vojašnica kralja Petra II. Prihod vojakov 1. 1»)29. ki je pomenil tudi gotov dotok denarja v mesto in z njim vedno večjo potrebo po stanovanjih. V teh letih pa se je pričela poznati
tudi pri nas industrializacija Kranja Neštet" delavcev je pohitelo v Kranj v tovarne. Ta dvojni dotok sredstev je ugodno vplival na razvoj trgovine, obrti, pa tudi na gradbeno dr lavnost. Nn prostoru poti Kamnitnikom je * teku 10 let zrastlo celo predmestje, nazvano Novo predmestje, ki šteje danes /r 56 stavb V Kapucinskem predmestju je zrasla moderna šolska stavba in še 7 drugih vil. Tu je tudi ziasla nova Thalerjeva tovarna odej.
Vincarje so se spremenile od leta 1955 naprej v pravo predmestje. Tu sta Thaler & Bru men zgradila v tem letu tekstilno tovarno, ki so jo leta 1959 še povečali. Poleg tovarne je zrastlo še večje število delavskih stanovanjskih hiš Ob cesti v Poljansko dolino je bilo zgrajenih 7 novih stanovanjskih hiš. Pa tudi v mestu samem je bilo vsaj kakih dvajset hiš podrtih in na novo sezidanih. nešteto pa ff bilo prezidav in popravil. Med drugim naj omenimo le popolno preureditev farne cerkve iz leta 1932.
Tu smo čisto na kratko opisali razvoj mesta na ozkem prostoru mestne občine. Iz teh po datkov je razvidno, da se mesto razširja na ravni prostor pod Kamnitnikom, ki bo tekom 10 let gotovo zazidan. Tu bo jedro velike Skof je Loke. a ves razvoj mesta ho šel .,e dalje. Nujno se bo v najkrajšem času pokazala potreba po pridružitvi najbližje okolice k mestni občini. ?.e danes ves razvoj kaže v to smer. Vas puštal je že danes g velikim številom novib stavb postala že pravo predmestje. Se bolj pa pritiska ves razvoj mesta na občino Stara Loka in sicer v smeri proti kolodvoru. Ta razvoj bo še pospešila nova betonska cesta, ki bo v bližnji bodočnosti tvorila skoraj tri kilometre dolgo zazidano cesto. 2e sedaj je ob cesti vse polno novih stavb in že se vidijo obrisi nove razširitve mesta. V to smer razvoja sili ravnina, kolodvor, velika lesna industrija. Še boli pa nova predilnica.
Lahko rečemo, da je v zadnjih dvajsetih letih zraslo v bližnjih vaseh, ki vse teže na mesto, vsaj kakih tristo novih stanovanjskih hiš. ne vštevši dveh velikih lesnih industrij, predilnice, valjčnega mlina, delavnic za torbarstvo. tehničnega oddeljenja, ki vse dajejo našim ljudem gotov zaslužek, mestu pa obetajo lep in hiter nnj>redek zlasti v gospodarskem ožini.
Če upoštevamo vsa ta dejstva, pridemo (Sn sklepa, da se Skofji Loki obeta lepa bodočnost. Želeti bi bilo, da bi vsaj v dogledni bodočnosti spoznala, kako ntijnu bi bila spojitev mesta in okolice v eno samo močno gosnodarsko enoto — v eno samo občino, ki bi ves razvoj vodila z enotnimi pogledi in ustanovila tako — veliko Skofjo Loko.
I- J
Delavski obzornik.
Kranjski čevljarski pomočniki v boju za boljše gmotne pogoje.
Trajno naraščajoča draginja, ki spravlja v težak položaj vse stanove in poklice, prizadeva težke skrbi tudi pomočnikom čev-Ijurske obrti. Njihov položaj je težji še zuto. ker v tej stroki gorenjski pomočniki nimajo nikakega kolektivnega razmerja in medsebojne urejenosti. Tak gospodarski položaj jih je jirisilil, da so pred mesecem započeli mezdno gibanje v svrho poboljšanja gospodarskih prilik, in ureditve kolektivne pogobe. Ker pn zakonu predpisani prostopik ni dal zaželjene-ga uspeha, so pomočniki prejšnjo soboto izglasovali stavko in jo tutli delno izvršili. Pri vsem nihanju sodelujejo poleg SDS7.J tudi Zveza združenih  delavcev   v   Kranju   ter Delavsko
sbornica v  Ljubljani. Bistvo nesporazuma je
razvidno iz zapisniku, napravljenega ua zadnji poravnalni razpravi v Kranju.
Do podpisnnja kolektivne pogodbe bi bilo prišlo, toda ker so čevljarji v Kranju v istem položaju kot čevljarji Tržiča, obstoji možno-1 prevelike konkurence Tržičanov, ki niso ve znni na kolektivno pogodbo. Zulo so zahtevali Ha se tudi v Tržiču podpiše Kolektivna posrod ba, na kar pn delavske organizacije zaenkrat še niso pristale in do sporazuma ni prišlo.
-Delavska politika" je v svoji zadnji števil ki med drugim o tem gibanja nupisnlu tudi vest. da ima ta organizacija med pomočniki organiziranih somo tri delavce. Kilo je izvrstno podvrgel to neresnično trditev, nam ui mana. 2al pa num je naivnosti voditeljev. Zato to zmotno mišljenje rade volje prepustimo njim samim, zu nns je kartoteku večje važnosti kol taka nngnjivost.
Gospodarstvo-.
Živinorejci, ne zanemarite letos molznih in plemenskih krav.
Ko |>ridete dunes v hleve v kranjski okolici, vam marsikje tudi najpreudarnejši živinorejci zagotavljajo: „Letos pa ne pokladamo nič preš, so predrage; letos bonio krmili nmo z doma pridelano mrvo in slamo"
Res so preše d.mene tropine) druge, menda din 4. za kg. kljub temu pa bi bilo treba preudariti, če ne hi kazalo dobrih molznih krav, predvsem onih na „frilnem mleku" krmiti tutli s |irešami.
Prav dobra molznica zamore vendar prve mesce po teletu ob dodatku I kg preš k srednje dobri krmi (pol dobrega sena. pol ovsene slanic in kakih K) kg pese) zvišati mlečnost dnevno za 4 do 5 litrov.
Otrobi, krmilne moke in žito zn morejo v količini po I kg ob danih pogojih dvigniti mol-/nost le za povprečno 2 litra nn dnn.
Čeprav  so se tečna krmila letos sorazmerno zelo močno podražila, bi kljub temu p« možno-sli  ne smeli dopuščati, da bi krave  radi po manjkanje močne klaje preveč shujša',".
Čeprav bi mogoče dobre plemenske molzni ce tečna krmilu (preše itd.) ne poplačale povsem z mlekom, bi bilo treba upoštevati, da bo do dobro krmljene krave dale v bode e sorar niemo več mleka in da bo tudi njihov zari>i1 mnogo lepil in boljši. Zahirane in sestradane kravr pa bodo propadle kot bodoče mohtnice in bo tudi njihov zarod manjvreden.
VV.
Atelje za moderno fotografijo in povečanje stik
F o t o
Jug
Kranj
»GORENJEC«
STRAN J
Delo in življenje dr. Korošca
Kakor odprta knjiga leži pred nami življenje velikega Slovenca, politika in rodoljuba d. Antona Korošca. Stran m stranjo je izpolnjena z nesebičnim, požrtvovalnim delom za narod in državo. Mnogo je še praznih listov, ki jih bo izpisala zgodovina in dala ves ogromen pomen njegovemu dolgoletnemu delu. Oglejmo si v kratkih potezah njegovo življenjsko pot.
Dx. Anton Korošec se je rodii 12. majo 1872. v srcu zelene Štajerske, v mali vasici Biserjauah pri Sv. Juriju ob ščavniei. Zibelka mu je tekla v preprosti kmet"-ki hiši, ki mu je dala tudi globoko Versko in slovensko vzgojo. O-snovno šolo je obiskoval doma, gimnazijo pa v Ptuju in pozneje v Mariboru, kjer je bil gojenec dijaškega semenišča. Po maturi je stopil v bogoslovje in je bil posvečen v mašnika 25. junija 1895. Kaplanoval je na Sladki gori pri Ponikvi in v Marenbergu. nato pa je nastopil službo učnega prefekta v dijaškem semenišču v Mariboru. Medtem je študiral in promoviral za doktorja bogoslovja v Gradcu leta 1905.
2e v svoji mladosti je dr. Korošec posegel v narodnoprosvetno delo. V gim-uaaiji je bil sprejet v mariborsko Slovensko dijaštvo društvo, katerega najbolj delaven član je kmalu postal. Obenem je začel delovati tudi v tisku. Dopisoval in v »Slovenskega gospodarja", v bogoslovski list ..Lipica" in v „Slovenca". L. 1898 je postal urednik „Slo-\enskega gospodarja'*, ki ga je v nekaj lotih zelo rlviirnil in razširil. V marsičem je bil učenec Janeza Evangelista Kreka.
V časopisju se je boril za pravice štajerskih Slovencev v jezikovnem in sodnoprrivnem pogledu ter je bil zaradi napadov na Nemce tudi obsojen. Začel je zbirati svoje politične somišljenike in skupno z njimi začel nastopati na shodih in po društvih ter buditi narodno zavest. Ustanovili so politični štirinajstdnevnik „Naš- dom", katerega urednik je bil nekaj časa tudi dr. Korošec. Na političnih shodih je začel nastopati vedno odločneje in zahtevati u-stanovitev slovenske katoliške kmečke stranke. L. 1902 je že kandidiral kot poslance pri deželnozborskih volitvah, je pa propadel in se je nato s tovariši posvetil organizairanju mladine v fantovskih in dekliških zvezah, ki so dobile svoje središče v pododboru Slovenske krščanskosocialne zveze v Mariboru. L. 1906 je bil Korošec izvoljen kot poslanec v avstrijski državni zbor in ie svoj okraj zastopal v njem vse do zloma habsburške monarhije, potem pa ves čas v jugoslovanskem narodnem predstavništvu, tako da je po letih por|a; mentarnega udejstovanja najstarejši slovenski in eden najstarejših jugoslovanskih parlamentarev.
Po končni ločitvi duhov na Šlajer-kem leta 1906. je bil Korošec izvoljen za predsednika novoustanovljene oz. osamosvojene Slovenske krščanskosocialne zveze na Štajerskem. L. 1907 90 je ustanovila politična stranka pod ime-
nom „Slov. kmečka stranka za. Štajersko", ki jo je vodil dr. Korošec s požrtvovalnim delom. Zlasti je poudarjal pomen gospodarske in prosvetne osamosvojitve slovenske štajerske. L. 19W9 je ustanovil časopis „Stražo", s katerim je dosegel, da je pri volitvah Slovenska kmečka zveza za Štajersko zmagala. Korošec je postal predsednik Slovenskega kluba v deželnem zboru.
Na tem mesta je zahteval združitev slovenske štajerske in Koroške z o-stalimi jugoslovanskimi pokrajinami v eno upravno celoto in vodil zaradi zatiranja Slovencev obstrukcijo v deželnem zboru. V hrvatsko-slovenski zajednici posluneev je KoTošec postal po odhodu dr. Šušteršiča predsednik in I. 1917 je bil izvoljen za predsednika Jugoslovanskega kluba poslancev. V teh najtežjih časih se je pod vodstvom in po navodilih dr. Korošca začelo veliko narodno gibanje, označeno z majsko deklaracijo, ki jo je prebral dr. Korošec 10. maja 191?. Ta deklaracija je postala temelj vsemu narodnemu gibanju Slovencev, ki je prineslo mnogo taborov, na katerih je govoril največ dr. Korošec. Na njegovo pobudo so prejeli mnjniško deklaracijo tudi Hrvatje in muslimani.
Tedaj je prišel čas, ko se je začela svitati zora Jugoslovanom. V Zagrebu je bilo ustanovljeno Narodno vijeće Slovencev, Hrvatov in Srbov in njega predsednik je postal dr. Korošec. Narodno vijeće je sklenilo in proglasilo brezpogojno združitev avstrijskega o-zemlja Srbov, Hrvatov in Slovencev z ostalimi jugoslovanskimi pokrajinami. Da bi tej zadevi dal poudarka in se o položaju poučil, je Korošec odšel v Ženevo, kjer je s Trumbićem in Pašićem zahteval od zaveznikov, da priznajo Narodno vijeće kot vlado za Jugoslovane bivše monarhije. Tu se je določila ludi osnova za združitev naših pokrajin s kraljevino Srbijo.
Nato je dr. Korošec v tej zadevi* odšel tudi v Pariz, medtem pa se je 1. decembra 1918 proglasila v Belgradu kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. V prvi vladi nove države je bil dr. Korošec podpredsednik. Naslednje leto je dobil ministrstvj za prehrano in obnovo zemlje, I. 1920 pa prometno ministrstvo. Nato je vedno zavzemal vidne položaje skoraj v vseh vladah. Vesniče-vi vladi je predložil avtonomistični načrt ustave, vplival pa je tudi na Proti-ča, da je vzel v svoj ustavni načrt Slovenijo kot samostojno pokrajino in slovenščino kot državni jezik. Od konsti-tuante je bil dr. Korošec zvest svojemu prof t centralističnemu programu.
Njegov ugled je stalno rastel in 1. 1923 je po volitvah že mogel upravičeno govoriti v imenu slovenskega naroda. Njegova zasluga je, da so Hrvatje opustili svojo abstinenčno taktiko. Poleti 1. 1927 je sklenil z Vukičevicem volilni sporazum „blejski pakt" in postal naslednje leto notranji minister. Po demisiji Vukičevieeve vlade je sestavil novo vlado dr. Korošec ter postal min.
predsednik, hkratu pa je obdržal notranje ministrstvo.
Prišel je 6. januar 1929, z njim raz-veljavljenje Vidovdanske ustave in razpust narodne skupščine. J novi vladi generala Zivkovića je sodeloval spočetka kot minister za promet in pozneje za gozdove in rudnike tudi dr. Korošec, a je kmalu odstopil. Posvetil se je zdaj v glavnem vprašanju zadružništva, postal predsednik zadružnega-saveza in honorarni profesor za zadružništvo na beogr. univerz*-.
Politične razmere so se pri uas vedno bolj zaostrovale in prišlo je leto 1953, ko je bil dr. Korošec pregnan iz Slovenije na otok Hvar. Po tragični smrti našega kralja v Maršetilu je" nastopil v Belgradu spet svojo politično pot, potem ko je pseživet izven Slovenije 21 mescev. L. 1935 je prevzel notranje ministrstvo. Na tem položaju je blažil politične strasti, opozarjal na dragocenost pridobljene svobode in tako utiral pot pohrlčnemu pomirjenju in narodnemu sporazumu. V tem časn je zastavil tudi vse site, da bi slovenski narod dobil končno izpolnitev vseh tistih želja in zahtev, ki si jih je kot
narod s svojo kulturo hotel ustvariti. Pri volitvah II. deremhra "938 ma je Za to delo slovenski narod izrekel p#*-znenje in zaupnico, kakršne doslej Se nikdar ai dobil noben slovenski politik.
Ko se je malo po volitvah dr". Koro šee umaknil iz notranjega mini*trsfv». je bil ob tem odlikovan z najtiSfiro e*-o verujem Karadjordjeve zvezde F. stopnje. Kmalu nato je prevzeli predsedstvo senata. 26. avg"irsta 1939 so biki dolgoletna prizadevanja dr. Korošca kronana s sporazumom med Hrvati m Srbi. Dr. Korošec se je boril naprej za pravfce Slovencev in v zahvalo mn je Ljubljana podelila častno meščanstvo, 11. junija 1939 pa mu je izročilo 522 slovenskih občin diplome častnega ob-čanstva. f?.^ decembra 1939 je bil imenovan za častnega doktorja ljubljanske univerze.
V zadnjih časih, ko divja vojna po Evropi, je kot predsednik senata opravil več teakifc nalog v koriš* teše države. 29. junija 1940 je bil imenovan za ministra prbsvete. Takoj po nastopu je pokazal smernice, ki naj vodijo našo bodočo prosvetno in kurarno politiko. Sredi tega dela za dobrobit naroda in boljšo bodočnost Jugoslavije pa ga je Vsemogočni poklical k sebi, poklical našega slovenskega voditelja, ki nas je i pripeljal iz Črnih dni v sonce svobode.
Dr. Anton Korošce kot dr&mvnik
Govor bivšega ministra Magara&erica
Doktor Anton Korošec, predsednik senata kraljevine Jugoslavije, zapjušča življenje na tem svetu in gre na svojo poslednjo pot iz doma narodnega predstavništva, kateremu je skoraj dve leti stal na čelu kot predsednik in kot neutrudni delavec, ki je svojo dolžnost tudi na tem peložaju izvrševal do kraja v vdanosti in najstrožjem izvrševanju ter spoštovanju visoke naloge, ki mu je bila v senatu zaupana. Politik štirideset let je preživel dr. Korošec svoja zadnja leta in dneve v parlamentarni delavnosti, ki jo je bil začel v avstro-ogrskih delegacijah v službi za pravice svojega slovenskega naroda, v borbi za osvoboditev in zedlnjenje Jugoslovanov ter ustvaritev Jugoslavije. Ta det svoje sijajne politične delavnosti končuje dr. Korošec v prestolnici svobodne Kraljevine Jugoslavije in ob zedinjenih in svobodnih Srbih. Hrvatih iu Slovencih.
Ni naključje, d« je dr. Korošec poleg pred-sedništva senata kralevine Jugoslavije v poslednjih dneh svojega življenja opravljal še eno dolžnost, dolžnost ministra prosvete, ker je bila duhovna moč dr. Korošca v poslednjih dneh tako ogromna in intenzivan, da je v službi kralja in domovine neprenehoma in zavestno dajala iz sebe vse pri tem delu, ki mu je bilo zaupano. Toda ni pozabiti niti to, da je dr. Anton Korošec leta 1912 v dunnjskem parlamentu zastopal pravice Srbije zaradi izhoda r.n morje in govoreč o srbskih zmaeah v balkanski vojni preroško vzkliknil: »Srbske zmage so tndi naše zmage!"
V dunajskem parlamentu je dr. Korošec v polnem razmahu vojne brez pridržka govoril o mitčeniškem narodu in s tem popisal list svoje osebne zgodovine ter list v zgodovini parlamentarizma, strani časti in hrubresti kot primer   vsakemu  moralnemu  političnemu borcu.
Majska deklaracija iz. leta 1917, kot prvi načrt jugoslovanskega političnega telesa pojasnjuje z deklaracijo   Narodnega   veča od
19. oktobra 1918 najintimnejšo politično vero v program dr. Korošca, za katerega se je on dejansko vedno boril. In ta je „zedinjenje vsega našega naroda, Slovencev, Srbov in Hrvatov na vsem njegovem < .ografskem področja ne glede na katero koli pokrajino ali državno mejo v edino, suvereno državo". — Preveč je reči. da je glede tega programa ostal dr. Anton Korošec brezkompromisen skozi vse svoje življenje in v vseh obdobjih politične zgodovine naše mlade države in povsod v svoji politični delavnosti. Nova doba mu je poleg parlamentarne delavnosti naložila še nove, resne dolžnosti.
Poleg tega je moral v parlamentu, ki jo posebno mackanten v prvih letih svojega državnega življenja, sprejeti še druge posle in naloge. Minister v najvažnejših resorih, predsednik vlade v kritičnih časih, politični vodja, in to ne samo Slovencev, je globoko pojmoval državo iu bitje državnega življenja, njene potrebe, njene težave in krize, pogoje in možnosti za njen napredek in utrditev. Jugoslaviji je dajal svojo pomoč in sodelovanje z vso svojo Sild razumnika, velikega rodoljuba in preizkušenega državnika. V tem trajnem in globokem čutenju za državo dobimo pojasnila za politična dola in odloke našega velikega pokojnika. Njegova politična delavnost se bo v zgodovini še bolje videla, ko bodo zamegleni momenti sedanjosti pred čistimi ugotovitvami ter tolmačenji odnošajev ter stališča pravega politika do države.
Dr. Anton Korošee je utrdil zamisel in vzpo-redbo življenja in ciljev vseh Jugoslovanov.
V svojih govorih pri političnih delih je posredno ali neposredno do poslednjega časa dr. Korošec pošiljaj na aas vso to bitno zahtevo državne in narodne svobode ter obstanka. Njegovi politični govori, njegov politični nauk, vse je polno smernic za prirodno združevanje iu za povezunje akcij v političnem življenju
Jože Godina, Jesenice:
Sporni neki na voditelja
Dokler je dan in hodimo v svetlobi sonca, so nam lučke odveč. Ko pa to božje žarišče zatone, prižgemo svetilke in uas tudi neznatne, brleče lučke tako prijetno spominjajo na dnevno svetlobo.
Naj prižgem nekaj takih lučk-spominčkov na B6 ■ ;nelo sonce, na našega, še komaj nekaj dni v slovenski zemlji počivajočega voditelja. Prižgimo jih, te lučke spominov, da se nam bo vsaj zttek', kakor da je še vedno med nami. Saj kar nočemo vorjeti. da ga res ne bo več sem na Gorenjsko, k Sv. Križu, na Golico in v čarobni Tamar, ki su mu je zdel najlepši k»j na svetu. Prižgimo jih vsi in naj gorijo kakor morje svečk o vsahsvetih na pokopališč«. Jaz jih nimam bogvekaj, drugi jih bodo imeli več in važnejših, toda meni so neznansko  dragi ...
Prvič sem videl in slišal našega pokojnega voditelja na tistem   znamenitom deklamcij-skem taboru v Si. Vid« pri Ljubljani. Sedanji župnik Tumpej (v Beogradu) me je nagovoril, da sem ga šel poslušat iz Ljubljane, kjer Km bil na študijskem dopustu z bojišča. Bil •em v uniformi. G. Tumpej mi je govoril o de- j kla*a<ijskem gibanju. Jaz sem moti potjo v St. Vid večinoma molčal. Prvo vzgojo sem   pač \ n*iT«! v mmtftarskih šolah kot madžarski dr- j žavljnn v sedanjem Prekmurju in se kar ni- '
sem mogel vživeti v to. da bi bila dežela ogrske krone sv. Štefana razbita. Z vsem zanimanjem in vso pazljivostjo sem poslušal dr. Korošca in gledal valove ogromne množice poslušalcev. Domov urede sem čutil, da sem doživel prevrat. Cez dva mesca sem se že moral v tirolskih gorah zagovarjati pred poveljnikom češkim Nemcem, ker je opazil nad mojim ležiščem v kolibi v gezdu Campo eavallo pripeto razglednico s sliko dr. Korošca., ki mi jo je poslal g. Tumpej. Neki dan me je namreč obiskal in opazil sliko. Zapičil je svoj pogled vanjo, bil nekaj časa tiho, nato me pit samo rezko vprašal, če sem nacionalist. Naprej sva govorila pri zasliševanju. Videl sem, da je Korošcev a slika že takrat pomenila program, idejo. Meae je tista preiskava še bolj navezala na to osebo, na ta program. Moj tovariš, sedanji državni pravnik dr. Lučovnik mi je pa ravno nekako v tistem času naročil še list Jugoslovan.
Konec oktobra tistega leta smo nekateri Slovani (Cehi in Poljaki, jaz pa Slovenec) s pomočjo poveljnika in postajnega načelnika ozkotirne železnice, ki je vodila z sora v dolino Adiže v mesto Auer, zapustili štab 5. inf. divizije in srečno ušli ujetništvu. Peljal sem se kar domov v Prekmurje. Na progi Spilje - Ljutomer je bilo zelo živnhno. Govorili so samo o Jugoslaviji (ki je bila med tem že oklicana) in o dr. Korošcu. S čudovitim navdušenjem so izgovarjali obe ti imeni. Zdi se mi, da je moral nekaj dni preje biti "diod v Ljutomeru in je
menda dr. Korošec govoril ua njem. Gospa, ki je sedela meni nasproti, mi je vedela čisto po žensko povedati, da .dr. Korošec tudi zato uživa tako vsestransko zaupanje in ljubezen, ker je tuko lep!"
Ko se je decembra 1918 dr. Korošec vrnil iz Puri/a v Ljubljano sem že sodeloval pri manifestacijah po ljubljanskih ulicah, 21. dec. tega leta pa vstopil kot prostovoljec v jugoslovansko vojsko proti Madžarom. V Soboti sem bil nato ujet in ko smo 3 jan. 1919 stali pred puškami, da nas ustrele, smo se na mojo pobudo domenili, da preden počijo puške, zakličemo: Živela Jugoslavija! Se tam sem se spomnil na dr. Korošca. Njemu se imam zahvaliti za narodno zavednost.
Po arečnem begu iz ogrskega ujetništva preko Avstrije v Maribor sem šel najprej poročat generalu Maistru poveljniku slovenskih severnih čet. Vprašal sem ga. kaj bo s Prekmurjeui. kaj namerava ukreniti. In spet je med prvimi padla beseda dr. Korošec. Rekel je, da je glede naše severne meje optimist, tako da se je izjavil dr. Korošec. „V vladi v Beogradu je dr. Korošec podpredsednik, na pariško konferenco sta pa šla dva izborna eksperta, dr Kovačij in za Prekmurje dr. Matija Slavič. Meni daje to veliko upanju na ugodno rešitev!"
Mislim, da ie bilo mesca februarja ali vsaj marca 1919. V Zemuno so bile še franc. čete se-nerafskih črncev (s solunske fror.te). V Beograd I sem prišel z deputacijo otrrskih Slovencev, ki smo prišli prosit,   da   Jugoslovani zasedejo
Prekmurje. Deputacijo je vodil g. tovarnar Kukovec iz Ljutomera. Seveda smo šli najprej k dr. Korošcu, podpredsedniku vlade. Tokrat sem prvikrat govoril z njim. G. Kukovca je poznal, „kuko pa kaj vi socialisti ali komunisti * Ljutomeru," je šaljivo nagovoril svojega skoraj rojaka. Vedrost in šaljivost je dr. Korošca menda   vse življenje spremljala.
Med tem so nam že začeli streči s črno kavo, turško. V razgovoru sem opazil, da dr. Korošec pozna prekmurski narodni problem bolje kot jaz. Dr. Matija Slavič mi je pri dragi zasedbi Prekmurja povedal, da je dr. Korošec že kot bognslavec imel veliko stikov z bogoslovci iz Prekmurja. Že takrat sem občudoval veliko modrost in spretnost dr. Korošca. Njega ni bilo treba pridobivati in prositi za Prekmurje. Navodilo nam je pa dal, da naj eremo k predsedniku Protiču in vrhovnemu vojnemu poveljniku vojvodi MfMču. Našo deputacijo je spretno izrabil in podprl dr. Sla viča v Parizu, nadvojvoda Mišic nam je pa dat na razpolago vojni aeroplan, ki je še mesca marca metal nar1 P rek run r jem letake z narodnostno vsebino. „Z deputacijo ste zainteresirali najbolj mevodajne v Beogradu. To je važno za končni uspeh", je ocenil naše prizadevanje. Nekaj mi je posebno ostalo v spominu. Ni se prav nič pohvalil, niti s tem. da bi rekel, da bo skušal naše želje upoštevati aH kaj podobnega. Iz dejanj in od dragih smo zvedeli, kaj vs»- je storil za Prekmurje.
fTfcljc prihodnjič)
STRAN 4*w
►^-»■^«»^^^-<v-»^-»^-*^%^^»--»•«>.'»-•*■»•'»• *>•■«».•»■-">.-•■-••-»•■».-»- »GORENJEC «
Srbov, Hrvatov in Slovencev za boljše <ini Jugoslavije, za njeno moč in napredek. Kot pravi slovenski rodoljub in zvesti sin Slovenije je vedno varoval slovensko narodno indivi-daalnost, toda poleg tega je tuiel jugosovts-*ko politično čutenje, v katerem se njegov stočni dovesski narodni dnk ni nikdar utopil. Ur. Anton Korošec ni bil doktrinar, Jugoslovan in asimilacionist, toda živel je za Jugoslavijo in jo nosil globoko v svojem srcu. Njegovo zanimanje za vse kraje Jugoslavije je šlo daleč čez okvir strankarskih koristi. On je enako ljubil Slovenijo kakor Ju/no Srbijo, Vojvodino, Hrvatsko. Bosno in Črno goro. Ni dajal mnogo izjav, ker je bil moder in stvaren, toda enega ni mogel skriti: Njegova potovanja po Jugoslaviji, ki so jusen dokaz njegove, ljubezni do vse države in do vseh njenih sestavnih delov. Nedavna pot v Skoplje in Južno Srbijo, obisk v Zagrebu in Hrvatskem Zagorju, števil-
ni obiski v Sumadiji in Vojvodini ter stalna potovanja v njegovo Slovenijo povedo mnogo in odkrivajo točke ter področja njegovega državniškega zanimanja in rodoljublje, za katere nam ni treba iskati besedi.
Veliki pokojnik sedaj končuje vrsto svojih potovanj in se vrača iz razžaioščenega Belgra-da v dobro znani smeri • Slovenijo, ki ga pričakuje v globoki žalosti. On ne odhaja iz hiše žalosti, ampak iz hiše svoje delavnosti odhaja veliki «in Jugoslavije, vdani sluga Bogu, kralju in cSomovini: odhaja iz senata kraljevine Jugoslavije. Danes, ko lebdi nad vso Jugoslavijo. imI Maribora do Subotice. Splita in Djev djelije zla vest o smrti dr. Antona Korošca, člani senata kraljevine Jugoslavije ob slovesu s svojim vzornim predsednikom in potopljeni v bol kličemo v glokobi hvaležnosti: Večen mu spomin in večna mn siava!
Jo/a Herfort.
Beli molk
Spominska svečanost za pokojnim voditeljem dr, Antonom Korošcem
V nedeljo se je Kranj na slovesen način oddolžil spominu našega velikega narodnera voditelja dr. Antona Korošca. Zjutraj je daroval g. kaplan Jože Vovk v farni cerkvi sv. mašo /a pokoj duše nepozabnega pokojnika. Pri sv. maši je prepeval celokupni moški zbor. Po zadušnici so se zbrali v gledališki dvorani Ljudskega doma na poziv meddruštvenega odbora vsi predstojniki državnih uradov in zastopniki ter številni člani vseh organizacij brez razlike, dalje mestni župan g. češenj Karel r mnogimi občinskimi odborniki, polnnštevilno so bili ■brani tudi člani JRZ in MJRZ. Na odru je bila obešena velika slika našega voditelja, ki jo je izdelal akademski slikar Tine Gorjnp. Slika je bila ovita v slovenske in državne trobojni-ce, pred sliko pa so bile razprostrte zastave naših organizacij. Ob uvodu so pevci ob simbolični sliki žalujoče Slovenije, ki jo je « lepi narodni noši predstavljala ga. Gorjančeve. zapeli „Vigred se povrne", nato je šol. upravitelj r Japeij recitiral globoko občuteno in trenutku primerno Župančičeve .Grobovi tulilo", za njim je pov/el besedo predsednik JRZ g dr. Megušur Anton, ki je v svojem govoru izvajal naslednje:
.Nesmrtniki na slovenskem Navju v beli Ljubljani so pretekli torek sprejeli v svojo «redo moča. katerega spominu posvečamo to uro.
Voditelja Slovencev dr. Antona Korošca ni več med nami! Slovenija je izgubila svojega očeta.
Rojen v preprosti kmečki hiši je ponesel s seboj v tako bogato življenje vse odlike nadar jenega, požrtvovalnega in plemenitega slovenskega kmeta. Zvest svojemu rodu. zvest svoji zemlji je izbral poklic ki mu je nudil največje možnosti, da je mogel verno služiti Bogu in se / največjimi uspehi posvetiti delu zn svoj ljubljeni narod. Oboje je združeval na lahko lep in dostojen način, da je užival povsod iti pred vsakomur največje spoštovanje tudi kot duhovnik. Po dovršenih študijah ga je \odila pot v politiko. V politiki je videl le -V. rb za javnost. Nastopil je pot. ki jo mu je poka/al njegov prijatelj Janez Evangelist Krek.
Narod je bilo 'reba moralno dvignili In gospodarsko okrepiti. Nn Štajerskem je le % težavo prodrl. Moral fe orati ledino Njegova velika organizacijska sila je no/ivljnjoče vplivala lifl po predhodnikih ustvarjeno jedro, ki je odgovarjalo težnjam večine slovenskega na roda. Okrog lega jedri je mogel pozneje nanizati in združiti v* sluvcnrc ter postati njihov pri/nan voditelj.
Koliko je bih podrobnega dela \ političnih, prosvetnih, zadružnih in stanovskih organiza-c ljub. tega noben zgodovinar ne bo mogu.] na šteti. I i že pozabljen! drobci pa so ustvarili disciplino in celoto ki vzbuja občudovanje in -poštoi saje.
vjegova borba za pravic* slovenskega na-roda zn je kmalu postavila v ospredje vsega političnega življenja Slovencev, Nastopal je v dunajskem parlamentu in v obeh delegacijah. Postal je predsednik Jugoslovanskega klana, Vsa njegova nastopanja so imela le en «ilj osvobojen je Slovencev, Hrvatov, in Srhov, Dostikrat se poudarja rta si je relel osvobojenja  Hrvatov   in "srhov tet  /družitve Slovencev
/ obema bratoma » skupno državo aaradi lega,  ker se mii  je slovenski   narod  /drl presl t l.iiten. da  bi se  mogel  sarn upirati mogočnim * usedom. Mislim, da ne pretiravam, čr trdim, tki je bila njegova ljube/en ,|,, brata« Hrva-
In   in Srhov t.tko veliku  tla je / enako ljube/
nt jo delal nn osvobojen ju  Hrvatov   in Srhov
kakor   'H   svobodo Slovencev
Ob  /lomu  avstro-  ogrske  monarhije   je bil ih.  Korošce /e politi I   evropskega slovesa. Postal je predsednik Narodnera veča v Zagrebu Mnogo poznejših trenj in  ra/>čnruii| l>i si bili prihranili, če bi se bil mogel i/ Pariza in Žene re   pravočasno v mili.  Odločitve  so   padle lik prod njegovo vrnitvijo, <" e bi bil <lr. Korošci m (lil  posvetovanja  \  Zagrebu, bi bil verjetno pospešil in pravilno usmeril v sa poznejša spor nn notranja vprašanja. Dr. Korošca pa to ni oviralo  pri  zasledovanju  političnih  uljev f
diplomatsko rutino se je lotil vsake še tako težke situacije. Ni bil samo osvoboditelj av-stro-ogrskih Jugoslovanov, ampak je postal ponovno rešitelj jugoslovanske države. Ko so bile strasti najvišje in ko je že grozil razpad države, je žrtvoval vse in zgrabil za krmilo. Mnogi ga nisor azumeli in so mu podtikali iz dajstvo programa. Njegov način politike so mnogi nazivali oportunizem. Vse to je bilo krivično. Ce je bilo treba, je šel tudi v najostrej-šo opozicijo, ako je videl v tem koristi za svoj narod in državo. Znal je tudi žrtvovati in trpeti Vedel pa je, da samo in zgolj kujanj'1 narodu prav nič ne pomaga Bil je državnik največjega kova. Kadar je spoznal situacijo za godno je s pozitivnim udejstvovanjem ustvarjal nove situacije, ki so vodile k njegovim političnim ciljem. Njeeov državniški program ga je vodil do neomajne vdanosti in ljubezni do visokega doma Karadjordjevičev. Kraljevska hiša mu je bila simbol državne skupnosti in poroštvo za miren razvoj jugoslovanske države ter s tem tudi poroštvo za svobodo Slovencev Zato razumemo, da Nj. Visočanstvo knez namestnik ne žaluje samo za velikim državnikom, ampak tudi za osebnim prijateljem.
Ni bil prijatelj avtoritativnih sistemov, ker je preveč ljubil svobodo. Pred dobrimi dvemi leti je na tem mestu jasno in javno povedai. da sila ustvarja le protisilo in da se narodi morejo vladati le / ljubeznijo in svobodo. Kakor na znotraj, tako je bil tudi na zunaj proti vsakemu nasilju. Dr. Maček kot podpredsednik vlade je v imenu rele države priznal-, da ima dr. korošee pri sporazumu Srbov in Hrvatov |,;) tudi pri tem. da smo Srbi. Hrvati in Slovenci trden in neprodoren zid nasproti vsakomur,  svoje   velike zasluge.
Ako uživamo še mir in nam ni treba žalovati za cvetom naše mladine ter prenašati drugih grozot vojnega stanja, se imamo v mnogočem zahvaliti  mirotvornosti  velikega, pokojnika.
Slovenski jezik ima bogat besedni zaklad in je dobro izoblikovan, vendar je težko najti primeren izra/, da se mu dostojno z-ihvalinr. za vse njegove neštevilne zasluge in dobrote. Prešibke «.» naše besede. Zato pa toliko lepše govorijo srca vseh Slovencev ,ki mu vračajo ljubezen in izkazujejo hvaležnost za velika njegova dela.
Kranjčani imamo ie posebej mnogo razlogov, da ohranimo pokojnemu hvale/en spomin. Cesta je k nam prihajal. Neizbrisni ostanejo di klaracijski dnevi, ki so jih Kranjčani preživeli / dr. Korošcem v svoji sredi. 20-letnico majniške deklaracije je osebno praznoval / Bani, Ponosila so se občutja iz osvobodilnih bojev v letu 191? in 1018, K nam ga niso vodila samo pota na razna zborovanja, kjer je bodril in dajal poguma množicam, delil je tudi dejansko dobroto piomoči potrebnim. \ in-rem i jeva konferenca, Dijaška kuhinja in mnogi drugi so  bili  deležni njegovi'  velike dobrote.
\li pa bo mogla pogrešiti velikega pokojnika naša Slovenija in naša država? Ali ne bo manjkalo njegove avtoritete in njegovih dr /avniških Sposobnosti takrat, ko !>o konec prelivanja krvi in ko bomo uveljavili tudi tu i naš življenjski prostor, ("e je kdo. nam je on ti stvari! vse pogoje, da smemo / optimizmom gledati v bodočnost. Zavedati pa se moramo, da bomo dosegli nase (ilje le, fc bomo sledili njegovim stopinjam in se ravnali po njegovih naukih ter ostali složni.
Zato sk len ima in priselimo pri Vsemogočnem, <la bomo skušali hoditi ono pot, ki nam jo je poka/al on. Njegova pot, ki pelje tako jasno pred nami. nam l«> vodnica vsega našega lldejstvovanja. Tako bomo varovali di") veliko zapuščino, ki nam jo je veliki pokojnik s svojim požrtvovalnim življenjem in genialnim
m sebičnim delom poklonil Njegovemu spominu večna slava!' Po govoru je moški /bor pod vodstvom g. I iparja zapel ..Nad tvojim grobom", fantje in dekleta pa so recitirali zborno recitacijo ,.1'ogovor / očetom", ki jo j« /a In priliko spesnil Jo/a Vovk.
Proslav a  jc Itn vse navzoče naprašila najlep
ši m najgloblji vtis.
Struie čeri so se zavile v  latiie megle, sonce. I tislo pozno zimsko, brez. toplote in moči, je dobilo prav rahlo obstret. Po zraku je zadišal : sneg. Logar .Mutej. stara gorenjska grča, si je < otovoril sena in soli, pa šel s počasnim, togim ; korakom proti krmišču. Tedaj, ko se bliža sv.--j ti božični čas in ko /a<iiši po snegu, oskrbi Matej svojo ljubo živmici) — divjad; šele potem si   pripruvi   grmado  malin  in  nabere borove smole  — za jaslice in za kudilo, za vse tri svete večere hkrutu. Lahka okovanka in težki čevlji pa puška in kramžarji (dereze) počivajo le od svetega večera do svetih Treh kraljev, i sicer pa je Matajev dom gora in log.
Dolinski mraz je popustil, kajti Matej je bil ; že visoko v gori. Krmišča srnic so bila še nedotaknjena, le tu pa tam je bi! izpuljen šop sena ali razmetan vejnik. Zatrpal je seno in pobral suho zelenje vejnika, zataknil ob krmiščni stranici kos kamene soli in tiho zapusnl nižja krmišča ter šel v vas k črnim gorskim vragom h — gamsom. Plaho so se umaknili s prisojnih leg med čeri in obokaste skale, kamor ne bo strupeni krivec nanosil snega. Le sem je Matej prinesel sena za najtežje zimske ure. Proti domu grerioč si je nabral mahu in pregledoval pasti za kune ter prišel pod večer tih in spokojen domov, i Sveti večer! Logarica je ze pripravila žerjavico za kudilo in brinjevo vejico za blagoslovljeno vodo. Obe logarjeva psa sta se tiščala pri peči, gospodar, tihi in vedno molčeči Matej je vlekel svojo pipo. nato pa. ko ga je poklicala žena s svečanim glasom, moško odšel v kuhinjo. vzel živo žerjavico in nasul vanjo bo-
/ivalfa nima časa niti krikniti. Pa je to včasih samo drobna miška, majhen ptiček, ali pa tudi zajček, jereb, divji petelin, srna! Mnog,, je že čital belo knjigo logar Matej in vselej I je bilo njegovo srce žalostno, saj  se mu je slednja  živalca smilila; zares čuteče srce jc imei! še tedaj, ko je našel v pasti lisico ali /iatogrbo kuno. mu je bilo hudo. čepra* je vedel, da  bo dobil  za  kožušček lepe. svetle novce, da bo družina lažje živela! fn pri lovih j na pogonih! Le take lovce je imel rad. ki niso hodili na lov zato, da bi ubijali nedolžne živalce in prelivali njihovo kri, pač pa so naravo ljubili, jo oboževali tako, kot on, logar Matej! Kako nerad je ustrelil  pred Božičem zajca za gospoda župnika, orožniškega straž -I mojstra in nadučitelja! Tedaj si je vneto zatrjeval, da vrši svojo službo in dolžnosti. Sele '■ potem je n k ri - i I kazalec, pomeril pa tako. da zajčja para ni imela niti časa poslednjič po-brcati. Nič zato. če se je vaška gospoda prito-I zevala, da škriplje med mesom svinec!
Potok, žuboreč pod Matejevo kočo. se je /gubil in zaspal pod ledom, v katerega g« ji-: mraz zgodaj vkoval. Niže doli pa. kjer se je I voda umirila in prišla do blatne struge, je j pognal loček in široka močvirnata trava. Struga je postala široka in voda topla, lena. Niti j zamrzniti se ji ni ljubilo. Pod noč so se pre-i letavale race. mrzli sever pa je pripeljal nov . goste — dolgovrnte in kot trska suhe gosi. Sem j in tja je šel Matej tudi ob vodi. pa se sanv> i Čudil pisanim racakom in ponižno rjavim ra-I ram ter pomilova] hrano iščoče goske. nikdar i pn ni dvignil puške, četudi je to smel. Le te-
rove smole. dim se je dvignil oblak dišečega dima, je jel moliti rožni venec. Vse prostore sta že obhodila z družino, nato pa je šel za hišo in mogočno pokadil in poškropil z blagoslovljeno vodo gozd — njegov nuj/vestejši v'otn. Šele sedaj se je začel zanj sveti večer. Božična pesem zvonov je zaplala s svojo milo in blago pesmijo preko gozdov in planjav, izp.nl neba so se pa jele vrteti bele nr/ne snežinke. Tiho. rahlo, neslišno so jeli tkati nebeški tkalci belo. deviško platno čez spokojno, tiho sanjajoča zemljo.
Sveta noč! Tam v globini gozda so /rle srne z velikimi, nežnimi, a vendar plahimi očmi proti vasi, ki to noč nikakor ni hotela zaspati. Nemirno se je prestopala divjad, čutila je novega gosta, iz zraka prihajajočega, nagonska se je bala snega. Že pod večer so gamsi zapustili višje lege in šli počasi, oprezno nizdol, skoraj do go/da. Le posamezni trdov ratni gamsi goličavci so si poskali varnih zaklonišč v gostem rnšjii. Zajček je oddrncal na pašo. Nihče ga ni nocoj motil, le sneg je padal, padal in vsa narava se je pogrezala v l>eli molk. Tam v čereh, tam po planinskih tratah so se pa godile čudne stvari. Rahla je znšeleslela s snegom še ne pokrita trava in hušknila je čez trato bela senca, za njo pa druga temna, dolgo-repa, košata. Obe senci sta prišli na breg in prva je izginila. Kmalu je gluho nočno risi m, pretrgalo obupno vekunje, a glas v smrtni grozi porojen, je kmalu zamrl.
V jut rt: je bil sneg nkrvl jan in malo kosmov bele dlake je pričalo <> nočni žnloigri — lisici
je ujela belega planinskega zajčka. Vse noči in tudi na samo sveto noč se gode v naravi žaloigre. katerih nikdar ne vidimo iu le čitamo njih žalostni potek napisan s krvjo in sledovi na snegu. Včasih samo zapokajo kosti in
daj, kadu se je vozila po polju ali ob vodi kanja ali pa rumenooki kragulj, ni miroval prej, preden ni omahnila roparicu poti njegovim strelom.
Ono leto je sneg zgodaj pobelil in kmalu za-metel pota in steze, kmalu ga je bilo do kolen. Matej si je preje kot druga leta nabral mahu in borove smole in tudi preje oskrbel krmišča, jih vneto obiskoval ter donašul ubogi divjadi hrane. Srnjad je urno pojedla seno. zakaj robidje je bilo zameteno in zasneženo. ..ovrhu pa še zamrznjeno.
Že so peli oni sveti večer zvonovi iu že je Matej molil rožni venec ter kadil / blafodi-šečim kadilom svoj stan. Prav ko jo stopil za hišo in pokadil proti gozdu, svojemu nuj milejšemu domu. je počil pri krmišču strel. Mateja je streslo. Tudi ženu je čulu strel. Vedela je, du bi ji moža nifi ogenj več ne zadržal doma in se je mirno vdala V usodo. Le ko je Matej planil proti gošči, je dahnila vs.iv strahu »Matej, vedi. da je danes sveti večer!" ..\em!" je bil re/ki odgovor. 2ena je prižgala pred Jaslicami lučko, pokleknila in sklenila roke k molitvi.
Koma i uro kasneje je ponovno počil v gori strel m njegov odmev se je pošastno meša! med glasove svetoiiočnih zvonov. Ze je vabilo k polnočnici in kljub mesečini so že pohiteveb ljudje / gorečimi plamenu ami / vseh gričev proti farni cerkvi. Mateja še ni bilo domov. 1 ogaiii i se jc spremenila sveta noč v veliki uotek I c še vneteje je molila sem in ija pa ji je po razoronem licu spolzela solza žalosti Nn sam sveti dan. na največji pru/nik. so piinesli logarja Mateju domov mrtvega in ga položili na mrtvaški oder prav. pod jaslice. Vonj mrliških sveč pa se jo mešal / vonjem
j kadila, ki je nasitil vso sobo.
Matej jc umrl na sveti večer \ svojem domu v gozdu pod kroglo divjega lovcu, priče nje gove nasilne smrti so b..e le zvezde in njegov i
I lovska živinica divjad.
Kdo. kdo? Na sam sveti večer?" Le to so
j se spraševali ljudje   ..Kdo nuj bi šel krast na sam sveti večer: ne samo krust. pač pa ubijat
[svojega bližnjega!" Nihče ni odgovoril nikdar!
I    Tajna Mulcjcvc smrti je ostala /avila v beli
I molk
»GORENJEC«
STRAN *
Volitve obratnih zaupnikov pri KID bodo 24. januarja 1941. Tako je sklenil zaupriški zbor dne 21. decembra. Glede števila in kraja volišč se bo še sklepaio.
Klub železničarjev JRZ je imel v nedeljo dne 22. decembra sestanek, ki je bil dobro obiskan in ki so se pa udeležili med drugim tudi gg. bivši poslanec Mašič iz Ljubljane in dr. Albin Smajd. Isti dan popoldne je bil enak sestanek v Bohinjski Bistrici.
Lista ZZD za zanpniške volitve jc bila na močno obiskanem članskem sestanku ZZD v nedeljo dne 22. dec. v veliki dvorani Krekovega doma z odobravanjem soglasno sprejeta. Nosilec liste je tovariš Franc Rajnar, predsednik jeseniške ZZD. Sestanek je bil prav dobro obiskan. Poročal je med drugim tudi zastopnik centrale tov. Jan.
Delavstvo KID v mezdnem gibanju. Mezdno gibanje delavstva KID, ki se je pričelo že pred mesci in gre zlasti za izplačilo druginjsko do-klade od mesca junija 1940 do i. januarja 1941, še vedno ni zaključeno. Na dan. ko je zagorel novi jeseniški plavž, dne 19. dec. se je zbralo delavstvo vseh barv pri skupnem zborovanju. S sklepi tega zborovanja se je zastopstvo delavstva oglasilo pri vodstvu tovorne, vendar dosedaj še ni prišlo do sporazumu. Plačani agitaciji tovarne, da je delavsko zastopstvo napačno ravnalo, ko ni sprejelo predloga tovarne, ni uspelo razdvojiti delavstva. Tudi dolgo pojasnilo v glasilu tovarne ne bo tega doseglo, ker so pač minuli časi, da bi delavstvo verjelo vsaki stvari iz edinega razloga. ..ker je pač tiskano tako".
TEDENSKE NOVICE
KRANJ
Današnji številki smo priložili položnice in prosimo, da nam nakažete naročnino.
Nedeljsko dnevno službo bodo vršili: 25. decembra dr. Herfort. 26. in 29. decembra pa dr. Bežek.
Občni zbor podružnice Sadjarjev in vrtnarjev
v Kranju se vrši dne 26. decembra na praznik sv. Štefana v meščanski (stari ljudski) šoli ob 9. uri dopoldne.
FO Kranj vabi na setanek, ki se bo vršil v petek zvečer ob 8. uri, t. j. dne 2" decembra 1940 v Ljudskem domu v posebni fantovski sobi. Govoril bo o framozonstvu g. F. Petančič.
Vabimo na božičnico, ki jo prirede kranjske služkinje v nedeljo dne 29. decem'bra ob 3. uri popoldne v Ljudskem domu.
Prosimo, da se udeležite. — Odbor.
Gospod, ki je po pomoti zamenjal uov zeieukast plišast klobuk v nedeljo dopoldne na komemoruciji v Ljudskem domu, se prosi, da se zglasi v slaščičarni Mohor v Kranju.
Zaprte duhovne vaje za delavke, služkinje in vajenke se vrše v Marijanišču v Kranju. Pričctek v soboto 4. januarja zvečer ob 7n zaključek pa 7. januarja zjutraj. Dekleta-de-lavke, ki se žele udeležiti teh duhovnih vaj, naj se čimprej priglase pri vodstvu Marija-nišča v Kranju. Hranarina din 70.—.
Ob prilik; smrti vod tel j a Slovencev dr. Korošca so Kranjčani izobesili črn- zastave na vseh hišah brez izjeme.
Namesto venca na grob tir. Korošcu je darovala družina veletrgovca Gorjanca Franca 300,— din Vinceucijevi konferenci v Kranju.
V sredo 18. decembra so imeli kranjski rez. oficirji v gimnaziji sestanek. Osnovali so po-vorjoiiištvo za Kranj in okolico. O pomenu organizacije in o potrebi povorjeništva je govoril zastopnik ljubljanskega pododbora g. dr. V. Vrhunec. V imenu tržiških rez. oficirjev ie spregovoril nekaj bodrilnih besed g. Rant.
Za  predsedniku  poverjeništvu je bil izbran
župan g. Češenj, za podpredsednika g- Smitek. za tajniku in blagajnika pa gg- Bizjak in Stu-pan.
Vesel Božič in srečno Novo leto želi vsem odjemalce m slaščičarna Si!\K
Kavo, čaj v eni minuti — dobite samo v slaščičarni ŠI N R
Glasbeno društvo ..Plauiua" sporoča vsem že sodelujočim članom in tistim, ki bodo še pri-siopili. da bodo vaje za orkester vsak petek <h! osmih do pol desetih. Za začetnike pa vsak torek in petek od pol sedmih do osmih ne glede n.i vrsto instrumenta. Za godbo na pihala je v.i ju vsak torek od osmih do pol desetih. Vse vaje se vršijo v glasbeni sobi Ljudskega domu v Kranju II. nadstropje. Istotam se sprejemajo v-uk torek in petek novi člani. Pridite vsi točno, posebno začetnike prosimo, da pridejo pred osmo uro. da jih gospod dirigent preizkusi in jim da istočasno nova navodila  in vaje.
Soli v Kranju nekaterim zelo primanjkuje. Velikoprodaja je brez nje. četudi ima naročeno in plačano. Nekateri so mišljenja, da je temu vzrok pomanjkanje vagonov, kar je seveda verjetno Toda ob času največje potrošnje soli bi morali prizadeti poskrbeti, da se ta :ie-dostatek odpravi, sicer bodo oni. ki koljejo prašiče, pustili koline nesoljene in jih bodo /ato lahko bolj popoprnli. Popra pa še imamo.
TR2IC
Seja občinskega odbora se je vršila v sredo j II. decembra. Iz poročila g. župana posnema- |
L'pravn je imela od zadnje odborove seje (29. 8.) deset sej. Na njih se je razpravljalo o vseh tekočih zadevah. Največ se je posvetovalo in sklepalo o popravilih in delih za obnovo vodovoda. Obširneje bomo o tem poročali v eni izmed prihodnjih številk.
Okrajno načelstvo je imenovalo za kontrolo cen življenjskim pottebščinam sledeče gospode: Kališn. Ivan, Dornig Karol in Mežek Jože.
V odbor za podpore svojcem vpoklicanih je bil imenovan namesto g. Grasmajerja g. Kralj Jože, krojač in občinski odbornikT
Z ozirom na naraščajočo draginjo je uprava sklenila povišati plačo vsem občinskim uslužbencem za 10°/o na temeljno plačo. Ta povišek je bil izplačan za oktober.
Od 2. — 10. decembra je revizor mestne kontrole pregledal obračun za proračunsko leto 1939-40. Po končanem delu je izjavil, da bo poskrbel za čim prejšnjo razrešnico.
KRI2E
..Henrik, gobavi vitez" je naslov božični igri, ki jo bo uprizorilo Kat. prosv. društvo na Sveti dan dne 25. decembra ob 3. uri popoldne v dvorani Križkega doma. Vstopnice se bodo dobile v predprodaji pri g. Lupša v Prosvetnem domu. Vstopnina bo običajna. Dvorana bo topla.
Hotel »Stara pošta« Kranj
je znižala cene vin čez ulico.
Velika izbira prvovrstnih, pristnih vin.
T
KOVOR
V letošnjem letu si je Prosvetno društvo dogradilo nov igralski oder, ki je opremljen z najmodernejšo razsvetljavo, novi.ni kulisami, zastorom in vsem. kar je za ličen oder potrebno. Prostorno je izdelano novo poslopje, pa tudi stara dvorana je nekoliko večja.
V nedeljo 29. decembra ob 3. uri popoldne bo na novem odru otvoriiev letošnje igralske sezone s krasno tragedijo „Pozna pomlad" v petih dejanjih. Vstopnina je I. sedež din 6.— II. din 5.— in stojišče din 3.—.
Vse prijatelje prosvete vljudno vabimo, da si ogledujo niše novo poslopje, ki se je letos povzpelo kvišku in kliče svoje prijatelj« k razvedrilu   in  zabavi  v današnjih časih.
Zato pričakujemo v nedeljo polnoštevilne udeležbe.      Vsi iskreno vabljeni. Odbor.
NAKLO
Tudi Naklanri so lepo počastili spomin pokojnega voditelja g. dr. Antona Korošca. Pred očmi jim je bilo. da se je pogostokrat oglasil, ko se je peljal proti Bledu, v tuk. mlekarni, konzumnem društvu in mesnici g. Marinška ter nakupil to in ono za siromake okrog Bleda. Ob tem spominu SO Naklanoi poklonili pester venec pokojniku na dan pogrebnih slovesnosti. Hvaležno je predočit življenje pokojnikove navzočim pri žalni seji Prosvetnega drilova akademik g. Vinko Marinšck.
Na dan sv. Štefana ob 10. uri 1k> imel novo sv. mašo v tuk. župui cerkvi domačin g. Ludvik Tonuudn. Novomatai govor mu bo govoril škofijski tajnik g- Stanislav Lesnič iz. Ljubljane. Redku slovesnost vabi ta dan tudi okoličane v prijazno Naklo.
Farni Dom smo primeroma hitro in srečno
spravili v surovem stanju pod streho Daj Bog spomladi mirne čase, da začeto prav tako srečno končamo. Izmed bivših dušnih pastirjev sta zadnji čus darovalu za Dom: g. Markič Jožef. • kspozit pri Sv. Trojici 100.— din in g. Rudoš Martin, župnik v Nemški Ix>ki 130. din. Bodi jima Bog plačnik!
PREDDVOR
Občinski odbor, ki je imei sejo dne i3. dec, je izvolil prehranjevalni urad v katerega so bili izvoljeni: Predsednik Valjavec Anton župan, njegov namestnik Bizjak Janez, obč. blagajnik: člani odbora: Mehle Ivan. Tupaliče, (iidernian Ignacij. Tupaliče. Sitar Valentin, župnik v Preddvoru, Povšnar Alojzij, Kokra, Dolitišek Janez, Tupaliče, Kastni n Jožef, No-vuvus. Ta odbor ima dolžnost, da skrbi za zadostno prehrano v občini. Morda nikjer drugod ne bo tak odbor toliko potreben kot ravno v občini Preddvor, ker je znana kot izrazito pasivna in delavska občina. Zato čakajo odbor precej težke naloge.
Na Štefanovo priredi dramatični odsek prosvetnega društva v prosvetnem domu vojno dramo s petjem v štirih dejanjih ..A njega ni". Drama se godi zn časa svetovne vojne. Vsebinsko je zelo globoka in mora vsakega ganiti | do solz. Vse prijatelje naše prosvete iz bližnje i in daljne okolice vabimo, da se udeležite te igre in s tem pripomorete do večjega uspeha prosvete nn deželi, ki je bila tako pri srcu pokojnemu dr. Antonu Korošcu.
Predprodaju vstopnic v trgovini Tičar v Preddvoru.
HRASTJE
Na sv. Štefana ob 3. uri pop. bodo fantje FO ponovili dramo ..Konjeniška patrulja" v dvorani Prosvetnega društva v Olševku.
Dne 31. decembra 1940 priredi naše Prosvetno društvo Silvestrov večer. Na sporedu je igra: .Božični prazniki sirote" in petje -Fantje na vasi". Pridite, da skupno pričakamo Novo leto. Pričetek bo ob 9. uri zvečer Med odmori bo prenos po radiu iz Ljubljane.
Bog živi!
Iščemo žensko
s poklicem ali brez za vodstvo dobro vpeljane trgo"vi"ne brez konkurence. Mesto je stalno z dobrim mes. zaslužkom. Potreben je kapital do 20.000"-. Preproste osebc'z dežele imajo prednost. Ponudbe*je poslati uniiiprnvo lista~pbd~„Velik promet -}K~ra:ij"
OBJAVE
Na postaji za kontrolo sodov v Kranju se v rši pregledovanje in žigosanje sodov v prvem četrtletju 1941, kakor sledi: od 18. do 22. januarja 1941. oil 22. do 2?. februarja 1941. od 15. do 18. marca 1941. Vinski trgovci, gostilničarji, sodarji in drugi interesenti se na te uradne dneve opozarjajo. Občina Kranj, dne 10. decembra 1940.
MALI OGLASI
Za vsako besedo v malih oglasih se plača D. 0'50. Najmanjši znesek je 8 D.
Sončno, meblirano sobo s souporabo kopalnice in z vso oskrbo (hrano) išče boljša, mirna dama za par mescev. Ponudbe na upravo pod -C enter".
Rabim dobrega, samostojnega tkalca Naslov v upravi lista.
Kobila, 16 let stan., na eno oko slepa, močn.i in zelo dobra za vožnjo naprodaj Naslov v upravi ..Gorenjca".
V centru mesta se odda meblirana sobu s separatnim vhodom dvema boljšima gospodoma ali 2 mladima paroma. Naslov  v upravi
..(Sorenjca".
Tvrdka
J. RN1FIC
tov. vsakovrstne žime
želi vsem svojim poslovnim prijateljem, odjemalcem in naročnikom blagoslovljene božične praznike in srečno Novo leto. Vsem se toplo priporoča v prihodnjem letu.
Specialna
trgovina
barv
želi vesele božične prazni ke in srečno Novo leto
Priporoča se novoorvorjsna brivnica
Kos Peter - jgfcggg **•'«
Vsakovrstne rabljene predmete kupuje
»Ugodnost« - Kranj
v -."j
- >, .j
*fi~ i Vesele božične prati'        .,    , ,.
znike zeli vsem cenj.
Iti
•** ;    ki noobiskovalce m
KIM O
v
S-martUtj&ki dom
ir8-
VSAKOVRSTNO POHIŠTVO
dobite najceneje
V ZAL06I POHIŠTVA
I PA"
KRANJ - Lagerjeva ul.
ZA BOŽIČ
najprimernejša darila
B.RANGUS
KRANJ
juvelir IN dobavitelj
Hotel Stara pošta v Kranju
I esele božične praznike šef j esem
F. Lieber, hotelir
IVesel Božič in blagoslovljeno Novo leto želi vsem svojim članom
Gorenjca l(tsctijs!(a zadruga
KRANJ
Vesel® božične praznike in srečno Novo lećo želi vsem cenj. odjemalcem in se priporoča
JANKO RAIMT
ŠPECERIJSKA TRGOVINA, KRANJ
Na debelo! » Solidna postrežba > Na drobno!
POZOR, m»»arjt 8r nakupovafici surovih koži
Kupuje« surove domač« svinjske kože, v vsaki množini, po najvišjih cenah.
Ivan Prešeren, tovarna Čevljev, Kranj
Vesel Božič in srečno Novo leto želi vsem c. gostom in se jim še nadalje priporoča gostilna
pri Baš arj u
Stražišče - (vrh stopnic)
I
Vesel Božič in srečno Novo leto želi vsem svojim cenj. odjemalcem v vseh podružnicah
MLEKARSKA ZADRUGA
skupni obrat - NAKLO PRI KRANJU
Vesele božične praznike in srečno Novo leto želi vsem svojim cenj. odjemalcem
F. GORJANC
»eletrg«vina z lesom in dticlniaii priatlki
KRANJ
Vesele in srečne božične praznike in blagoslova polno Novo leto želi
Hranilnica in posojilnica
V ŠENČURJU
Vesele  božične  praznike in srečno
Novo !ef.o želi vsem cenjenim odjemalcem in se jim še nadalje priporoča
^ Kalan Franc
mesar in prekajevalec, Stražišče
Vesel Božič in srečno Novo leto želi vsem c. odjemalcem
RAHONC
MLEKARNA - STRAŽIŠČE
Vesel Božič in Novo leto želi c odjemalcem in prijeteljem
Antonija Bašar
trgovina t meš blagom - Stražišče
Vesel Božič in srečno Novo leto želi c odjemalcem in se jim se nadalie priporoča
MODNA TRGOVINA
K R
N J
.0 Vesele božične praznike rara^ in srečno Novo leto želi vsem cenj. odjemalcem
Ivan Osojni k
manufaktura »pri Ivanu«
Kranj - Mestni trg
Vesel Božič in srečno Novo leto   želi  cenj. odjemalcem
Mravlja Franc
čevljarstvo » Gašfej, 5f.ražišče
Vesel Božič in srečno Novo leto želi c. odjemalcem in se jim priporoča
Te p ina Anton
pekarija — Stražišče
Vesele božične praznike in mirno Novo leto želi vsem svojim cenj. gostom in se jim še naprej priporoča
GOSTILNA
MOHOR ANTON
želi vsem vesel Božič in blagoslovljeno Novo leto
SLAŠČIČAR NA
K R A N ] - Prešernova 4
v o	n   L   J   it   B   N   i   S   K   i :
n	RIBAH
13        POVEST iz ŠKOFJELOŠKIH HRIBOV	
„Na. to naj Ik> tvoje. Rezka," je rekel in vrgel denar natakarici. —
„Pu boglonuj, oče!" se mu je zahvalila natakarica.
Ko je bil na ulici, je oprezno (»gledal okoli sebe, če je kdo v bližini. — Nikogar ni bilo. — Naglo je stopal po ulici. Bila je tema, a vendar so električne svetilke razsvetljevale trg. Držal se je senčnih strani. Bolj varno se mu je zdelo. Podvizal se je preko trga, noto je šel po Karlovcu navzdol in stopil čez Hudičevo brv v Postal. Tu se ni hotel več držati poti. Ubral jo je kar preko vrtov ob bregu Poljanščice. Preskočil je plitvo Hrastnico in odšel ob njenem levem bregu proti Dobravi. — Če je dozdaj čutil moč opojnih pijač, mu je to sedaj zginilo. Trezen je bil, da še nikoli tako. Nosil je v sebi le neizmerno željo po maščevanju in uničevanju. Kri mu je divje plala
I»o žilah. Ves se je tresel. „Sedaj mu pokažem, Do-inarjtt, koliko pa bodo veljale moje smreke!" Plazil se je skozi grmovje kakor lisjak. Ze je bil blizu Dolinarjevih. Vedel je, da mora čez pot in je hodil še bolj oprezno. Kar plazil se je.
Pred njim je vzkipelo dolgo, črno poslopje: Dolinorjev dvodelni, vezani kozolec se je vzpenja! v noč. V latah se je sušila ajda. Na podstrešju so bili trije težki vozovi, zapravljivček in. vse polno desak in poljskega orodju.
Hribar Je obstal tik kozolca. — V šentjakobskem zvoniku je v tem trenutku odbila urn polnoč. — Hribar se je razgleda!. — „Cakaj. hudič, da boš pomnil T je tiho zaklel. Vzel je iz žepa
vžigalice, eno prižgal in vtuknil v ajdo. —
Ajda je z velikim plamenčk(xm zagorela in v hipu jc naraste! plamen.
— Zdaj pa velja bežati! si je mislil Hribar. V velikih skokih je zelirjal preko njiv in travnikov v breg. Prej kakor v treh minutah je bil vrhu griča v gozdu nad Burjevcem. Tu se je ustavil. Čutil je, da je na varnem. Poznal je vsak grmiček, vsak kamenček, vsako drevo, in bi zlahka ušel morebitnim preganjalcem, posebno ker je imel rnzgled orlprt in bi jih že od daleč zagledal.
O/.rl se je nazaj. Skoraj ustrašil se je. Ajda,
ki jo je zažgal, je gorela v divjih plamenih. Ogenj se je prijel že sena in vsa stran kozolca, ki je bila obrnjena proti njemu, je bila že v ognju. Plameni so švigali visoko proti nebu vedno više in više.
Hribar se je vlegel za jrrm. da bi laže opazoval, kako divja ogenj. Niti sled kesanja se ni pojavila v njegovi duši...
„Sedaj vidiš, ti „pudelj". da ti Hribar ni 0-stal dolžan." je mrmra! pred se. „Pa tudi Janez ne bo dobil Ančke. Ne bo in bo je. dokler bo stari Hribar tlačil zemljo!4* mu je rojilo po plavi.
„Gori-! Gori"!*" To klic je šele "zdramil Hribarja iz misli. Klic je prihajal iz doline. Kozolec je bil že ves v plamenih. Posamezne'postave krog njega je Hribar že razločil. Brez moči so opazovali ogromne zublje, ki so kakor rdeči stebri segali visoko pod nebo. Oblaki dima so se valili kakor pošasti vse više in više. Ognjeni žar je z rezko svetlo rdečo svetlobo razžarjel vso okolico daleč naokoli, da s« je videlb KakoT podnevi. Na Hribcu in v Šent Jakobu je pričelo biti plat zvona. Žalostno sta pela zvonova in oznanjala nesrečo. — Loški gasilci so prihiteli z motorko. Kmalu so se potrnnli proti ognju z curki vode. a ni zaleglo veliko. Seno in les sta gorela kot žveplo. Okoli kozolca se je nabralo ogromno ljudi, ki so opazovali divjanje ognja. Rešiti se tako ni dalo nič. Gasilci so samo skušali omejiti požar, da se
ne bi razširil še na druga poslopja. Razločno je videl Hribar s svojega skrivališča Dolinarja in ženo, kako sta kakor brez glave begala krog ognja. Videl je tudi orožnike, a se jih ni bal, ker je vedel, da se jim lahko umakne. Ogenj je počasi ponehaval. ogromni stebri dima pa so se še povečali. Hribar je bil zadovoljen, ker vesti tako ni ime! več. Lahko bi v tem trenutku storil največji zločin, ne da bi se mu to zdelo kaj posebnega. Vstal je. se obrnil in šel po gozdu proti domu. Plazil se je po grmovju in med drevjem, hiral robove in preplezal strme bregove. Na pot ni hotel, dn bi koga ne srečal. Vasi se je umaknil v širokem loku. tako da je pred domačo hišo stopil tik iz gozda. Ni hotel trkati in klicati Micke. Šel je v šapo. se zaril v listje, in kakor da bi naredil največje dobro delo na svetu, pokojno zaspal. Poprej pa je še zamrmral predse: — Doli-narju sem vrnil, seda? naj počaka šc Janez!
Orožniki so vodili preiskavo. Spraševali so sem ter tja. zaprli Poličarja iz Puštala in Rihtar-ja. a dokazala sta. da sta bila usodno noč doma. Požar je ostal tako nepojasnjen.
Vendar je zdrava ljudska pamet vseskozi sumila Hribarja, ki so ga videli še tisti večer v Loki, in ker se je kmalu razvedelo. da sta si z Do-linarrem v laseh radi kupčije. Vendar nikdo ni mogel povedati nič jasnega.
VIII.
Ko je Hribarjev France prišel tisto jutro v šiipo po steljo, da bi nastlal živini, je zapazil očeta. Stopil je nazaj v hlev in poklical Janeza:
„Slisiš. Janez, pojdi no z menoj in boš nekaj videl!"
Janez je stopil s Francetom in zagledal spečega očeta. Zasmilil se mu je. Imel ga je kljub vsemu red. Vsi Hribarjevi otroci so se namreč vrgli bolj po materi. Sedaj, ko je videl očeta —, podobnega bolj strašilu kot človeku, ker je bila na njem obleka na več krajih raztrgana od grmovju,—- ležečega v stelji, se mu je zares zasmilil.
Blagoslovljen Božič in srečno Novo leto želi
M
l A B R E T   IVAN   BOBOVK PRI KRAN3U
TOVARNA OPEKE
LESNA INDUSTRIJA
PISARNA KRANJ
Vesel Božič in srečno Novo leto želi
Jakopin Ivan
jermenar, torbar in sedlar Kranj, Prešernova ul.
Vesel Božič in srečno Novo leto želi vsem
Franjo Nadižar
stroino mizarstvo - R R A N j
Cene zmerne in solidne!
Vesel Božič in srečo v Novem letu želi vsem
II
ŽELEZNINA - KRANJ
Vesel Božič in srečno Novo leto želi vsem cenj. odjemalcem tv.
M. ČEŠENJ
KRANJ leseno žimnato, košarsko blago
Vesele božične praznike in srečno Novo leto želi vsem svojim odjemalcem in poslovnim prijateljem
Albin Jasbec
k o n/e krij ska trgovima
Kranj
J
Vesel Božič in srečno Novo leto želi
Slaščičarna Faletič
KRANJ - Jenkova ulica Podružnica Vidovdanska c.
Vesele božične praznike in srečno Novo leto Vam želi
GRADBENO PODJETJE
PAVEL B R E N
mestni stavbenik - KRANJ
Vesele božične praznike in srečno Novo leto želi vsem cenj. gostom in se še nadalje priporoča
Gostilna >pri Zorcu<
Kumer Antonija
Vesele božične praznike in srečno Novo leto želi
ekarna Mr. Ph. Fran. Šavnika dediči
PRI SV. TR03ICI-KRANJ
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE TER SREČNO NOVO LETO 1941 ŽELI C. ODJEMALCEM IN SE PRIPOROČA
M OGRIZEK
"TRGOVINA - KRANJ
Vesele božične praznike in srečno Novo leto želi
MODISTINJA IN MODNA TRGOVINA
• NOGAVICE
• R O K [A V I C E
• PERILO ITD,
Milostipolne božične praznike in srečno Novo leto želi vsem svojim članom in vlagateljem
-aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!
i. in. j. V CERKLJAH na Gor.
Srečne praznike Vam želi
,/Putnik"
Ne spreglejte ga, preden se podaste na pot! - Prihranili boste na času in denarju - Zahtevajte priročnik popustov, ki Vam je brezplačno na razpolago!
c o
W «2
■ M AREN CIC RAJ KO
5 o j=; o to ^
trgovima c meianim blagom KRANJ
> e m iS ^ g Hi
&     ^ =
93 O — SSS > £  O ■
MARENČIČ MARICA
goatilna »pri ften Jr«" — & R M Ž E gostilna »Zlata riba« -KRANJ
TEL. ŠT. 59
I
3S3ES
Vesele božične praznike in srečno Novo leto želi vsem
svojim cenjenim odjemalcem
H INKO
Vesele božične praznike in srečno Novo leto želi svojim odjemalcem
Ana Kristančič
KRANJ
Čevlji - perilo » nogavice Najnižje cenel
Vesel Božič in srečno Novo leto želi vsem c. odjemalcem in se jim še nadalje priporoča mesarija
Klemeneič Janez
Kramj, Bleiimeissova e. 24 in podružnica Stra&išie
Vesele božične praznike in srečno Novo leto želi vsem cenj. strankam in se jim Se nadalje priporoča
Hvala Franc
zlatarska delavnica Kranj - poleg Del. doma
Vsem svojim cenj. odjemalcem želi vesel Božič in srečno Novo leto ter se za nadaljnjo naklonjenost naj topleje priporoča
KR\\J
■PREŠERNOVA 78
htm
oka
Najveija zaloga damskih plašne v, Hubertu s oblek Itd. Itd. Itd. Itd-
"Vesel Božič in srečno Novo leto želi vsem cenj. odjemalcem tv.
BITENC IVAN
trgovina dvokoies - Kranj
v._)
VINO
Za težko delo je močno vino) Dobite ga najlažje v Centralni vinarni v Ljubljani — Frankopanska ul. 11
Ve sel Božič in srečno Novo leto želi svojim gostom in obiskovalcem
GOSTILNA
PRI CILKI
MARA BIDOVC
STRAN 8
»GORENJEC«
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IM SREČNO TER BLAGOSLOVLJENO M OVO LETO
1 E L
HRANILNICA POSOJILNICA
V KRANJU
(LJUDSKI DOM)
Vsem cenj. odjemalcem želi vesele BOŽIČNE PRAZNIKE ter prav srečno in zadovoljno NOVO LETO
manufakturna trgovina
M. KOKL- KRANJ
Priznano najlepša izbira! - Skrajno solidne cene!
Vesele božične praznike in srečno Novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem
ČEVLJARSTVO-KRANJ
iiiiiiillfl
Vesele božične praznike in srečno Novo leto želi vsem svojim cenj. odjemalcem
M. Kcmduč
nasi. Slavko Brinovec
modna trgovina - KRANJ)
Vesele božične praznike in srečno Novo leto vsem našim cenjenim odjemalcem želi  t v r d k a
Logar &Komp.
lastnik: Srečko Yidmar manufaktura - KRANJ
Vesele božične praznike in srečno Novo leto želi cenj. odjemalcem ter se jim še nadalje priporoča lekarna
Mr. M. Rauch
KRANJ .  Mestni trg
Vesele božične praznike in srečno Novo leto želi vsem
OSELJI VINKO
pečar - Kranj, Glavni trg 18
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIiillllllllllllillllllllllllllHIU
Vsem odjemalcem želi vesele in blagoslovljene božične praznike ter srečno in uspeha polno Novo leto
POLLAK JURI3
istrojno mizarstvo KRANJ
Vsem   cenjenim   odjemalcem želi
vesel Božič in srečno Novo leto
in se še nadalje toplo priporoča
<\NTON K.0
strojno  mizarstvo in zaloga pohištva
KRANJ — KLANC
Pozor! — Ženini in neveste!    ^ ŠINKOVEC
vrvarna - KRANJ
Nudim Vam veliko izbiro morske trave, žime, cvilha, posteljnih vzmeti (fedrov), in za vezanje istih, močne vrvice in motvoz. — Nadalje nudim cvilšne vreče, vrvi za perilo, kokosove predpražnike in razne taške iz motvoza. — Izdelujem vsakovrstno vrvarsko blago iz lane-nega prediva. Imam pa tudi na zalogi vseh vrst vrvarsko blago kakor: štran-ge, uzde, vrvi, gurte, biče, bičevnike, motvoz vseh vrst itd. Vsem odjemalcem se najtopleje zahvaljujem in priporočam ter želim vesele božične praznike!
SVINJSKE ROŽE
RAFAEL BATISTIČ
Stražišče pri Kranju-Tel. Kranj 50
Kot vsako l*to kupujem tudi ieios vsako množino svinjskih kož po najvišji dnevni ceni — Pred oddajo Vaših zalog nam jih ponudite.
Istočasno Vam želim VESEL BOŽIČ in srečno Novo letol
Za nredi k« n izdajatelja odgovarja Veri*r»ak Milan r knoj-a
Tiska Tiafcam. Tiakaroaja iašhm v banjo.