GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE „E L K R O J" MOZIRJE Številka: 1 Leto 1985 Glavni urednik: Vida Skok Naklada: 800 izvodov Tisk: Grafika Prevalje S sklepom št. 421-1/72 z dne 13. 1. 1977 oproščeno plačila prometnega davka. ČESTITAMO ZA 1. MAJ, PRAZNIK DELA ELKROJ 130. IZVOZNIK V SRS ZA LET01984 Po podatkih Narodne banke Slovenije za leto 1984 je El kroj z doseženim prilivom od izvoza 364.371 tisoč din (1 $ = 185,70 din) na 130. mestu med slovenskimi izvozniki, medtem ko leto prej nismo bili na seznamu 200 največjih izvoznikov SRS. Se en dokaz torej, da se z zavestnim usmerjanjem na tuji, konvertibilni trg vloga El kroja tudi v slovenskem prostoru znatno krepi. KAKO SMO GOSPODARILI? Premoženjska slika naše delovne organizacije je ohranila s stališča lastnih in tujih virov financiranja približno enako podobo kot v letu 1983; medtem ko je bilo to razmerje v letu 1983 —55 = 45, znaša v letu 1984 — 54 = 46 v korist lastnih virov financiranja. Doseženo razmerje pomeni, da je Elkroj v letu 1984 ustvaril oziroma formiral dovolj poslovnega sklada (230.855 tisoč din, indeks 180) in s tem preprečil finančno odvisnost od relativno dragih tujih virov kot so krediti in druge finančne obveznosti. Položaj oziroma dani pogoji gospodarjenja izgleda-jo v vrednostni strukturi premoženja takole: v 000 din 1982 1983 1984 OBRATNA SREDSTVA 420.135 675.050 1.116.248 — kratkoročne obveznosti 250.851 313.295 596.273 — dolgoročne obveznosti 30.396 37.501 29.791 — druge obveznosti = LASTNI VIRI OBRATNIH 24.809 51.604 33.934 SREDSTEV 114.076 272.650 456.250 + dana posojila 49.018 47.358 59.437 + OSNOVNA SREDSTVA 92.102 115.128 229.043 — dolgoročne obveznosti 12.960 8.352 42.747 — obveznosti za združena sredstva — — — = LASTNI VIRI SREDSTEV 286.280 499.566 811.554 TUJI VIRI SREDSTEV 319.863 411.445 701.503 SKUPNA POSLOVNA SREDST. 606.143 911.011 1.513.057 Iz razpredelnice je razvidno, da v bi- me rje virov pri osnovnih sredstvih lanci stanja prevladujejo obratna sredstva. To je razumljivo, saj Elkrojeva proizvodnja ni kapitalno intenzivna, ki bi zahtevala za proizvodni proces draga proizvajalna sredstva ter velike prostorne objekte. že nekaj let nazaj nagiblje v korist lastnih virov, kar je posledica relativne investicijske neaktivnosti. Manjša investicijska vlaganja kot so nabava nove opreme (likalnica, šivalni stroji) in toplovod je Elkroj financiral z lastnimi Obstoječe delovne priprave in objekte pospešeno odpisujemo preko amortizacije nad predpisanimi stopnjami, ki so za 100 % višje od predpisanih stopenj. Iztrošenost skupnih osnovnih sredstev znaša 66,7 %, iztrošenost delovnih priprav oziroma opreme je 74,8 %, gradbenih objektov pa 62,0 %. Raz- sredstvi. Obratna sredstva se v glavnem pokrivajo s tujimi viri, katere predstavljajo kratkoročni in premostitveni krediti ter vrednost izdanih menic za dobavljen reprodukcijski material. V strukturi obratnih sredstev prevladujejo zaloge s 74,8 %. Dinamika zalog je bila v letu 1984 takale: povpr. letni koeficient vezava vrednost promet obračanja din v 000 din v 000 din — zaloge reprodukcijskega mat. 362.640 1.033.401 2.84 128 — zaloge nedokončane proizv. 184.499 1.263.698 6.84 53 — zaloge gotovih izdelkov 111.935 1.131.921 10.11 36 Skupaj : 659.074 3.429.020 5.20 70 Hitrost obračanja zalog je bila v letu 1984 ugodnejša (5.20) kot leto dni poprej (4.48) kljub temu pa je še vedno neoptimalna. Neoptimalnost obračanja zalog velja zlasti za zaloge reprodukcijskega materiala, kjer vrednost in količina nabavljenih neidočih tkanin bistveno vpliva na slab količnik obračanja in hkrati ustvarja likvidnostne probleme. Količniki obračanja zalog nedokončane proizvodnje in gotovih izdelkov so ugodni in se gibljejo v normalnih mejah. Vodja F RS Peter Širko, oec. Elkroj v podskupini dejavnosti... Iz analize rezultatov gospodarjenja konfekcionarjev SRS, podpisnikov panožnega sporazuma, je za leto 1984 mogoče razbrati, kolikšen delež v podskupini predstavlja delovna organizacija ELKROJ Mozirje. V analizi so zbrani in obdelani podatki posamezne delovne organizacije ter njenih temeljnih organizacij z vseh vidikov poslovanja. Na koncu je prikazano še povprečje vseh udeleženk panožnega sporazuma. Na osnovi teh podatkov smo izdelali analizo vloge in položaja delovne organizacije Elkroj v podskupini dejavnosti z vidika najpomembnejših kazalcev poslovanja (razvidni so iz tabele) ter vzporedno primerjavo s po številu zaposlenih najmanjšo (Enotnost Izola — 45 zaposlenih) in največjo (Mura Murska Sobota — 5,250 zaposlenih) delovno organizacijo. To sta dve ekstremni delovni organizaciji, katerih razmerje je, glede na našo delovno organizacijo, ki spada v skupino srednje velikih delovnih organizacij, razvidno iz graf. 1. Graf. 1: Velikost DO Elkroj z vidika števila zaposlenih v primerjavi z DO Mura Murska Sobota in DO Enotnost Izola . Legenda: - DO Elkroj — 645 zaposlenih c ' X "X -- DO Mura — 5.240 zaposlenih — DO Enotnost — 45 zaposlenih Tabela 1; Strukturni deleži DO Elkroj glede na podskupino dejavnosti v letu 1984 v 103(jjn Kazalec Podskupina dejavnosti skupaj DO ELKROJ Delež DO Elkroj Delež DO Enot. Delež DO Mura Celotni prihodek 43.872.972 2.450.588 5,6 0,1 25,2 Del. prih. od izvoza 10.260.741 481.309 4,7 — 36,2 Dohodek 20.730.108 1.057.972 5,1 0,1 56,0 Čisti dohodek 14.703.322 632.476 4,3 0,2 27,5 Osebni dohodek 8.894.595 311.474 3,5 0,2 26,2 Poslovni sklad 3.844.107 230.855 6,0 0,2 30,7 Akumulacija 5.089.963 288.695 5,7 0,2 32,4 Povp. up. p. sred. 26.506.872 1.412.121 5,3 0,1 28,6 Število zaposlenih 21.654 645 3,0 0,2 24,0 - Iz tabele je mogoče razbrati, da je bilo v letu 1984 v podskupini dejavnosti ustvarjenega 43.872.972 tisoč din celotnega prihodka. Naš delež pri tem je 5,6 odstotkov (2.450.588 tisoč din) in nas uvršča na 7. mesto. Če se primerjamo z največjo DO v podskupini dejavnosti (merilo je št. zaposlenih) in s celotno podskupino, je grafični prikaz naslednji'): Po ustvarjenem dohodku smo se uvrstili na šesto mesto, kar pomeni 5 odstoten delež v podskupini dejavnosti, po čistem dohodku pa na enajsto mesto. To pomeni, da smo imeli v letu 1984 precej obveznosti iz dohodka, in sicer 83 % več kot v letu 1983. Največ so k temu pripomogle visoke obresti. 1.3. Ustvarjeni dohodek 1.1. Ustvarjeni celotni prihodek Legenda. | — Delež DO El kroj v podsk. dej. &0£25<| — Delež DO Mura (največja po št. zaposlenih) v podsk. dejav. Drugi del primerjalne analize se nanaša na kazalce uspešnosti poslovanja, ki so prikazani v tabeli 2. in 3. Tabela 2: Ustvarjeni rezultati na delavca 1.4. Ustvarjeni čisti dohodek Sredstva, ki smo jih v letu 1984 namenili za osebne dohodke, znašajo 311.474 tisoč din, kar pomeni v masi sredstev za osebne dohodke v podskupini dejavnosti 3,5 % delež in sedemnajsto mesto. 1.5. Sredstva za osebne dohodke Delež delovne organizacije El kroj z vidika akumulacije pa je enak deležu celotnega prihodka. 1.6. Ustvarjena akumulacija 1) Delež najmanjše DO je tako majhen, da ga ni mogoče grafično prikazati. To velja za vse kategorije, ki so v tabeli 1. Nekaj manjši delež smo dosegli v prihodkih od izvoza (4,7 %). 1.2. Prihodki od izvoza % % % povprečje Kazalci Enotnost na pov. podsk. ELKROJ na pov. podsk. Mura na pov. podsk. podskupine dejavnosti CP/d 735 36 3.799 188 2.111 104 2.026 100 ČD/d 534 79 981 144 772 114 679 100 Ak/d 193 82 448 191 315 134 235 100 ODr/d 19.024 77 29.854 121 27.482 112 24.623 100 ODVd 17.539 73 28.490 118 27.482 114 24.080 100 D/d 631 66 1.640 171 1.096 115 957 100 Tabela 3: Drugi kazalci uspešnosti poslovanja ČD/PUPS 93 45 53 55 Ak/PUPS 277 20 22 19 OD/ČD 58 49 58 60 E/CP 4 20 34 23 Kjer je: CP— celotni prihodek D — dohodek ČD — čisti dohodek OD — razporejeni neto OD OD.r — izplačani neto OD Ak1 — akumulacija PUPS — povprečno uporabljena poslovna sredstva Graf. 2. Rezultati poslovanja po delavcu v odstotku (podskupina je 100 %) X E — izvoz d — delavci Grafični prikaz pa zajema poleg kazalcev uspešnosti poslovanja delovne organizacije El kroj še rezultate najmanjše in največje delovne organizacije v podskupini dejavnosti (merilo je število zaposlenih) ter povprečje podskupine. Analiza ustvarjenih rezultatov po zaposlenem delavcu nam pokaže, da smo po vseh obravnavanih kazalcih, ustvarjenih z enim zaposlenim, znatno nad povprečjem podskupine in tudi nad obema obravnavanima delovnima organizacijama. To je vsekakor vzpodbuden rezultat, je pa v veliki meri (vsaj pri nekaterih pokazateljih) posledica razvite kooperacijske proizvodnje. Zadnji sklop kazalcev nas opozarja na učinkovitost poslovanja in kaže na določena razmerja v delitvi dohodka in čistega dohodka. Iz prikazanih podatkov lahko zaključimo, da so naša poslovna sredstva še premalo učinkovita , predvsem zaradi visokih zalog (zaloge osnovnega in pomožnega materiala, ki so se v letu 1984 obrnile le 2,84 krat, oziroma so „ležale" 129 dni v letu). Zaradi relativno majhnega deleža osebnih dohodkov v čistem dohodku pa smo beležili visoko akumulacijo (formirano v skladu z določili dogovora o družbeni usmeritvi razporejanja dohodka za leto 1984), kar izboljšuje in postavlja nekoliko nad povprečje učinkovitost poslovnih sredstev, gledano z vidika dosežene akumulacije. Delež izvoza v celotnem prihodku, ki je sicer še nekoliko pod povprečjem podskupine, z leti vztrajno narašča. Zato pričakujemo, da bomo povprečne dosežke pri izvozu proizvajalcev oblačil kmalu presegli. Prepričani smo, da nam je izdelana analiza pokazala na pomemben položaj in vlogo Elkroja v podskupini dejavnosti in v primerjavi s po številu zaposlenih največjo in najmanjšo delovno organizacijo v podskupini. Vsekakor bo potrebno v bodoče vložiti še veliko truda, da bomo zadržali vlogo, ki jo imamo, oziroma, da bomo rezultate na področjih, kjer še zaostajamo, izboljšali na zadovoljivo raven. ----delovna organizacija El kroj Mozirje — najmanjša delovna organizacija v podskupini — največja delovna organizacija v podskupini Graf. 3: Rezultati poslovanja DO El-kroj v primerjavi s podskupino dejavnosti, z največjo in najmanjšo delovno organizacijo v podskupini Legenda: 100- m ES3 — Najmanjša DO (45 zaposl.) — DO El kroj (645 zaposl.) — največja DO (5.240 zaposl.) — povprečje podskupine dejav. ... in znotraj gospodarstva občine Mozirje Pogled v analizo gospodarstva občine Mozirje za leto 1984 ponudi marsikatero zanimivo ugotovitev, zato je prav. da o vlogi Elkroja v občinskem prostoru spregovorimo tudi v našem glasilu. Elkroj (obravnavan je samo Elkroj na področju občine Mozirje, torej brez TOZD Konfekcija Šoštanj) zaposluje dobrih 15 % od vseh 3.519 zap. (računanih iz vkalkuliranih ur) v občini Mozirje. Po številu zaposlenih je na 2. mestu, s skoraj polovico manj zaposlenimi od Gorenja Glin Nazarje. Izhajajoč iz tega osnovnega podatka so zanimivi doseženi finančni rezultati za leto 1984: V Šoštanju pričeli z izgradnjo nove hale delež mesto prvi po deležu Skupaj Elkroja v občini Elkroja v občini v občini - del. rezultati gosp. obč. v 103 din Celotni prihodek Dohodek 14,6 % 3 Glin, -29,3 % 15.502.144 22,7 % 2 Glin, -26,5 % 4.120.805 Čisti dohodek 23,8 % 1 Elkroj 2.236.222 Masa sredstev za OD 18,1 % 2 Glin, -27,4 % 1.461.642 Poslovni sklad 41,7 % 1 Elkroj 459.285 Akumulacija 37,1 % 1 Elkroj 679.310 Družbeni proizvod Izvoz 20,9 % 2 Glin, -29,6 % 4.610.074 (tečaj Z IS 1 $= 124,80 din) 26,8 % 2 Glin, -41,6 % 1.086.877 Vsekakor velja opozoriti na zelo nizko akumulativno sposobnost gospodarstva v občini Mozirje, saj le dobrih 11 % dohodka ostane za poslovni sklad oziroma le 16,5 % dohodka v povprečju namenjamo za akumulacijo (pri nas 20.5 % dohodka za poslovni sklad in 26,9 % dohodka za akumulacijo — DO 28,2 % dohodka za akumulacijo). Zanimivo je tudi, da DO z relativno visokim ustvarjenim celotnim prihodkom in dohodkom namenjajo neznatna sredstva za poslovni sklad ali ga sploh nimajo in obratno. Tako se je na 2. mesto po ustvarjenem deležu poslovnega sklada v občinskem prostoru (23,8 %) prebila Kemija Ljubija, čeprav njen celotni prihodek in dohodek ne predstavljata niti po 6 % CP in DOH vseh DO gospodarstva občine. Delež Elkroja v občinskem merilu se glede na kvaliteto posameznega pokazatelja strmo dviguje. Tako je delež Elkrojevega celotnega prihodka v ustvarjenem bruto proizvodu občine 14.6 %, to je enkrat manj kot znaša delež največje DO v občini. Po ustvarjenem dohodku je Elkrojev delež že večji, medtem ko smo po deležu čistega dohodka gosp. občine s 23,8 % že na 1. mestu v občini. V letu 1984 formiran poslovni sklad Elkroja predstavlja že skoraj polovico oblikovanega poslovnega sklada vseh DO gospodarstva občine in dobrih 37 % vse ustvarjene akumulacije, kar je brez dvoma zelo pomemben podatek. Po razporejenih neto osebnih dohodkih smo, podobno kot leto poprej, na 3. mestu v občini (gospodarstvo), za Veterinarsko postajo Mozirje, ki je s 34.833 din na prvem in GG Nazarje, ki je s 30.235 din na 2. mestu (TOZD Konfekcija Mozirje in DSSS 29.109 din). Najnižji OD je dosežen v MGA Nazarje in sicer 20.153 din, medtem ko znaša povprečni OD gospodarstva občine 25.274 din in je za 58 % višji šji). Najvišji porast neto OD/zap. v primerjavi z letom 1983 beležijo GG, Smreka, Turist, Vez, Glin in Veterinarska postaja, ki so tudi znatno nad povprečnim porastom, medtem ko so vse ostale DO in TOZD OD dvignile manj od povprečja, najmanj pa Kemija Ljubija itt Savinja Mozirje po 42,2 %. Prav gotovo je pri analizi tako različnih DO v občini potrebno upoštevati specifičnost vsake posamezne DO, kakorkoli gledano pa ne moremo mimo velikega deleža, ki ga predstavlja Elkroj v občinskem prostoru in to z vidika vseh pokazateljev uspešnosti poslovanja. Prav tako tudi ne moremo mirno ugotovitve, da bodo DO, ki so namenjale velika sredstva za krepitev materialne osnove dela, ugodna razmerja iz preteklosti mnogo teže zadržala kot tista, ki so za te namene izlo-_ čala le malo sredstev, saj pri teh že relativno majhna sredstva lahko pomenijo bistven porast in s tem povečanje deleža akumulacije v dohodku. Ta gibanja se bodo prav gotovo najbolj odrazila na nagrajevanju po delu, ker prav delež dohodka za akumulacijo (seveda tudi ob ostalih pozitivnih gibanjih) v največji meri kroji možnost boljšega ali slabšega nagrajevanja po delu. Na taka gibanja kažejo že rezultati za leto 1984, vendar je treba priznati, da so v lavnem DO, ki so v letu 1984 OD naj-olj povišale, pred tem imele zaskrbljujoče nizke osebne dohodke, ki so terjali določene ukrepe. Z rezultati za leto 1984 smo torej lahko zadovoljni, zlasti še, ker smo ob primernem nagrajevanju po delu namenili tudi relativno visoka sredstva za poslovni sklad in s tem zmanjšali finančno odvisnost od dragih tujih virov ter si tako zagotovili tudi boljše pogoje poslovanja v bodoče. Plansko analitsko informativna služba Kakor je poznano delavcem Elkroja in širiš! skupnosti, smo se že dalj časa pripravljali na izgradnjo nadomestne proizvodne hale z industrijsko prodajalno v Šoštanju. Na podlagi sprejetega razvojnega načrta TOZD ob združitvi TOZD z DO Elkroj, so se pričele aktivnosti v zvezi s pridobitvijo zemljišča in pripravo projektne dokumentacije. V letu 1983 so naše strokovne službe v sodelovanju z zunanjimi inštitucijami pridobile projektno dokumentacijo in zemljišče. Prvi koraki so bili storjeni. Večji problem pa predstavlja zagotovitev finančnih sredstev. S pridobitvijo sredstev za pripravljalna dela smo pričeli izvajanje zemeljskih del, ki jih je v prvi polovici aprila pričel izvajati GIF Vegrad iz Titovega Velenja. V tem času potekajo prizadevanja za pridobitev bančnega kredita in zagotovitev lastnih sredstev v višini predračunske vrednosti izvajalca. Pripravljalna dela so torej v teku in po predvidevanju bodo trajala en mesec. Ko bodo ta dela zaključena, bo izvajalec pričel z gradbenimi deli. Z izvajalcem dogovorjeni rok za dovršitev teh del je konec novembra 1985. Seveda pa je za izvajanje in sam pričetek gradbenih del potrebno še v tem mesecu zagotoviti vsa sredstva, ki so še potrebna za zaključitev finančne konstrukcije. V nasprotnem primeru bi tudi dela kasnila iz česa pa bi izhajalo povišanje predračunske vrednosti. V nadaljevanju bi rad navedel še nekaj podatkov, ki kažejo na upravičenost te naložbe, ki jo načrtujemo, oziroma katere začetki so že vidni na naši novi lokaciji. Faktorji, ki karakterizirajo to ekonomsko upravičenost so: — izboljšanje delovnih pogojev, kar bo vplivalo na delo samo, na boljše rezultate in zadovoljstvo delavcev in s tem v veliki meri na povečanje produktivnosti; — proizvodnja bo povečana za cca 100 % kar seveda pomeni, da bo treba še veliko storiti pri nabavi opreme, pridobivanju in priučevanju novih delavcev; — zgoraj navedena faktorja bosta imela velik vpliv na povečanje proizvodnje ki je namenjena predvsem za tuji konvertibilni trg, s tem pa tudi večji devizni priliv in finančni rezultat TOZD in DO. Načrtujemo, da bomo proizvodnjo povečali že v letu 1986 in to je tudi pogoj, da bomo lahko krili stroške, ki nastajajo z izgradnjo nove zgradbe. V času. ko smo pripravljali projektno kot leto poprej (pri nas za 50,4 % vi- ZAHVALA Ob izgubi drage žene se kolektivu Elkroja iskreno zahvaljujem za izkazano pomoč, besede sožalja in spremstvo na njeni zadnji poti. Vlado Matko dokumentacijo, finančno konstrukcijo in vse ostalo, smo o tem redno obveščali vse delavce, ki so z izrednim zanimanjem spremljali naše delo, zlasti še delavci Konfekcije Šoštanj, ki z veseljem pričakujejo dan, ko bodo lahko začeli z delom v novih, lepših in bolje urejenih prostorih. Elkroj je dejansko od svojih začetkov do danes ozko specializiran proizvajalec vseh vrst hlač. Specializacija prinaša vrsto prednosti, če jo gledamo s te-hnično-tehnološkega vidika. Gledano s tržnega vidika je ta prednost že manjša, gledano z vidika ranljivosti OZD pa specializacija ni več prednost pač pa njeno nasprotje. Ozka specializacija gledana iz tega vidika kaže, da je OZD zelo občutljiva na tržna nihanja na zelo ozkem segmentu tržišča. Podobna je torej napravi, ki stoji na eni nogi. Kaj storiti, da bo Elkroj dolgoročno stabilnejši? Odgovor na postavljeno vprašanje ni enostaven in bo zahteval vrsto strokovnih analiz najprej iz tržnega področja in nato iz razvojno-tehničnega področja. Rešitev, ki se na hitro ponuja so hlačam sorodni oziroma dopolnilni proizvodi, ki so: — prodajni, po istih oziroma sorodnih prodajnih kanalih; — izvedljivi na obstoječi ali slični novi tehnologiji; — izvedljivi z obstoječo kadrovsko strukturo. Če se vprašamo, kateri proizvodi odgovarjajo gornjim kriterijam je odgovor na dlani. Ko bomo snovali našo bodočnost moramo izhajati v prvi vrsti iz naših tržnih možnosti. Kot možno tržišče bomo obravnavali ne ie jugoslovansko pač pa tudi tržišče zahodnih razvitih Ob zaključku bi rad poudaril, da je pri vseh delih, ki jih je bilo potrebno opraviti v zvezi z aktivnostmi, potrebnimi za pričetek začetne faze gradnje, prišlo do izraza sodelovanje in medsebojna povezanost strokovnih in vodilnih delavcev Elkroja. Martin Preskar ing. dežel, nekaterih vzhodnih razvitih dežel in nekaterih dežel v razvoju. Svoj razvoj moramo dimenzionirati tako, da se bo v stanju preusmeriti na novo tržišče v kolikor bo prihajalo do motenj na posameznih tržiščih. To pomeni, povedano z drugimi besedami, da ne smemo dovoliti prevelike odvisnosti od kateregakoli tržišča. Tržne oscilacije mora biti v stanju naša DO premagati brez večjih pretresov v njeni stabilnosti. Pri ozki specializaciji je zelo pomembno, kakor tudi sicer, da s programom sprejemamo modne tendence v svetu in poizkušamo tako ostati na domačem tržišču med zanimivejšimi organizacijami združenega dela. Večkrat smo poudarjali, da se je težko povzpeti do stopnic za zmagovalce, še težje je delati tako, da se na stopnicah za zmagovalce stoji daljše obdobje. Konkurenčne OZD namreč „skrbijo", da obstaja borba za prva mesta, ki jih je vse težje obdržati. V borbi za prva mesta igra nedvomno odločilno vlogo kadrovska komponenta razvoja. Bdeti moramo torej nad kadrovsko obnovo in kadrovsko rastjo. Oboje bomo lažje dosegli če bomo: — nenehno štipendirali bodoče kadre; — iskali kadrovske rešitve tudi zunaj naše DO; — dajali možnost že zaposlenim za dopolnilno izobraževanje in napredovanje (če so to zaslužili z delom); — in ne nazadnje, nenehno moramo študirati, razmišljati v kakšnem položaju je Elkroj, kaj bo jutri in kaj bi jutri lahko bilo. Glede na to, da smo v času nastajanja novih srednjeročnih in dolgoročnih planov razvoja bodo morala biti taka in podobna razmišljanja nenehno prisotna v Elkroju. Od tega, kaj in kako bomo danes „sejaii" bo odvisna žetev oziroma žetve v naslednjih letih. Utemeljeno torej pričakujemo, posebno ob strokovnih delavcev, čim več kvalitetnih predlogov za našo boljšo bodočnost. Kramer Ivan Fluktuacija v letu 1984 Pri analiziranju fluktuacije delavcev naše delovne organizacije ugotavljamo, da je bila le-ta v primeijavi z letom 1983 manjša, saj za leto 1984 znaša stopnja fluktuacije 4,7 v letu 1983 pa je znašala 5,7. V drugi polovici se je zaposlilo precej štipendistov, ld so sedaj pred kratkim opravili tudi pripravniški izpit. V TOZD Konfekcija Mozirje je torej našlo delo 84 delavcev, v DSSS 13 v TOZD Konfekcija Šoštanj pa le 4 delavke. Skupaj se je torej v letu 1984 na novo zaposlilo v naši DO 101 delavka oziroma delavec. Prenehalo pa je z delom v TOZD Konfekcija Moziije 34 delavcev, v DSSS 8 delavcev, medtem ko v TOZD Konfekcija Šoštanj ni v lanskem letu nihče prenehal z delom. Če pogledamo vzroke odhoda delavcev vidimo, da je največ delavk prenehalo z delom zaradi dela doma na kmetiji, upokojitve , le malo delavk pa je takih, ki so kot vzrok odhoda navedle ustreznejše delo pri drugi delovni organizaciji. V 2. polovici leta so prišli, bili premeščeni ali odšli naslednji člani delovnega kolektiva: -RT0ZD KONFEKCIJA Moziije: NK delavci-ke Podkrižnik Vera Finkšt Danila Kuhar Olga Bezovšek Jožica Bijelič Nada Kočar Bernarda Kaker Elizabeta Brezovnik Lenka Namestnik Ivanka Valentič Marica Markovič Ljubica Zamernik Marija Krivec Maijana Planinšek Marija Kaj storiti za tržno zanimivejši Elkroj ? Vezočnik Jožica Prislan Pavla Podbregar Ana Mirnik Helena Kumprej Ana Troger Karmen lleberčnik Joža Ivanuša Ana Voler Cvetka Riliter Mateja Mumelj Maijana Gorensek Vesna Hribernik Zdenka Enci Zofka Golob Zdenka Goltnik Irena KV—delavci-ke Požarnik Branko — mehanik Vavdi Matko — mehanik Ermenc Jožica — konfekcionar Weiss Katarina — konfekcionar Nadlučnik Marija — administrator Gregor Marija — prodajalka Sosič Suzana — konfekcionar Božič Robert — konfekcionar Štiglic Meta — konfekcionar Gostenčnik Milena — konfekcionar Hriberšek Hermina — PK blag. manip. Selišnik Marija — konfekcionar Ilerlah Alojzija — konfekcionar Gostenčnik Marija — konfekcionar Vertot Amalija — konfekcionar Podbrežnik Nina — konfekcionar Brinovšek Marija — kuharica Žunter Ana — konfekcionar Kolenc Ema — konfekcionar Tevž Fanika — PKV konfekcionar Kosmač Marija — šivilja Atelšek Jožica — PKV konfekcionar \Veiss Betka — konfekcionar Malekovič Franjo — krojač Mohorčič Ljudmila — šivilja Srednja strokovna izobrazba Bitenc Jolanda — konfekcijski tehnik Povšnar Olga — konfekcijski tehnik Aram Nevenka — medicinska sestra Skozit Stjepan — konfekcijski tehnik Krivec Barbara — prometni tehnik DSSS KV delavci-ke Zavolovšek Angela — šivilja Srednja strokovna izobrazba Markovič Ratko — modni modelar TOZD Konfekcija Šoštanj KV delavke D rev Ida — konfekcionar Leve Danica — konfekcionar ODŠLI TOZD Konfekcija Mozitjc NK delavci-ke Venek Alojzija Ramšak Vida Žibovt Zofija Mumelj maijana Šušnjar Zoran Mavrič Anton Robnik Matjeta Mimik Helena Funtek Marija Kuster Pavla Bijelič Nada Solar Franca Kaker Mihaela Kočar Bernarda KV delavci-ke Zavolovšek Angela — krojačica Mrgola Nada — administrator DSSS KV delavci-ke Zagradišnik Štefka — krojačica Srednja strokovna izobrazba Sinokiikar Tanja — konf. telmik Višja strokovna izobrazba Debevc Stane — pravnik Vzrok odhoda upokojitev delo na kmetiji delo na kmetiji neuspešno poskusno delo služenje J LA služenje J LA delo na kmetiji neuspešno poskusno delo ustrezno delo pri dragi DO upokojitev odšla v domači kraj upokojitev ustreznejše delo pri drugi DO po sklepu discipl. komisije premestitev v DSSS varstvo otrok delo doma na kmetiji premestitev v TOZD delo v Gorenju BOLNIŠKI IZOSTANKI V LETU 84 Iz tabele je razvidno število bolniških izostankov v preteklem letu. Skupaj je bilo torej v letu 1984 izgubljenih zaradi bolniških izostankov 6416 delovnih dni v TOZD Konfekcija Mozirje ali 5,1 %, precej manjši pa je odstotek bolniških izostankov v DSSS, saj znaša le 2,3 % ali 586 delovnih dni. Skupni odstotek bolniških izostankov je v povprečju v mejah normale 4,6 %, nadpovprečno visok je bil v mesecu februarju, in marcu to je bil čas, ko je bilo veliko primerov gripe in prehladnih obolenj. V prihodnje moramo težiti za tem, da bomo v bolniškem staležu res samo takrat, kadar bo to nujno potrebno, saj bomo tako prispevali k zmanjšanju % bolniških izostankov in k rasti dohodka delovne organizacije in s tem tudi k dvigu osebnih dohodkov, za kar smo vsi zainteresirani. Mesec Št. dni bol. iz TOZD Mozirje % bol. izost. % bol. št. dni S’ bol. izost. bol. izost. izost. brez nege DSSS , otr. % skup. štev. del. PD % PD januar 471 4,6 4,2 26 1.2 4,1 19 3,4 februar 725 7,0 6,3 67 3,3 6,5 22 4,1 marec 765 7,4 6,7 67 3,3 6,7 21 3,9 april 616 6,3 5,7 34 1.8 5,5 22 4,1 maj 441 4,1 3,6 33 1,5 3,9 22 4,1 junij 419 4,0 3,3 44 2,0 3,7 19 3,5 julij 306 3,0 3,0 43 2,1 3,1 16 2,9 avgust 677 6,3 5,6 43 1,9 5,6 20 3,6 september 600 5,5 5,1 58 2,7 5.1 18 3,1 oktober 511 4,3 4,0 61 2,7 4,1 15 2,6' november 415 3,4 3,0 62 2,7 3,4 19 3,3 december 470 4,4 4,0 48 2,4 4,2 15 2,5 Skupaj : 6416 pov. % 5,1 5,4 586 pov.% 2,3 4,6 19 3,4 Sestavila: Zora Štrucl PRAZNOVANJE DNEVA ŽENA OB POSKOČNI SKLADBI ANSAMBLA ŠIK SE JE ZASUKALO SKORAJ VSE, RAZEN TISTIH, KI SO JO RAJE MAHNILE V BAR. TUDI „OB ŠANKU" SE JE BILO VREDNO USTAVITI. NAŠI GOSTITELJI SO ZNALI TUDI DOBRO ZABAVATI. Tudi letos smo, podobno kot lani, sam 8. marec praznovale povsem delovno. Zato pa smo se takoj naslednji dan, na prosto soboto vse ženske El-kroja zbrale v dvorani TV D Partizan Mozirje, kjer so nam predstavniki OOZS in mladine ter seveda naši vrli fantje pripravili zanimivo srečanje. Dvorana je bila spet nabito polna. OOZS nam je v spomin podarila praktična darila. Bogatejši za dve prikolici in počitniško hišico Ni dvoma, da so se posledice težke gospodarske situacije kar najbolj odrazile na padcu kupne moči prebivalstva in s tem na poslabšanju življenjskih pogojev, kar je spremenilo tudi našo miselnost in naše potrebe. Če smo še pred leti delili mnenja o tem, ali bi si ali si nebi zagotovili lastne kapacitete za počitnikovanje, smo letos na vseh obravnavah planskih ciljev z navdušenjem sprejeli pobude za nakup dveh počitniških prikolic, ki bosta precej povečali naše počitniške zmogljivosti. Prikolici bomo postavili nekje v Istri, torej v bližini, da bosta laže dosegljivi. Čena za bivanje v prikolici je regresirana in znaša 500 din na dan. Posamezna izmena bo trajala 10 dni. Vsekakor bodo prikolice pomembna pridobitev za tiste, ki tudi na počitnicah radi sami kuhajo, kajti gledano s stališča udobja in stroškov še vedno prednjači počitniški dom v Maslenici, kjer je v ceno, ki je tudi regresirana, vključena še prehrana in postrežba, regresiran pa je tudi avtobusni prevoz v Maslenico in nazaj. Poleg omenjenih prikolic bomo v letošnjem letu odkupili tudi počitniško hišico Smreke Gornji grad v Ča-težkih toplicah, ki bo vsekakor pomembna pridobitev za vse člane kolektiva in bo lahko koriščena tudi izven najbolj vročili dni v letu, zato smo prepričani, da bo dobro izkoriščena. Nedvomno bodo omenjene pridobitve pomemben prispevek k boljšemu počutju zaposlenih. Vsekakor pa se moramo že od vsega začetka zavedati, da so počitniške kapacitete skupna last in da moramo nanje skrbno paziti. Višina stroškov, ki jih bomo imeli s temi objekti je odvisna od nas samih, od nas pa je tako tudi odvisno, ali bomo razpoložljiva sredstva skupne porabe v prihodnje namenjali za pridobitev dodatnih kapacitet in za dmge potrebe skupne porabe, ah pa samo za popravila in obnovo obstoječih. Vida Skok Stanovanjska izgradnja v letu 1985 Stanovanjski gradnji namenjamo v EI-kroju vsa leta precejšnjo pozornost. Medtem ko smo sprva podpirali samo individualno stanovanjsko gradnjo, smo se zadnja leta intenzivno usmerjali tudi v nakup družbenih stanovanj. V letu 1985 namenjamo razpoložljiva sredstva za stanovanjsko izgradnjo tako za družbeno, v precejšnji meri pa tudi za individualno stanovanjsko gradnjo, torej za individualne stanovanjske kredite. Sredstva za stanovanjsko izgradnjo za DSSS in TOZD Konfekcija Mozirje so združena pri TOZD Konfekcija Mozirje in se koristijo skupno, v TOZD Konfekcija Šoštanj pa so se odločili za samostojno koriščenje v tej temeljni organizaciji razpoložljivih stanovanjskih sredstev. V letu 1985 bomo razpoložljiva stanovanjska sredstva na področju občine Mozirje namenili za podražitve v letošnjem letu vseljivih petih stanovanj v stanovanjskem bloku v Nazarjih ter za nakup enega enosobnega stanovanja v bloku v Lučah (2 enosobna stanovanja v istem bloku bomo kupili iz poslovnih sredstev TOZD kot nado: mestitev stanovanjskega fonda v OŠ Raduha). Stanovanja bodo vseljiva v letu 1986. Poleg omenjenih stanovanj bomo ob pridobitvi ustreznih virov finansiranja kupili še eno družinsko stanovanje v novem bloku v Nazarjih. V Šoštanju bodo iz zbranih sredstev v letošnjem letu poravnali obveznost za dve družbeno najemni stanovanji. Za individualno stanovanjsko gradnjo namenjamo letos v primerjavi s preteklim letom znatno več sredstev in sicer 10.000.000 din na nivoju TOZD Konfekcija Mozirje in DSSS ter 3.5000.000 din v TOZD Konfekcija Šoštanj. Sklep o razpisu omenjenih sredstev je že sprejet, sredstva pa bo mogoče koristiti takoj po opravljenih formalnostih. Vsekakor je zelo pomembno, kako bomo sredstva za stanovanjsko izgradnjo razporejali v bodoče. Priznati je namreč treba, da so zaostreni pogoji pri pridobivanju stanovanj draga stan. gradnja in s tem visoka lastna udeležba prosilcev stanovanj) marsikoga odvrnili od namere za pridobitev družbenega stanovanja, naraščajo pa potrebe po kreditih za individualno stanovanjsko gradnjo, kajti poleg novogradenj bodo vse bolj prisotne tudi adaptacije obstoječih zgradb. Da bi se lahko v naslednjem srednjeročnem obdobju pri razporejanju stanovanjskih sredstev čim bolj približali dejanskim potrebam, smo pred časom izvedli ustrezno anketo, ki bo pokazala, ali naj v bodoče namenjamo več sredstev za družbeno ali individualno stanovanjsko izgradnjo. VS MALI DELOVNI PRIPOMOČKI V pripravi dela in v proizvodnji lahko ostro oko opazi kar precej opravil, ki se opravljajo na zelo primitiven način. Pri tem izgubljamo ure in ure delovnega časa, ki nas stanejo veliko več, kot izdelava ali tudi nakup malih delovnih pripomočkov. V razvitem svetu na tako izgubljene ure veliko bolj kritično gledajo, zato tudi stimulirajo ustvarjanje delovnih pripomočkov. V naslednjem sestavku želimo prikazati nekaj zelo enostavnih pripomočkov, ki bi jih pri nas lahko s pridom uporabili, pa jih nimamo. Rezalec šablon iz debelega kartona, ki služijo za fino krojenje majhnih krojnih delov. Sestoji se iz male mizice z odprtino za nož na sredini. Nož je montiran pod ploščo in deluje s pomočjo elektromotorja. Rezanje šablon s škarjami je zelo težavno delo, pa še tako točno ni. Obešalniki za kroje in šablone lahko olajšajo iskanje in snemanje krojev z odlagalnih mest. Miza za polaganje in grobo krojenje karo materialov. Zgornja plošča mize ima luknjice, skozi katere nabadamo igle s konicami na obeh straneh. Na te igle nabadamo tkanino po karo vzorcu. Na mizi lahko dele grobo krojimo, ne da bi jih prej sneli z igel. Igle, ki bi motile pri krojenju, lahko namreč posamično tik pred vertikalnim nožem izvlečemo iz tkanine in mize. Držalo šablon. Pri finem krojenju je potrebno dobro držati šablono na nakladi tkanine — to delavce utruja. S takimi držali prebodemo šablono in tkanino in si olajšamo delo. Naprava za obračanje pasov, poklop-cev, vogalov. j Abb. r Praktične odlagalne površine za vse in povsod. Takšne in podobne pripomočke je možno skonstruirati in izdelati za veliko funkcij in opravil, vendar za to kar ni časa, niti denarja. Vsi res ne prinašajo prihranka časa, odpravljajo pa težavnost dela, kar tudi ni brez pomena. Verjetno bi si tudi v Eikroju marsikdo želel izboljšanje pogojev dela s pomočjo malih delovnih pripomočkov. Ivanka Saponjič Abb. 5 Abb, 4 % KADROVSKIH ŠTIPENDIJ ZA ŠOLSKO LETO 1985/86 ZA DO ELKROJ MOZIRJE Delovna organizacija EIkroj Mozirje za šolsko leto 1985/86 razpisuje naslednje štipendije: 1. TOZD Konfekcija Mozirje — konfekcionar I — konfekcionar 11 — konfekcijski tehnik — konfekcijski inženir — dipl. inženir konfekcije 20 štipendij 10 štipendij 3 štipendije 2 štipendiji 1 štipendija Skupaj 36 štipendij 2. DSSS — diplomirani sociolog— smer novinarstvo — diplomirani ekonomist 1 štipendija 2 štipendiji Skupaj 3 štipendije 3. TOZD Konfekcija Šoštanj — konfe kcionar I — konfekcionar 11 10 štipendij 10 štipendij Skupaj 20 štipendij S K U P AJ : 1., 2., 3. 59 štipendij MLADINKE SO SE IZKAZALE V torek, dne 16. 4. 1985 je mladinska organizacija organizirala očiščevalno akcijo pred našo delovno organizacijo. Akcijo so organizirale mladinke na lastno pobudo. Dokazale so, da se da z združenimi močmi in zagnanostjo marsikaj narediti. Očistile so zelenice in pometle parkirne prostore pred tovarno. Na ta način so prispevale k lepšemu videzu tovarne. Na takšne pridne, vedre mladinke smo lahko ponosni. Zakaj tako,tovariši? Oktobra lanskega leta sem oddal vlogo o izboljšavah, ki sem jih opravil na parnih stiskalnicah. V tej vlogi so natančno oposane izboljšave na 8 Hoffmanovih stiskalnicah za likanje v pasu ter na dveh TEST stiskalnicah, prav tako za likanje v pasu. Skupno sem tako posredoval izboljšave na 10 strojih z največjim poudarkom na poenostavitvah dela. Stroje sem prilagodil tako, da je delo z njimi lažje in enostavnejše ter varnejše. Vse to pa pripomore tudi k boljšemu počutju delavcev. Preteklo je že več kot pol leta, toda na mojo vlogo do danes še ni odgovora. Ne vem, ali ima komisija toliko dela z inovatorji in vrednotenjem učinkov ali pa je bila kriva zimska utrujenost? Vsekakor me (kakor tudi mnoge druge) moti tak odnos komisije do dela. V človeku ubija voljo do nadaljnjega Že več mesecev sem v bolniški, ker sem si pri nesrečnem padcu pretrgala glavno kito v kolenu. Bolečine, osamljenost, stiske, včasih obup so moji dnevni spremljevalci. Zato sem bila tembolj vesela in presenečena, ko sta mi predstavnici sindikata in naša socialna delavka prinesli domov prelep šopek. Presenečena sem bila „Kroja“, ki sem ga dobila po pošti. Vedno ga prebiram od prve do zadnje strani. To je pač „naš" list. Vesela sem bila obiskov sodelavk. So trenutki, ko ti povsem pade morala, toda potem, po takšnih lepih in plemenitih gestah spoznaš, da vendarle nisi sam. Hvala vsem! Ne smem pozabiti tudi vseh tistih, ki so mi ob padcu tako požrtvovalno pomagale: Betka, Letošnje občinsko sindikalno prvenstvo v odbojki se je odvijalo v organizaciji OOZS TOZD Konfekcija Mozirje dne 22. 3. 1985 v osnovni šoli Gornji grad. Na turnirju je nastopilo 7 ženskih in 11 moških ekip. Značilnost letošnjega tekmovanja je nastop velikega števila ekip, zato pa nekoliko slabša kvaliteta igre. Tako je prvenstvo, ki se je začelo ob 15. uri, trajalo poz- inventivnega dela. Dobiš občutek, da trud, ki si ga vložil iz izboljšavo, iz naši DO ni veliko vreden. Zato upam, da se bo odnos do inventivnega dela izboljšal, sicer bomo zavrti v zadnjem času tako poudarjeno ustvarjalno delo. Ciril Zavolovšek Marija, Marta, Majda, Cvetina hčerka, Julka. Mogoče se katere nisem spomnila, vendar vsem hvala. Predvsem pa za cvetje in pozornost. Cveta Praznik Pismo je prispelo že pred časom, vendar prepozno za objavo v zadnji številki Kroja. Veseli smo, da se nam oglasijo tudi sodelavci, ki so tako ali drugače primorani ostati doma, da povedo svoje obču tke in mnenja, ko nas opazujejo od daleč. Lepo je, da jih lahko razveselimo z drobnimi pozornostmi, da olajšamo njihovo stisko. Zlasti zadovoljni smo, da se razveselijo tudi našega glasila. Zato se tov. Praznikovi zahvaljujemo za prispevek in ji želimo čimprejšnje okrevanje. no v noč, vse do pol polnoči. Tako se je ponovno, kot tudi že lani pojavila nuja po skrčitvi tekmovanja, torej po nastopu posameznih delovnih in ne temeljnih organizacij, s tem bi tekmovanje pridobilo tudi na kvaliteti, množičnost pa bi prišla do izraza pri izboru ekip v posameznih delovnih organizacij ali. Zato bo v bodoče vsekakor potrebno pristopiti k menjavi pravil na takih tekmovanjih. Vrstni red nastopajočih: moške ekipe: 1. Kovinarstvo Ljubno 2. Glin, TOZD Zagarstvo Nazarje 3. Vegrad, TOZD Gradbenik Ljubno 4. Glin, TOZD Iverna Nazarje 5. GLIN, TOZD Energetika, Nazarje 6. SO Mozirje 7. Z KZ, TOZD Trgovina in gostins. 8. GG, TOZD Transport in gradnje 9. GLIN, DSSS Nazarje 10. Elkroj, TOZD Konfekcija Mozirje 11. MGA Nazarje ženske ekipe: 1. Kovinarstvo Ljubno 2. Glin, DSSS Nazarje 3. Elkroj, TOZD Konfekcija Mozirje 4. ZKZ, TOZD Trg. in gost. 5. MGA, Nazarje . 6. OŠ Gornji grad Vrh Krajnc Z NARAVNIMI SREDSTVI DO LEPOTE ČISTILNA KREMA Limonin in pomarančni olupek, ki mu odstranimo zunanji, obarvani del, prevremo v vodi, v katero kanemo nekaj kapelj limoninega soka. Vre naj, dokler ne dobimo homogene bele kreme. Med vrenjem mešamo. To je čudovito sredstvo za čiščenje kože, ki naredi kožo mehko. TIMI JANOV A KREMA 7g čebeljega voska 4 g kitove to Išče 2 g cetilnega alkohola 25 g mandeljnovega olja 15 g olja iz pšeničnih kalčkov 30 g timijanovega poparka 0,5 g boraksa Izdelava: Dodatke topimo na vodni kopeli. Dodamo olja in topimo naprej, dokler ne dobimo bistre, maščobne mase. Medtem poparimo pest suhega timijana v skodelici vrele, destilirane vode. Pustimo nekaj minut in tekočino precedimo skozi filtrirni papir. V vročem timijanovem poparku razsto-pimo boraks. Raztopljeni maščobi primešamo toplo tekočino in stepamo naprej, da se ohladi. Pustimo jo, da stoji še nekaj časa, nato pa jo z leseno žlico še enkrat dobro premešamo in napolnimo v lonček. Učinek: smetanasta krema diši osvežujoče po timijanu. Kremo nanesemo v tanki plasti. Primerna je za mastno in nečisto kožo. LIČILA - so pripomočki, ki jih uporabljamo zato, da z njimi poudarjamo, korigiramo in popravimo videz obraza, vratu in celega telesa. Poleg pudrov uporabljamo še črtala za ustnice in obrvi, barvila za veke, rdečilo za ustnice in lica ter maškara. (se nadaljuje) Geste presenečenja PRIČNIMO DAN Z NASMEŠKOM ... OBČINSKO SINDIKALNO PRVENSTVO V ODBOJKI Celje - skladišče D-Per NAGRADNA KRIŽANKA 192/1985 1119871522,1 COBISS e f - ^ _ 1 ; C ? £>IV£\ SPAUUC TE/Nižti l£,tA l£( VZETEM Nost roroMfcyC ' riflntBn 3 zTTo i r. V* T~ ... j —'I TEK J Tl L TovA^NI V f6£60ly DELAVK^ SLAPNIK UVUEJE oč^ ITALIJ/}! i u ► RCKA AlMA i^ri V 3JV r »ORIMI ik ! E i c D 2. KVAMbp^. UMI f ftoTftiJSff JMVjfftč |TrtLI*|J. 7.IH E" i j OCVIRK Avjuij/ PRiToK žival osvežil PljAtA Z^folL j PRE^ZOC, Vb'L|gi MT 5EEZ , ftflkV/Ji PCI/V SLAV** M en/k A f£VKl\ UST V K^ApjKl zastavi Bojf*N)Koj Mo //o /Mf O * ' 5 o PRITAJI- NIC(\ Toni o#) RE6ERc>lK /V4a) , VALE*l//v ANPE*. jVb^lKA RvJKo M. IHf . j j>vic,*lo tat te ", i AbSCE-J« ‘/71 -♦ HUDA. SNATA/At £>