171. Stnilta. 1 Urtllul, i pMMUk. a. jama mz. * XLV. lulo. .Slovenski Narod* vdja: v Ljubljani na dom dostavljen: v upnvn&tvu pcejcman: «k> leto ....... K 24*— ćelo »eto.......K 22»— pol leta . ,;4,r.u.f. • 12-— pol leta . ...^i^W« . 11 — čttrt lete • «.;.*.*•'.• • &— četn teta . • ?.%>•■• • 5-50 na mute •••'••• . 2-— m mesec . . .*.*.. . 1*90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračala 0re4al*tvo: EnafteT* ollca **. S (t pritiićju le*©), telefon *L 14. litscrati veljačo: peterostopna petit vrsta za enluat po 14 vin., za dvakrat po 12 Vin., za trikrat ali večknt po 10 vin. Parte in zahvala vrsta 16 vin. Poslano vrsta 20 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo fiaročnine, reklamacije, htsetati ttd. to ie administrativne stvari —— Ptiuitiii iteTilfca vel|a 10 Timar)«*. ----------- Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Nar**ui tlakara«" «•!•••■ M. SS. .Slovenski Narod* velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: • za Nemčijo: ćelo leto.......K 25*— ćelo leto.......K 30*— četrt^eta* 1 I I I I ! " 6*50 za Ameriko in vse druge dežele: na mesec * * \ ! I I I 2-30 ćelo leto......K 35*— Vprašaniem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. tJpravntttvo fspodaj. dvorišče levo), Knaflova ulica: St. 5 telefon St. 89 Praška odgoditev. Dunaj, 28. julija. Ceško-nemska spravna pogaja-nja so odgođena. Ofieijalni komuni-ke ki sta ga izdali sporazumno obe narodnostni stranki zatrjuje. da je bilo treba z ozirom na splošno utru-jenost pogajanja prekiniti, ter da se hodo nadaljevala v jeseni. Privatne vesti javljajo, da odgoditev spravnih konferenc ni posledica kakšnih novih sporov in da izvršeno delo nika-knr ni izvruHk'-1 . S:-.:*1^ - \ :a'-\f> izmučene od dolgih pogajanj. konferenc. posvetovanj, da se nahajajo pogajatelji v skrajno nervoznem raz-položenju. ki tako rado izbruhne v kritične situvacije. In ker je bila materija zadnjih dni skrajno težavna, se je zdelo nevarno nadaljevati konference. da ne izbruhne v soparnih posvetovalnicah kak nepričakovan konflikt, ki bi ogrozil ćelo akcijo ter povzroči! prerušenje velikega sprav-ga dela. Na češki in na nemški strani se odločno poudarja, da bodo jesenske konference. ki pričnejo najbrž sredi septembra, navezale tam, kjer so bile danes prekiniene. Gre torej takorekoč le za počitniško pavzo. ki je navidezno upravičena in malopo-membna. Toda treba si je predočiti na-men češko-nemških spravnih poga-anj. njih trajanje in vsebino. ozreti se treba na upanja, ki so jih ta poga-ianja izzvala. ne le z ozirom na so-žitje obeh narodov na Ceškem ter končno ureditev desolatnih razmer v ceškem deželnem zboru, temveč predvsem tuđi z ozirom na veliko državno politiko in konsolidacijo parlamentarnega položaja — in ta-koj bodemo spoznali kako zelo treba obžalovati. da se optimistični upi onih, ki «o zadnje tedne skoraj vsak dan iz Prage oznanjevali, da bo jutri, pojutršnjem. čez tri dni takzv. delna sprava« perfektna. Pod čvrsto egido namestnika kneza Thuna se je zdelo. da tokrat stremljenja treznih politikov. tako čeških, kakor nemških dognati ven-dar enkrat kompromisno platformo, na katero bi se lahko postavila oba naroda na Ceškem. ne bodo zaman. Pred desetimi meseci so začela spravna pogajanja ob udeležbi vseh strank obeh narodov in merodajni voditelji teh konferenc so omejiii gradivo na one točke, katerih reši-tev se jim je zdela najnujnejša, da omogoči delazmožnost češkega de-želnega zbora ter sodelovanje obeh narodov v dunajskem parlamentu. Tako je nastal takzv. mali spravni program z naslednjimi zadevami: delna reforma deželnega reda (sek-cijoniranje dež. odbora po narodnosti), uravnava rabe jezikov pri avto-nomnih državnih uradih, principijal-na rešitev manjšinskega vprašanja (katere manjšine naj dobijo posebne minoritetne pravice). Po težavnem in napornem delu. po premne ^ih konterencah in pogajanjih se je posrećilo večino tega programa ugodno resiti. Pogajajoče se stranke so pri tem mnogo riskirale. Na obeh straneh se je kmalu pojavil radikalni odpor proti »popustljivosti in narodni mlačnosti <, češki radikalci so spravne konference zapustili ter grozili ostalim strankam z obsodbo naroda, nemški Nationalrat in radikalne nemske korporacije, zlasti mnoge severnočeške občine so brez pre-nehanja Ščuvale proti »Češki prepo-tenci ?, nemško časopisje. katerega premnogi uredniki so dolga leta ži-veli od češko-nemškega spora, je pritajeno in odkrito hujskalo prQti vsaki spravi — treba je bilo mnogo neustrašenosti in odločnosti za na-daljevanje pogajanj. Karakteristično za razpolrženje v deželi je, da so >c pogajanja navzlic vsem zaprekam uspešno nadaljevala ter prispela tako daleč, da smo vsak hip pričako-vali ugodnega konca. 2e je bil termin za sklicanje češkega deželnega zbora določen, že je vse pričakovalo, da bodo deželne tinance kmalu v redu in da prične skoraj sveže kulturno in gospodarsko življenje, ki je vsled stagnacije deželne uprave v mnogih panogah naravnost nazadovalo (spo-minjamo na ljudsko šolstvo. učiteljsko bedo. deželne gospodarske in dobrodelne institute), v avstrijskem parlamentu smo pričakovali za jesen konsolidacijo položaja, ustvaritev trdne parlamentarne većine, mnogi sloii so pričakovali od sodelovanja Cehov in Ncmcev energičnejšo politiko v interesu ljudstva in /lasti na gospodarskem in socijalrv -politič-nem polju so vzbujala praši-a poga-janja mnogo nad. Tn končno mo zlasti mi Slovenci pričakovali »brodej-nih posledic za naše spor z nem-škim sosedom in marsikaten politič- no misleći človek .si je predstavljal, da bo tuđi delazmožnost štajerskega deželnega zbora morala biti zasigu-rana z enakim ali vsaj podobnim kompromisom. Česko-nemška delna sprava bi bita v tem oziru uprav predpodobna. Z odgoditvijo praških spravnih konferenc so odgođene tuđi yse na nje navezane politične nade . . . Ob vprašanju »Praga< in »pošta^ so pogajanja obtičala. Praga spada med ona mesta, kjer tvori narodna (nemška) manjšina tako maj-hen del prebivalstva, da ji po doK' vorjenih načelih ne gredo zakonite minoritetne pravice. V kompromis-nem smislu bi morali torej praški uradi tako v zunanjem, kakor notra-njem poslovanju rabiti izključno češki jezik, Nemec pa ima pravico vlagati in sprejemati potom preva-jalnega urada svoje spise tuđi v nemškem jeziku. Tako stoji »praško vprašanje« v smislu splošnih spravnih načel. Toda Nemci so od začetka zahtevali, da naj veljajo za Prago izjemne določbe. ker je deželna pre-stolnica. Tuđi glede pošte so se pojavile nenadne težkoče, predvsem radi tega, ker so Nemci pričeli trdi-ti, da pošta ni državni «rad. temveč le erarični institut — torei ne spada v takzv. malo ali delno spravo. Toda vse težkoče bi se bile se odpravilc. da ni \- odločilnem trenutku dunajska vlada pod piti a la Nem-cev, da na.i ostanejo neupogljivi ter tuđi sama izjavila, da ne more pripustiti v Pragi Češčine kot notranji uradni jezik. Intervencija vlade je kriva, da se nade češkega prebivalstva še ne morejo izpolniti, da osta-neio morda vsi upi jarlede srečnejših notranje-političnih razmer v širni Avstriji še dolgo neizpolnjeni. Vlada se je zbala sloge med obema narodo-ma in složnega nastopa Cehov in Nemcev v onih vprašanjih, ki raz-burjaio znova našo javnost. Že je v dunajskih listiH pričela nova kampanja za vojaške zabteve, znova grozio skoraj tristomilijonske zahteve za kanone avstrijskim davkoplačeval-cem in gotovo je. da bo vojaška uprava v jeseni zahtevala te nove vclikanske žrtve od države. Notranje silen avstrijski parlament bi se morda postavil z vso energijo proti tem nacrtom, parlament v katerem ostane vse razkosa-no kakor je bilo. ie za vlado igrača. Divide et impera, drži jih razrazen in od njih dobiš vse, kar hočeš, to je bilo politično načelo, ki je povzročilo praško odgoditev — v škodo obeh narodov in upravičenih ter uteme« ljenih interesov ćele države. Praški slučaj nam jasno kaže zakaj ie v Avstriji narodnostni mir nemogoč, kaže nam niti onih intrig, ki izigravajo narode, da izvedejo svoje nacrte. V taki državi pa je tež-ko za blagobit in napredek. Štajersko. Iz Trbovelj. Slavno narodno ob-činstvo od blizu in daleč opozarjamo na veliko sokolsko slavje povodom razvitja prapora in župnega zleta Celjske župe v Trbovlje, dne 4. av-gusta 1912. Vse trbovske narodne dame so obljubile sodelovanje v raznih paviljonih. Pristna turska kavar-na. Svirali bodeta dve godbi na veli-kanskem veseličnem prostoru. Ob slabem vremenu je preskrbljeno s pokritimi šotori. Najobsežneje se bode skrbelo za razno zabavo in se ob-činstvu že naprej naznanja, da se ne bode s cenami pretiralo in sploh ne odiralo, kakor je skoraj pri takih pri-likah povsodi navada. Sokolska društva nai se javijo kakor hitro mogo-če zaradi obedov, sicer naj si vsak sebi pripiše. ako ne bode dobro po-strežen. Na zdar! Klerikalci, mi in štajerski dežel-ni šolski svet. Koncem meseca av-gusta se prično zopet pogajania za delazmožnost štajerskega deželnega zbora. Svoje mnenje o teh pogaja-njih smo že v »SIov. Nar.« dovolj razločno povedali. Vendar pa se nam zdi potrebno z ozirom na polemiko, ki se je razvila med ^Slov. Nar.« in mariborskimi klerikalnimi Časopisi glede protipostavnega imenovanja nemškutarja Komposta za nadučite-lja na doslej še slovenski soli v Št. Ožboldu ob Dr.. pribiti sledeče. Pri pogajanjih bo šio zopet za kardinalno zahtevo nemških nacijonalcev in slovenskih klcrikalcev: razširjenje štajerskoga deželnega šolskega svreta. Prvi bi radi dobili to korporacijo baš z ozirom na Sole ob štajerski je-zikovni meji popolnoma v svoje roke, drugi bi pa radi v sporazumu z nemskimi klerikalci utrdili vpliv bo-jujoče se cerkve v najvišji deželni šolski oblasti. Ncmškim nacijonal- cem gre za njihove narodnostne ci-lje — slovenskim klerikalcem pa za interese konfesije in cerkve. In ti klerikalci so danes žalibože malodane edini zastopniki naših narodnostnin interesov v štajerskem deželnen? zboru. Vidimo jih, da z večjo vnemo ovajajo in preganjajo slovensko narodno učiteljstvo, kakor se bore za slovenski značaj našega šolstva. O nevarnosti, da se bode n. pr. ljudska šola v Št. Ožbaldu ob Dr. popolnoma poneučita, še ni napisal »Slov. Gospodar« niti vrste — pač pa ovaja v zadnji številki neko učiteljico, da se ni dovolj pridno udeleževala cerkve-nih prireditev. Dr. Verstovšek pravi v »Straži«,da je glede Kompostovega imenovanja »interveniral« v Marn-berku pri okrajnem Šolskem svetu ir tuđi v Gradcu pri dež. šolskem svetu. To lahko verujemo ali pa tuđi ne Klerikalni poslanci obešajo ta'*ft intervencije iako radi na veliki Tvor in pišejo o predmetm intervencije radi v svojem časopisi u — sedaj se pa dr. Verstovšek zganti še-le, kc mu je naš dopisnik, ki je najinanj toliko verodostojen ko dr. V., očital, da vkljub točnim inforniacijam ni niče-sar storil. Klerikalci bi v tej /adev5 — in v vseh enakih — lahko že \eC storiti. Ce najde n. pr. dr. BenkoviC -- pot do namestnika takrut, ko ?re obglaviti napredno učiteljstvo zata ker ni sprejelo mariborskega škofa, če intervenira pri namestniku dr. Ko-rošec proti naprednemu učitelju — zakaj pa ne napno klerikalci vseh sil če gre za kako narodnostno važne imenovanje? Zato, ker so slabi zastopniki naših narodnih interesov Imajo vso silo in moč v rok ah, a ie nikoli ne izrabijo za slovrensko narodno ide^, temveč le za interese ti-stih cerkv^nih krogov. ki bi radi pri nas zopet vpeljali nestrpno duhovni-ško strahovlado. »Straža« pravi, da bi se naj udeleževali s klerikalci boja za »preosnovo« dež. šolskega sveta. Kaka bi naj bila ta preosnova, list seveda ne pove. Ne le, da se nam je bati ciljev, ki jih zasledujejo naši klerikalci glede šolstva sploh, bi nas povrh tega še radi zlorabljalo za kako fakultativno delitev dež. šolskega sveta namesto da bi se nami vred potegovali za teritorijalno. Naši ideali in cilji glede šolstva so tako čisti in visoki, da bi le želeli onim lajikom v klerikalni stranki, ki se dado danes izrabljati duhovščini pri ubijanju slo- LISTEK. Lepi stričeb. (Bei - Ami.) Francoski spisal Guy de M a u -passant. — Prevel O t o n 2 u - p a n č i č. (Dalje.) Prve dni septembra meseca je »Vie frangaise« naznanila, da je po-stal baron Du Roy de Cantel listu šef, dočim ostane izdajateij tuđi za-naprej gospod Walter. In sedaj so pritegnili v uredništvo ćelo četo znanih podlistkarjev, člankarjev za dnevne vesti, političnih poročevalcev, umetniških in gle-daliških kritikov, ki sp jih z denar-jem prevzeli velikim listom, starim, vplivnim in utrjenim listom. Osiveli, tehtni in ugledni žurna-listi nišo več skomizgah z rameni, kadar je nanesla govorica na »Vie francaise«. Nagli in popolni uspeh je izbrisat prezir resnih pisateljev, s katerim so gledali začetkoma na ta list. Poroka glavnega njegovega urednika je bila pravi dogodek za Pariz, ker so bili vzbujali zadnje čaše Georges Du Roy in Walterjevi pre-cej zanimanja. Vsi Ijudje, katerih imena se čitajo o raznih svečanost- nih prilikah med dnevnimi vestmi, so sklenili, da se vdeleže svatbe. Dogodek se je vrši! jasnega je-senskega dne. 2e ob osmi uri ziutraj so razgrnili uslužbenci pri Madeleni po stopnicah pri vhodu te cerkve. ki kraljuje nad vso rue Rovale, veliko rdečo preprogo. da so se šetalci ustavljali in so Parižani videli, da se pripravlja veliko slavje. Uradniki, ki so hodili v svoje pi-sarne. delavke, komiji. vsi so se ustavljali. gledali in ugibali to in ono o bogatinih. ki razsipljejo toliko de-narja za svojo poroko. Proti deseti uri so se nabirale že ćele gruče radovednežev. Postajali so za par minut, nadejaje se, da se stvar takoj začne, pa se zopet razhajali. Ob enajstih je prišlo nekaj od-delkov mestnih stražnikov, ki so za-čeli takoj skrbeti, da se promet ne zagozdi, zakaj vsak hip so se tvorile nove skupine na cesti. Kmalu so prišli prvi povablien-ci, tišti, ki so hoteli imeti ugodne prostore, da bi vse videli. Posedli so po kiopeh srednje ladije, na koncu. Polagoma so prihajali drugi, dame s šumečimi oblekami, vse v svili, resni možje, skoraj sami plešci, ki so korakali z družabno korektnost-jo, da so bili na tem mestu še resnej-ši videti. Cerkev se ie počasi polnila. Solnce je lilo skozi velikanska odpr-ta vrata in je sijalo na prve vrste, kjer so sedeli prijatelji. V koru, ki je bil nekoliko teman. je sijal oltar, ves v svečah, v rumeni luči, ki je bila pohlevna in bleda v primeri z jarko svetlobo, ki je prihajala na drugi strani skozi odprtino velikih vrat. Znanci so se pozdravljali, si na-migavali, se zbirali v gruče. Pisate-Iji, manj spoštljivi od odličnjakov, so se polglasno pomenkovali. Opazova-li so ženske. Norbert de Varenne, ki se je ozi-ral za kakim prijateljem, je zagledal Jacquesa Rivala nekako sredi vrste stolov, in je stopil k njemu. »Vidite,« je dejal, »navihanci imajo bodočnost.« Oni, ki ni poznal zavisti, je odgovori I: »Tem bolje zanj. Postlal si je.« In začela sta si ogledovati obraze. Rival je prašal: »Ali veste, kaj je z njegovo ženo?« Pesnik se je Tiasmehnil: »Vem in ne vem. Baje živi jako sama zase, v Montmartrskem okraju. Ampak ... tudt tukaj imate« ampak ... nekaj časa sem čitam v »Plume« politične članke, ki so presneto podobni Fore-stierjevim in Du Royevim. Pi§e jih neki Jean Le Dol, mlad človek, lep, razumen dečko, iste baze mozak kakor naš prijatelj Georges, in ki se je seznanil z njegovo bivšo ženo. Iz tega sem sklepal, da ona ljubi začetnike in jih bo večno ljubila. Sicer je pa bogata. Vaudrec in Laroche-Ma- thieu ništa bila zastonj kuhana in pečena pri nji.« Rival je menil: »Ni napačna, ta mala Madelen-ka! Jako bistroglava in tiavihana! Kadar je brez krinke, mora biti prav mična. Ampak, slišite, kako to, da se Du Rov cerkveno poroci, ko se je vendar ločil od prve žene?« Norbert de Varenne je odgovo-ril: »Cerkveno se poroci zato, ker za cerkev prvikrat ni bil oženjen.« »Kako to?« »Naš lepi striček — ali iz mlačnosti ali iz varčnosti — je sodil, ko se je ženil z Madeleno Forestier, da zadošča zglasitev na meriji. Zato je opustil cerkveni blagoslov, in to po-meni za našo sveto Mater Cerkev. da je živel v navadnem konkubinatu. In zato stopa danes mladenič pred njo. in ona mu dovoli vso to slavo, ki bo očka Walterja precej oskubla.« Šum naraščajoče množice je bil vedno glasnejši pod obokom. Ćuti je bilo skoraj glasno govorico. Kazali so si slavne može, ki so pozirali, veseli, da jih opazujejo, in pazili skrb-no pred občinstvom na svoje posebnosti; bili so vajeni, da so se kazali take na vseh slovesnostih, katerim so bili, tako se je vsaj njim samim zdelo, neizogiben nakit. Rival je zopet poprijel za be-sedo: »Povejte mi no, dragi moj, vi, ki ste večkrat pri šefu, ali je res, da go- spa Walterjeva in Du Roy nič več ne govorita?« »Nikdar ne. Ona mu ni hotela dati dekleta. A on je imel očeta v kleščah. z mrliči. mislim, pokopani-mi v Maroku, in za katere je lepi striček vedel. In pretil je staremu s strašnimi odkritji. Walter se je spomnil Laroche-Mathieuja in se je nemudoma uklonil. Mati pa, trmasta, kakor vse ženske, se je zarotila, da ne spregovori več besede s svojim zetom. Strašno smešno ju je gledati, kadar sta skupaj. Ona je kakor kip, alegorija Osvete, on pa je v silni za-dregi, on, čeprav se zna držati, kajti na uzdi se pa ima, to si lahko mislite!« Kolegi so prihajala in so jima segali v roko. Slišati je bilo odlomke političnih razgovorov. In nerazloč-no, kakor šum daljnega morja, je pri-hajalo skozi vrata s solncem mrmra-nje ljudstva izpred cerkve, ter vsta-jalo pod obok nad tišjim razgovorom elitnega občinstva, zbranega v svetišču. Hipoma udari švicar trikrat s svojo leseno helebardo po tleh. Vsi navzoči so se ozrli, in dolgo so Šu-mela krila in ropotali stoli. In mlada nevesta, ki jo je peljal njen oče pod pazduho, se je pojavila v jarki luči pri vhodu. Še vedno je bila kakor igračica, prelepa bela punčka z oranževim cvetjem v laseh. (Dalje prihodnjič.) Stran %_________________________________________________SLOVENSKI NAROD._________________________________________________171 §tev. vnske narodne Sole, na! prestopijo k UBIT! m se borijo z nami. Narodnosna idila iz St Ili«. »Narodovi« bralci se gotovo spomi-nfafo. da smo že nekolikokrat grajati žalostnc narodnostne razmere v šen-tifeki podružnici Staj. kmetijske družbe. NemŠkutarji izrabljajo to gospodarsko društvo v svoje politične namene. Kakor je sedaj brati v klerikalnih list ih, so sicer nekateri po-gmrtejši elani podružnice grajali nemskutarski duh v društvu — a končno so se dali pomiriti in so iz-volili stari odbor z nemškutarjem Reppnigom, »dem verdienstvollen Vorkampfer ćes Deutschtums in dem Wmdischen Bucheln* kakor ga hvali »Marb. Zeit«, na čelu. V odbor je gotovo zopet izvolfen senttljski župan Thaler. odbornik in zaupnik »Slov. Straže«. V podružnici bo ostalo vse pri starem in slovenski kmet je ob meji bodo še nadalje mne-nja, da delajo edinole nemškutarji za — gospodarsko povzdigo slovenske-ga naroda, kakor vedno pridiga »Staierc«. Ampak ponemčevanja slo-venskega naroda so krivi, kakor piše »Straža« — liberalni intettgentje, ki bi se v dno duše sramovali biti čiani in nemškutarskih društev. Dežeini šolski nadzornik, đvor-m svetnik Peter Koncnik je došel v dezelno kopalisce. Dobrno pri Celju, da tam prebije del svojih poCitnic. Kaj potneai to? — V nemških naših lisfih beremo. da je na trgov. solo v Celju, ki ie sklopljena z mestno de-HSko mešćansko sofo tu in ki je iz-ročena vodstvu znanega Praschaka. llublienca štajerskega nemŠkega -Vofksrata--. med drugimi za šl. I. 1912/13 imenovan tuđi Mlcfeef Ifcfar — tako ga imenuje celfska AK Wacht« —t j. tišti Iglar, ki je v ŠL 1. 1911/12 imel na želio »Volksrata* dopust zgolj Ie zato. da -poučuje, slovenšeino na nemških solah v Celju, namreč na obeh mešcanskih in na trgovski soli. Ker je učiteljstvo za imfetovano »Handelsschule- pro 1912/13 že potrjeno od ministrstva, notem je evidentno, da ima Iglar, voditelj ljudske sole v Loki pri Zida-nem mostu, za prih. šolsko leto spet dopust ali pa ga je kot takega naš dež. šolski svet — upokojil. Toda naj si bode že tako ali tako, nam se toza-devno ravnanje vrhovne šolske oblasti zdi povsem nenormalno. Ce je Iglar sposoben še za pouk, potem naj poučuje tam. kjer mu je odkazano mesto, če pa za poueevanje več ni, potem pa sploh nima več — pouče-vati. Tako je sicer običajno, ali ne, slavni deželni Šolski svet?! Sicer pa: meminisse juvat! — Mi bodemo ta slučaj pazno zasledovali, ker se nam zdi principijalne važnosti. Če pa misli dež. šolski svet ustvariti -prae-cedens«. potem nai gleda, kako bode ti stega — zagovarjal. Da bi pa >Volksrat-~ pri nas že smel vse po-čenjati, to pa vendar ne gre! Davkoplaćevalec. Sv. Vid pri Ptuju. Tukajšnje šolsko vodstvo priredi dne 4. av^u-sta šolsko veselico, kateri Čisti dobi-ček je namenjen za ubogo deco. Ker se veselica ne vrši pri posilu - nem-cu Sosteriču hoće ta na isti dan napraviti veselico i to v korist Schuive-reina. Pri tem pravi ta poštenjak, da jo priredi za ubogo deco. Njegov sin je šel v Ptuj in beračil ter prodajal listke za srečolov. Bil pa je ćelo tako drzen, da je opeharil zavedne Slovence. Ko je prinesel stvari domov, priđe k temu drugi sin ter ko vidi neki budilnik reče: »Den behalte ich mir.« Radovedni smo ako bode to tuđi storil. Nato pa je obesil stvari v izložno okno da napravi reklamo za svojo trgovino. Prosi se vljudno, da vsaki poskrbi da se neposreči Šoste-ricu, da bi opeharil koga za to nem-ško prireditev in dru^ić naj se z vso vnemo agitira za šolsko veselico, ki se bode vršila dne 4. avgusta popol-dne pri gostilničarju Pernat ne pa ista v jednačem dnevu pri Šosta-riču. Drobne novice. I š č e j o se d e-d i č i. 7. decembra 1911 je umri v Agnilarju, Colorado. avstrijski dr-žavljan Pavel Ramšak, alias Drum-šak, ki je zapustil premoženja bojda do pol milijona šilingov. Umrii je bil rodom iz Štajerske, in sicer, kakor kaže ime, Slovenec. Njegova domaća občina in dediči pa nišo znani. Kdor bi tozadevno kaj zvedel, naj se javi s potrebnimi dokazili c. in kr. av-strijkemu konzulatu v Denver, Colorado. — Iz Vojnika. Na Anino je zgorelo^ v Pristovi gospodarsko poslopje Šipecovo in ćelo domova-nje posestnika Jakoba Kožuha. — I z C e 1 j a. V Samostanski ulici je povozil Celestinov voznik 921etnega Janeza Beleja, ki nekoliko slabo sli-ši. Dobil je precej hude poškodbe. — Iz Brežic poročajo: 22. julija sta se v Sromljah hudo skregala oče in sin Kelhar. Oče je svojega malo-pridnega sina, za kaierega je moral plaćati več dolgov, precej trdo pri-jel. Sin je pa zato očeta pretepel in hudo poškodoval. Zagovarjal se bo pred sodniio. — Iz Konjic poročajo: V Konjiški okolici sta se dne 25. julija ponoći sk regala rudar Ja Anton korošec in Ferdinand 2etez-nik. Prvi |e drugega tekom prepira umi. — V Račah pod Mariborom, 3 razr., 3. plač. razr., Je raz-pisano def. mesto učitelja ali učiteljice. Prošnje do 25. avg. — UOrad-c a. Tu je umri rezervni kadet Karei Prager na poHomelvtis. Ta bolezen se pri odraslih redkokdaj pojavi. — Iz Slovcnjgradca. Mizarski mojster Franc Kral iz Tržiča je ku-pil Zeilerjevo hišo, vinotržec Cafuta iz Leskovca pa čebulovo hišo. — Iz Spodnjega Drav ograda. V Dravi je pri kopanju utonil deset-letni sin miz. mojstra Les jak a. — Iz L u č a n. Ob nevihti dne 26. julija je udarila strela v hlev posestnika Reposka in ubila dve mladi de-klici, eno 13 in drugo 16 let staro. Hlev je zgorel. — Iz Maribora. (Usoda mlade porodnice.) Ko so šli v sredo dne 24. julija sej-marji iz Maribora, so našli v neki go-ščavi mlado žensko z novorojenim otrokom. Rekla je, da je v nedeljo ponoči pod milim nebom porodila in se potem zavlekla v grmovje, kjer je od slabosti obležala. Od nedelje. da ni ničesar zavžila in dež jo je več-krat premočil. Piše da se Marija Đizjak. Rorošho. Zopet samotnor volaka. V so- boto so potegnili iz Gline truplo vojaka, ki je bil ustreljen v levo sence. Mož se je ustrelil v vodi. Samomori-lec je četovodia pri celovškem voja-škem oskrbovahšcu Ivan Kovač. Vzrok samomora je neznan. La&ki votaški ubežniki. \ zadnjih dneh so pripeljali v Beljak več faških vojaških ubežnikov. ki so po-be^nili iz strahu, da bi morali iti v Tripolitanijo. Več ubežnikov je bilo še v vojaški obleki. Ubežnike so iz-pustili na prosto. Primorsko. Tržaški občinski svet je imel v soboto zvečer zanimivo sejo. v kateri je bila posebno važna druga točka dnevnega reda in sicer delne odobritve mestnega proračuna, s ka-tero je vlada prepovedala občini zvi-šanje gotovih občinskih doklad v svrho kritja budgeta za javne naprave in izrednih stroškov mestne občine. Debata je bila zelo burna in je dokazala kako mogočen vtisk je napravila oštra kritika vlade glede mestne upravre na samovoljno in brezobzirno laško većino v trža-škem mestnem svetu. Zastopniki te većine, ki je doživela ta nepričako-van poraz so se odloćno postavili na vladi nasprotno stališće ogorčeni, da se jim upa vlada tako meni nič tebi nič prekrižati njih račune in s tem označiti njihovo mestno gospodarstvo kot neumno in pomankljivo. Slovenci zastopani po dr. Vilfanu so se postavili na stališče. da je prav, da kritizira vlada javno nerednosti laškega mestnega gospodarstva. Pri tem naj vlada vstraja in vodi strogo objektivno kritiko mestnega gospodarstva tuđi v prihodnje, kar b*> Ie v prid mestni občini. kakor tuđi lađi. — Tuđi socijalni demokrati - iso proti vladnemu reskriptu, verdar hočejo ćelo zadevo nekako ublažiti in se sučejo kot jegulja med stran-kami. — Finančni odsek je stavil predlog, glasom katerega naj bi se crtale iz budgeta za prihodnje leto več točk izrednih stroškov. ker se vlada brani potrditi tozadevni mestni proračun. l>r. Vilfan je izjavi!, da bo glasoval za predlog finančnes:a nd-seka. I >r. Puecher pa je veliko na-migaval. da mora biti nekaj ^nilega v mestni tržaški upravi (velike ta-tvine rjuh in drusceera perila v bol-nišnici) vendar pa bo glasoval proti predlogom finančnega odseka. S tem je bila debata zaključena in se nada-Ijuje pri prihodnji seii. Pravila primorskih klerikalnih društev. Nehote je pokazal tiskarski škrat v nekih vladi predloženih pra-vilih nekega klerikalnega društva na Primorskem, kaj je klerikalcem v dosego svojih rimsko katoliških klerikalnih ciljev vse dovoijeno. § 3. se glasi: V dosego svojega namena vporablja društvo vsa zakorlto do-puščena sredstva. Preskušnja vode v Tržiča. No-tranje ministrstvo je dovolilo za pre-skušnjo vode v Tržiču 2000 K. Občina je prosila za podporo tuđi polje-delsko ministrstvo, ki pa prošnje še ni resilo. Koparski napad. Prekupovalko jaje Ivano Franke iz Gradišća pri Dekanih je napadel na cesti domov neznan napadalec. Vrgel jo je po tleh, pretepel do nezavesti in ji ukrade! okrog 50 K denarja. Napadalec je pobegnil in ga do sedaj še siso izsle-dili. Kusa v Trstu. Zdravstveno stanje obeh za kugo obolelih mornarjev parnika »Amphitrite« se je obrnilo na boljše. Od mornarjev, ki so pod zdravstvenim nadzorstvom ni obo-lel nobeden. Ce se ne pripeti tekom 5 dni noben slučaj obolenja, dobi parnik libero pratico. Prtdrziui vkMBttca. Tržaški policiji se je posrećilo, da je arettrala dva silno nevarna vlonitlca in sicer 331etnega trgovskega pomoćnika Ivana Ghersona in 36letnega brivca Henrika Sbizo. Ta dva sta izvršila že veliko roparskih vlomov in sta prava mojstra za navrtanje in izpraznjcnje bli*gajn. V soboto ob 1. po noči sta udrla v pisarno tvrdke Cossovich v Trstu. Navrrtala sta veliko blagajno. Pr; tem pa je padla velika železna plešča na tla. Povzročila je tak ro-j»ul, da sta vlomilca prestrašena zbe-žala. Toda na ulici sta priletela po-licajem naravnost v naročje. Na licu so dobili vlomilne priprave, kakor svedre, pile itd., ki odgovarjaio povsem vlomilnim napravam najhuj-ših angleških vlomilcev. Tatova sta bila pa sicer jako elegantna moža, fino oblečena in so našli na mizi pred vlemljeno blagajno še ćelo dva para finih belih rokavic. Pobegnil je iz bojne ladje »Cesar Maks« mornar in ključavničar Ivan Zagoda doma iz okolice Maribora. Samoinor blaznika. Včeraj so našli na parniku »Atlanta« obešene-ga v svoji čelici 29letnega R. Kubi-ča, katerega so morali vsled blazno-sti prepeljati nazaj iz Amerike, kjer ga ameriške oblasti nišo pustile izkr-cati. Kubič je izvršil v blaznosti več zločinov in je nevarno ranil več oseb. Iz državne stavbne službe. Višji stavbni svetnik fiv^en V a I a h v Zadru je imenovan za dvornega svetnika. Iz šolske službe. Suplent na državni gimnaziji v Splitu Jakob Eski-nja je imenovan za pravega učitelja na navtični soli v Dubrovniku. Sankcifontran zakon glede nči-teljstva v Dalmaciji. Cesar je šank-cijoniral zakonski nacrt dalmatin-skega deželnega zbora, glede ure-ditve pravnega razmerja dalmatin-skega učiteljstva na ljudskih in me-ščanskih šolah in glede zvisanja pri-spevkov učiteljstva za učiteljski pen-zijski fond. Dnevne vesti. 4- Električne centrale. Čudovite reci pripovedujejo klerikalci o blagoslovu, ki ga prinesr* bodoče električne centrale deželi Kranjski. Velikan-ska industrija bo nastala na Oorenj-skem. Fajmošter Piber je našel, da leži kranjska dežela blizu Jadran-skega in Sredozemskega morja in Lampe obeta. da se bo vsak kubični meter vode na Oorenjskem spreme-nil v suho zlato... Ce so klerikalci tako prepričani o sijajnih uspehih električnih central, zakaj se pa tako krčevito in obupno branijo napraviti rentabilitetni račun? Tako lepo govore, kake dohičke bodo dajale centrale — rentabilitetnega računa se pa branijo na vse kriplje in nečejo a njem nič vedeti. Čudno je dalje tuđi to, zakaj jim je tako strašno nepri-jetno, da naprednjaki odklanjajo vsa-ko zaslugo pa tuđi vsako krivdo na teh centralan. Naprednjaki prepu-ščajo vsak delež na slavi in vsak de-lež na krivdi izključno klerikalcem in Nemcem. Ce se bo vsak kubični meter vode na Gorenjskem spreme-nil v zlato, bo to zasluga klerikalcev in Nemcev. in če se to ne bo uresni-Čilo, bo krivda zopet samo na kleri-kalce in na Nemce padla. A ker je klerikalcem res strašno neprijetno, da odklanjajo naprednjaki vso odgovornost za te centrale, morda Ie ni vse tako, kakor klerikalci govore in pišejo, nego bo izguba velikanska in bo hudo bremenila deželo. Mogoce je stališče naprednjakov klerikai-cem tuđi zaradi tega neprijetno, ker vidijo, da sta Notranjska in Dofen)-ska po pravici skrajno nevoljni, da hoče dežela na Gorenjskem napraviti kar ćelo vrsto električnih central, za Polenjsko in Notranjsko pa nima nič denarja, nego jih tolaži. da se bodo centrale gradile na Notranjskem in Dolenjskem, kadar bo na prote-žiranem Gorenjskem vsak kubični meter vode premenjen v suho zlato. A če tuđi je klerikalcem odklanjajo-če stališče naprednjakov že tako strašno nprijetno. da jih kar božjast meće, zato bi vender tako strogo gospodarsko stvar morah* braniti z go-spodarskimi argumenti, ne pa z be-dastimi primerami. Bedasta je pa primera, da tuđi obrtna &ola v Ljubljani nič ne nese. Obrtna šola je učni zavod, električna centrala pa gospodarsko podfetje. šola nobena ne išče in ne nese denarnega dobička, gospodarsko podtetie pa mora iskati denarnega dobička in če ga nič ne nese, potem pač nič vredno ni. Le malo več razumnosti gospoda klerikalna, saj s takimi bedastimi primerami samo dokazujete, da ste za dobre primere in argumente v zadregi! + Kongres lurtoHskln »Jmosio-vaassii« olntor ▼ Ki—if V^erai so tmefi katoliški »jugoslovanski« dijaki shod v Kamniku. Shod ni bil baš sijajen, ker so se ga vdeležili po pretežni večini sami srednješolci in bogoslovci. Polovica Kamnika je bila v zastavah, da, trobojnice so bile razobešene ćelo na nekaterih naprednih hišah. Stvar se je nam zdela čudna, zato smo vprašali, kako da vise zastave ćelo na nekaterih hišah znanih naprednjakov, in povedali so nam, da so dekan Lavrenčič in razni njegovi podrepniki lazili od hiše do hiše ter terorizirali ljudi na vse načine, da so jih prisilili, da razobesijo zastave. Da bi imeli mir, so se tuđi nekateri naprednjaki uklonili ter raz-obesili zastave. Tako je bil volk sit, koza pa ćela. O sestanku samem ni da bi pisali, povemo samo to, da so pametni Kamničanje že popoldne po pretežni večini že lepo sneli zastave, ker se jim je pač zdelo, da ne kaže proslavljati take na sebi popolnoma neznatne in brezpomembne priredit-ve, kakor je bil sestanek katoliške^a >jugoslovanskega« dijaštva. Zvečer je bila pri »Krištofu« veselica na čast temu dijaštvu. Udeležba ni bila ravno sijajna, ob 9. zvečer je bil vese-lični prostor malodane prazen, z vrta se je slišalo samo še hripavo pet-je z refrenom »Oj zdaj gremo, oj zdaj gremo, nazaj nas več ne bo!« Slab omen za katoliško »jugoslovan-sko« dijaštvo! -T- Klerikalnemu časopisju se rnora jako slabo goditi, ker tako milo tama in prosi, naj se klerikalci vendar na svoje časopise naroče. Že mesece sem ubirajo klerikalci te 'rune. Finkrat se jeze. da je napredno časopisje močno razširjeno, dru-gič hvalijo klerikalno časopisje, da se človeku kar milo stori, tretjič }o-kajo: dajte, naročajte. To so najsi-gurnejša znamenja, da so se klerikalci že sami naveličali svojih plitvih in dolgočasnih časopisov. Doklcr so klerikalci svoje časopise zastonj raz-dajali, so imeli šekaj bralcev, odkar pa hočejo imeti za te liste denar, jih riihče ne mara. -f- Vodovod v Spodnli Šiški. Občinski svet v Spodnji Šiški je v svoji sobotni seji naročil županu, naj vporabi vsa sredstva, da izroči vodovodna zadruga vodovod z ozirom na § 38. zadružnih pravšl občini. Funkcijonarji vodovodne zadruge se namreč na vse mogoče načine i:pira-jo izroČiti vodovod občini. Župan-stvo je že pred štirinajstirni dnevi pozvalo odbor zadr^ige, naj predloži do 1. avgusta županstvu natančne račune. Odbor je pa odgovoril, da tega v tem času ne more storiti in c!a mora zadruga še prej likvidirati. Hejstvo pa je. da se boce odbor vodovodne zadruge postaviti v na-s^protje z vsemi prebivala Spodnje ^lške brez razlike političnega pre-pričanja. Mi smo prepričani, da V>o energični nastop župana privedel vlado do tega, da bo z ozirom na S 38. zadružnih pravil — ki sa je vlada sama hotela imeti v pravilih — prisilila odbor, da ^e ravna po pravilih ter v interesu vsega prebi-valstva v Spodnji ^iški izroči vodovod občini. — Pogreb ponesrečenega deželnega tajnika Korošca se je vršil. kakor smo že poročali, v soboto. Ranj-kega so pripeljali točno ob pol 6. uri zvečer pred !>t. Peter, kjer so truplo blagoslovili. Nato so ga preložili v drug. krasen pogrebni voz. in spre-vod se je pomikal skozi mesto do tr-žaske mitnici. Sprevoda so se udele-žili polcg mnogostevilnega občinstva tuđi deželna odbornika gg. dr. Karei T r i 11 e r in dr. Z a j c, ravnatelj g-Z a m i d a v spremstvu uradnikov-tovarišev pokojnika, deželni šolski nadzornik g. Levec, dalje Sportni klub in Sokol. Pred tržaško mitnico se je vršil drugi in zadnji blagoslov pokojnika, nakar so rakev preložili v potni voz in jo odpeljali k Sv. Trojici, kjer se je vršil v nedeljo popoldne pogreb. Vodstvo in izvršitev pogreba je prevzelo pogrebno pod-jetje Turkovo v Ljubljani, kateremu se mora izreci javna pohvala glede kulance, s katero je podjetje pokazalo napram vsem težkočam in pri-pomoglo, da se je izvršil pogreb visoko cenjenega ranjkega tako točno in lepo ter v vsakem oziru vzorno. — Carski ruski drž. svetnik Fe-dor M. Štiftar, ki se sedaj mudi v svoji ožji domovini v Savinski dolini, obišče te dni tuđi Ljubljano, da pokaže svoji soprogi tuđi slovensko prestolico. Dobro došel! — Kamniiki vlak obtlčal na progi. — Malomarnost in brezbriž-nost žetezniške uprave. Kamniški vlak je že prešel v pregovor radi predpotopnih razmer, tci vladajo na tej progi. Poleti se vozi na tej progi največ turistov, toda vozni red je sestavljen tako brihtno, kakor da bi bilo železniški npravi ležeče na tem, da onemogoči vsak tujski promet na tej progi. Pred leti je popoldanski vlak odhajal iz Ljubljane ob 2., sedaj odhaja ob pol 4. in pricinca v Kamnik tako-le okrog 5. Za turiste je ta vlak skoro brez vsake vrednosti, ker mo-rajo radi poznega prihoda v Kamnik ali tu prenočevati, ali pa se omejiti na najkrajse ture. In kako hitro vozi ta vlak! Ce bi pešec med Trzinom in Črnučami stopil malo hitreje, prav gotovo bi lahko stopal vštric s tem — »hlaponom«. Za to vožnjo iz Ljubljane v Kamnik, za katero rabi do-ber kolesar maloveč kakor eno uro, pa rabi kamniška železnica malodane poldrugo uro, če gre nam- ( reč vse po sreči. Da bi pa bilo na tej železnici vse v redu, je velik slučaj. Menda ni vožnje, da bi se na stroju kaj ne pokvarilo, zato nišo redki slu-čaji, da dospo potniki iz Kamnika v Ljubljano ali narobe po dobrih dveh urah, torej v času kakor z najslab-šim izvoščkom. Seveda kakšnega brzojava ali telefona kamniška železnica ne pozna, takšne naprave bi bile za to železnico pač luksus in po-trata. Če obtiči vlak sredi polja, ka] za to, saj so Slovenci potrpežljivi in čakajo vdani v božjo voljo eno ali dve uri, da jih ob koncu koncev ven-darle pomaknejo v Ljubljano ali v Kamnik. Tak slučaj se je dogodil tuđi včeraj ponoči pri vlaku, ki odhaja ob 9 20 minut zvečer iz Kamnika. Morda je bilo včeraj res nekaj več občinstva na vlaku, kakor sicer, toda to pač ne more biti zadosten vzrok, da bi vlak obtičal kar sredi pota. Z velikim trudom je vlak pricincal do Ćernuč, tu pa se je ustavil in ni mo-gel več naprej, ker je stroju baje zmanjkala voda. Dekle gospe Luk-mannove so na to s škafi nosile vodo na lokomotivo in po dvajsetih minu-tah je bil stroj v srečnem položaju, da je mogel speljati preko mostu do Tavčarjevega dvora. Tu pa so stroju zopet odpovedale sile. Vlak se je kratkomalo ustavil, dokler mu ne priđe pomoč iz Ljubljane. Ker pa nima-jo na postajališču niti telefonske, niti brzojavne zveze z Ljubljano, je moral posel telefona in brzojava opraviti kolesar. Po dobri uri je vendar-le prihitela iz Ljubljane na pomoć nova lokomotiva, ki je na progi ob-tičali vlak končno venderle srečno spravila v Ljubljano — s poldrugo-urno zamudo. Da je bilo potujoče ob-činstvo nad zanikrnostjo in malo-marnostjo železniške uprave skrajno ogorčeno, se razume obsebi. Če bi se kaj takega zgodilo na italijan-skem ali nemškem ozemlju. čisto gotovo bi razjariena množica vlak demolirala. Le pohlevnemu in krotke-mu slovenskemu temperamentu se je zahvaljevati, da se kaj takšnega ni zgodilo. Ljudje so ogorčeni zapuščal/ vlak ter jo peš mahali v Ljubljanu, karnor so dospeli mnogo preje kakor vlak. Takšni dogodki, ki se v zadnjem času množe, so pravcati skandal za železniško upravo, ki je menda pač mnenja, da je za Slovence vse dobro, zato ta zanikrnost in malomarnost v železniškem prometu na Slovenskem. Opozarjamo na te skandale slovenske državne poslance, naj železniško upravo pouče, naj železniški promet ali vzdržujejo tako, kakor je treba ali pa ga naj sploh opuste, ker bolje nič kakor pa takšne železnice, kakor je kamniška! Vjeli so nevarnega sleparja. Ja- nez Pantscher. rojen leta 18S5., je nemški Štajerc in izucen trgovski pomoćnik. Zadnji čas je na Koroš-kem v Podkloštru, v okolici in v Be-liaku osleparil več uglednih posest-nikov in javnih organov za svoto čez 700 kron. Nekemu dekletu, ki mu je venček poklonilo, je ukradel večje svote denarja ter vseskozi po Ko-roškem kar na debelo sleparil ljudi. Končno je ukradel gozdarju Dopper-ju v Podkloštru prospekt posebno praktičnega merila ter se s tem iz-daial za iznajditelja te mere, se pred-stavljal gozdarjem za pravega Dop-perja in na ta način zopet izvabil mnogo denarja, vrhu tega je osleparil mnogo lesnih trgovcev. Slednjič je prišel tuđi na Kranjsko in poskušal na enak način slepariti, toda tu ni imel sreče. Ko je 25. julija t. 1. skozi Radovljico prišel, se je obveščeno orožništvo začelo zanimati za njegovo osebo, je poslalo za ubeglim pa-trulje in brzojavke, katerim potom se je posrečilo po intenzivnem zasledo-vanju 25. julija t. 1. v noči tega ne-varnega separja v Škofji Loki zasa-čiti. Tantscher je v nekem hotelu, kjer je pripovedoval, da bode drugi dan na železnici les nakladati pustil, šel spat in seda] ga je roka pravice zasegla in kljub vsem njegovim la-žem odpeljala v sodnijske zapore v Škofjo Loko. S tem je mnogo strank rešenih nevarnega sleparja, kateri je bi lepo oblečen, intelegentnega, jako drznega nastopa- Čudne razmere v bolnišnici usmiljenih bratov v Kandiji. Na visoko stopinjo slovesa je dvignil bol-nišnico usmiljenih bratov v Kandiji dr. Peter Defranceschi, ker je bil spreten operater in je imel silno energijo, s katero je nastopal proti vseskozi upornim bratom, tako, da se nišo upali zoperstavljati se njegovim zdravniškim navodilom, vsaj v obraz ne. V njegov odsotnosti so seveda počenjali, kar so hoteli. Usml-Ijeni bratje imajo namreč v svojih redovnBkih štatutlh iako Cućao do- 171 Slar. S L O V ENSKI NAR O D. Stran 3. I fočbo. da smejo v nemar pu&čatl v sako zdravnrško odredbo, ce se jim ne zdi umestna. Usmilieni bratje kot la-jiki smelo tore! soditi, če je odredba zdravnika na mestu ali ne. Cc narovi n. pr. zdravnik pri bolniku, obolelem na legarju, da mu ne smejo dati ražen lekoče hrane ničesar jesti, mu ven-dar usmiljem bratje lahko dajo dobrih ajdovih žgancev. Da dopušcajo, da nosijo sorodniki in znanci vino ta-Rim bolnikom, ki jim ga je bil zdrav-nik prepovedal, to je znana stvar. Odkar je bil odšel dr. Defraneeschi, >o se razmere znatno na slabše pre-pkrenile. Prišlo je veo bolnikov s ta-kimi ranami, da so jih domaći zdrav-uiki poslali v bolnišnico. ker ie bilo treba operacije, ki je zdravnik na debeli ne more izvršiti, ker nima pri-prav in zvedeniške pomoći. Prišel ie tohrik - delavec s prerezano kito na prstu roke. Rano so mu v bolnišnici ;c zacelili, kite mu pa nišo zašili, tako da je prinesel domov trd prst. Za tako zdravljenje pa ni treba bolnišni-ce, to opravi vsak zdravnik na deže-li sam. — Posebne snage tuđi ni. Četo boljšim ljudem, ki plačajo. prinese $fuga, ki je imel morda ravnokar opraviti pri kaki operaciji, pri mazanju kakega boinika z mazilom ali ćelo pri mrliču. kos kruha kar \* roki in ne na krožniku ali v kaki posodi. —- Pred kratkim so pripcljali v bolnišnico hlapca klcvevške graščine z odbito zgornjo in spodnjo Celjustjo-7x med potjo ni tarnal radi bolečin v čdjustih, marveč v trebuhu. Će je imel torej v trebuhu take bolečine, da so bolečine v čeliustih. ki so morale biti rudi silne, kar zginile na-pram bolečinam v trebuhu. bi bilo na vsak način treba operativno poredati v trebuh. Ta hlapec — menda >v piše Lai.iT — je irctji J«in po spre-jetju v bolnišnico umri. — ker ie imel noceno črevo, radi česar ga pa ni nikdo zdravil. Varstvene razmere za :ake. ki so malo ali tuđi Ie trenotno umobolni, nišo nele zadostne. ampak jih sploh nič ni. Okna nišo zamreže-na. dohod h Krki prost, tako da skoči lahko siromak v trenotku, ko se mu omrači um, ali skozi okno, ali pa I teče v Krko in se vtopi. Nesreće v :cj bolnišnici nišo redke. Zdaj sta se : a pric^Vavpotič in njegov subprior ^kregafir s primanjem dr. Buhom in M^kundarijem dr. Oftnerlem, ki sta <da Ie pod pogoiem. da prideta dru-^i prior in drugi subprior. Kolikor po-.namo usmiljene brate, bo dr. Buh a'i nepogojno se moral vdati. ali pa vo čez tri mesece. ko preteče odpo-vedna doba, zapustil to službo tako azočaran, kakor so jo zapustli pred iim še vsi zdravniki. Vlada pa naj ": nekoliko bolj pazila na ta zavrd, i odloča dostikrat o življenju in smr-i. kakega človeka. NasOnež. Pri zgradbi belo-kranjske železnice ie delal nekaj ča-^a tuđi siloviti in od več sodnij pre-sanjani 301etni Martin Zupet. Ker mu pa delo ni ugajalo, je zapustil svoje poslovanje v Prelogih dne 6. julija in prišel v Novo mesto. kier si je najel od izvoščeka Kondriča voz do Kr--kega, kamor ga je Kondričev hlapec kmalu odpeljal. Med potjo je dal Zu-; et večkrat ustaviti ter je klical pijaco. Pred Zajčevo gostilno v Dragi na je izstopil ter šel v gostilno. kjer je dajal za pijaco kakor elovek. ki mu ni nič za denar. Gospodinja Marija Zajc mu je stregla. Nazadnje je hotel Zupet, ki je bil že nekoliko vinjen, naviti gramofon, da bi imel godbo. Ciospodinja pa mu ni pustila navijati gramofona, ker bi ga Zupet v pija-nosti lahko pokvaril in mu ie sploh nrepovedala godbo. To je pa spravilo Zupeta v tako jezo, da je pri tej priči izlil cei liter vina na tla. Zajčevka je seveda glasno in odločno prepove-dala tako početje, Zupet pa se je po-stavil na stališče, da on lahko napravi s plaćanim vinom, kar hoće. Ker je ugovarjala gospodinja, da v njeni hi-ši tuđi s plaćanim vinom ne srne po-čenjati, kar bi hotel, je brizgnil Zu-pin poln kozarec vina Zajčevi v obraz, potem jo pa še z nožem lovil. Bežala je na polje k svojemu možu, ki je bil tam zaposljen. Tedaj je za-I hteval Zupet od stare Marije Zajc vina, ki mu ga pa ni mogla dati, ker je bila odnesla gospodinia ključ od kleti s seboi. Tedaj je postal Zupet yes divji. Začel je premetavati hišno opravo, žugal, da bo razbil vse na drobne kosce- Vzel je v roke revolver in groziL da bo streljal. Res je oddal pred hišo en strel iz revolver-ja, pa je ustrelil menda Ie v zrak. Na to divjanje sta naletela zakonska Zajc, ko sta prišla s polja domov. Mož je šel takoj v Belo cerkev po orožnike. Zupet je dobro vtdel, kam da gre Zajc, vendar je razsajal še na-prej in zatrjeval, da se ne boji nobe-nega orožnika. Ko ie prišel orožnik, se je Zupet s silo zoperstavil areta-ciji, ki se je sele posrećila, ko sta pomogla orožniku gosrtlničar Zajc in neki Gorjup iz so&eščinc. Med eskor-tiranjem je rekel Zupet orožniku vse, Ie človek ne. Tuđi opljuval ga je. — Orožnik je odvedel nasilneža v sod-ne zapore. Pri osebni preiskav i so našli pri njem bojda okoli 250 K de-narja, ki si ga gotovo ni prislužil na pošten način, ker bi ga sieer ne bil tako lahkomiselno razsipal. Pripom-niti je, da je popival dne 26. maja t. 1. v Baumgartnerjevi baraki v Prelogih posestnik Jakob Mausar iz Potoka ter se tam bahal v pijanosti z de-narjem, ki ga je imel pri sebi okoli 500 K. Popolnoma pijan ie zapustil gostilno, kolovratil par sto korakov daleč in padel na tla, kjer je zaspal. Ko se je prcbudil in prišel k sebi, ni imel ne denarja, ne denarnice. Ker je delal takrat v Prelogih tuđi Martin Zupet, ni izključeno, da je on vzel spečemu Mausarju denar. Cvetlični dan na Bledu, ki so ga priredili včeraj združeni odbori zdra-viliske komisije, društvo za promet tujcev in županstvo na Bledu se je nad vse r>ričakovanje dobro obnesel. Pod pokroviteljstvom in vodstvom ekscelenee gospe rninister Trnka so prodajale gospe in gospice alpsko cvetko »rododendron< v korist nove vremenske hišice in hvala njih po-žrtvovalnosti, da se je nabralo blizu 1000 kron za ta namen. Zvečer ob 9. se je vršil koncert v Zdraviliškem domu, katerega je počastil s svojo navzočnostjo ekscelenca minister Trnka s soprogo, minister-krajan pl. Dlugosz in mnogo odličnega ohčin-stva. Po končanem koncertu se je razvil živahen ples. Da je prireditev v gmotnem oziru tako izvrstno uspela, se je zahvaliti Ie ekscelenci gospe minister Trnka, ki je osebno vodila prodajo cvetk. Noć ima svojo moć. Danes ponoći so bili stirje veseljak! na Ra-deckega cesti tako glasni, da so s svojim kričaniem med se privabili se hlapca Jožefa Kuneja. katerega so sicer gonili proč, a ker je Ie silil va-nje, so ga začeli pretepavati. To ga je tako razkačilo, da je skočil domov po trikelj, pritekel z njim na cesto in enega veseljaka tako udaril po rami, da ga je telesno poškodoval, potem pa zbežal zonet dnmov in se skril. Koto ukradeno je bilo v soboto na Viču zidarju Ivanu :>iterju. Kolo je Diirkopp . tvrdke »Stvria«, pro-stega teka, crno pleskano. kolesi pa rdeči. Kolo je že v slabem stanju in je vredno I2O kron. Ogenj. Ko je v sobto stražnik na Poljanah opravljal svojo službo, je opazil, da gori pri železniškem pre-lazu nahajajoča se lesena šupa. ki je last železniškega čuvaja Karola Skribe. Stražnik je takoj obvestil gasilce, ki so bili skrer takoj na svojem mestu. a supe ni bilo mogoče resiti, ker ie bila do prihoda teli že pogorela. Resili so nekaj mrve. ki je pa za klaio vsled dima za nič. Skriba ima škode 300 K in ni bil zavarovan. Zažgali so baje otroci, ki so se takrat tam igrali z vžigalicami. Aretiran bančni sluga. V soboto je policija v neki hiši v Hradcckcga vaši aretirala lSletnega bančnega slugo podružnice »Ljubljanske kreditne banke« v Trstu Adolfa Do!in-ška iz Novega mesta, ki je iz izložbc-nega okna navedenega zavoda pokrade! za 315 K 20 v raznega tuiega kovanega denarja. Aretiranca sn iz-rocili deželnemu sodišču, odk >Jct bode eskortovan v Trst. Dolinšek ni irnel pri sebi niti vinarja denar i ;*. Ukraden je bil v soboto dei.vcu Jožefu \estermanu barvan, št iko-Icsni otroški voziček, vreden 6 K. Okoiu dva metra v premeru velik zrakoplov je včeraj priplul v smeri od Vica* padel na dvorišče hotela »Union f in tam zgorel. Karambol. Ko sta se v soboto zvečer na Marijinem trga dva na-sproti se vozeča kolesarja ognila elktričnemu vozu, sta trčila skupaj ter oba padla s koles. Eden kolesar-jev si je pokvaril kolo, drugi se je pa na obrazu poškodoval. V Ameriko se je včeraj z južnega kolodvora odpelialo 33 Bolgarov. Izgubljeno in naideno. Oospa Marija Šarčeva je izgubila srebrno žensko žepno uro z dolgo srebrno verižico. Neka dama je izgubila črn posvilnat dežnik s srebrnim držajem, na katerem sta bili črki »A. V.«. Stražnik Jožef lezovšek je našel sprevodniško ročno torbo. Mitniski paznik Andrej Leskovšek je našel žensko ogrinjačo. Hlapec Anton Ura-žem ie našel denarnico z manjšo vso-to denarja. Izgubi! je v soboto g. Alojzij Gorjup na poti od pošte do kinematografa »Ideal« 10 K. Pošten najdi-telj naj jih odda v Židovski ulici v trgovini Cassig. Srebrno damsko uro s srebrno verižico je našla gospodična Albina Hiti, Dunajska cesta 47, I. nadstrop-je, kjer se izgubljeno tuđi dobi. Promenadni koncert Sloveaske Filharmonije se vrši ob ugodnem vremenu jutri od pol 7. do pol 8. ure zvečer pod gradom Ti voli. Spored: 1. Muhvič: »Hrvatska sokolska izletnica«. 2- Wagner: Prizori iz opere »Mojstn pevci norimDerski«. 3. Le-har: »Piskrovez«, valček. 4. Verdi: Cavatine iz opere A due Foscari«. 5. a) Ipavec: »Zvezda« in b) Potočnik: »Zvonikarjeva«, pesmi. 6. Offenbach: Fragmente iz opere »Hoffmannove pripovedke«. Narodna obramba. Ciril Metodova podružnica na Brdu pri Lukovici priredi veliko narodno veselico 4. avgusta na vrtu g. Rusa v Št. Vidu pri Lukovici. Raz-novrsten in zabaven spored. Zače-tek ob 3. uri. Vstopnina 40 v. Pri vlaku ob 12. uri 38 minut na razpola^o vozovi, ravnotako nazaj zvečer na vlak ob 9. uri 4/ minut. Kdor ni do-i3il vabila je s tem najvijudnejše po-vabljen. Društvena naznanila. Šentjakobski semenj pri Plan-karju. V živahno, krasno in veselo sejmišče je spremenilo včeraj politično in gospodarsko napredno društvo za Šentjakobski okraj krasen senčnat vrt pred gostilno pri Plan-karju. Vrt je bil okusno okrašen, posebno so se odlikovali nekateri paviljoni. Veselico je priredilo društvo v prid društveni knjižnici. Priznati se mora vobče, da ljudstvo vseh slo-jev vredno bolj vpošteva prireditve naprednih drustev in to se je pokazalo tuđi pri včerajšnji prireditvi. Okrog 5. je bil obsežen vrt že poln. Na sporedu je bila godba — igrala je v zadovoljnost vseh pomnožena domžalska godba — variete gledali-šče s komičnimi nastopi — ki so veliko pripomogli do splošne veselosti in skupne zabave — in razne druge zabavne točke. Opomniti moramo, da je bil posebno bogato založen sre-čolov s krasnimi dobitki. Kratko, veselica je vsestransko izborno uspela, čemer se ima društvo posebno zahvaliti požrtvovalnim damam, ki se nišo strašile truda in dela, da po-vzdignejo veselico kolikor možno. Gotovo bo dobila s to veselico pre-potrebna društvena knjižnica izdatno podporo. Iz Šore. Keglanje na dobitke priredi prostov. gasilno društvo v Sori in sicer na kegljišču g. Kovači-ča v Rakovniku. Začetek v nedeljo dne 4. avg. t. 1. popoldne ob 4. Konec in razdelitev dobitkov v nedeljo popoldne dne 18. avgusta. Posredovalnica »Društva slov. trg. potnikov« išče štiri spretne tr-govske potnike in sicer. tri manufakturne in enega čevljarske stroke. solidne in uvedene.za planinske dežele in Primorsko. Interesentje naj se blagovolijo obrniti s povratno znam-ko za odgovor na imenotano društvo, nakar se jim naslovi naznanijo. — Odbor. Razgled po slovanshem svetu. — Zlati Leger. Louis Leger (Leže), znani franeoski učenjak, je velik prijatelj Slovanov. Kot tak se je ude-ležil ludi vsesokolskega zle-ta in odkritja spomenika Frančišku Palackemu v Pragi. Ko se je peljal v I^rago. je na postaji Zatec na Ceškem zahteval sprevodnik od njega vozni listek, da ga nreščipne. Leger mu je dal karto. Ko je sprevodnik videl, da je vc»/,ni listek iz Pariza, se je sporn-nil, da bi bil potnik morda Louis Leger (morebiti ga je videl kje na sliki) ter radostno vzkliknil: »Ah, to ste Vi, naš zlati prijatelj, gospod Louis Leger!« Leger je bil tako ginjen vsled tega iskrenega pozdrava pre-prostega železniškega sprevodnika, da se ni mogel vzdržati, da bi spre-vodnika ne objel kot prvega Čeha, ki ga je srečal na svojem potovanju. Prišedši v Prago, je Leger ves rado-sten pripovedoval ta svoj doživljaj. — jubilej češkega časnikarja. One L avgusta bo slavil češki časni-kar in pisatelj Karei Tuma 501etnico svojega časnikarskega delovania in kar je najbolj zanimivo, vseh 50 let deluje v uredništvu »Narodnih Li-stov« v Pragi. Pripomniti je treba, da piše Tuma od svojega vstopa v uredništvo pa do danes uvodnike za list, in sicer sprva po tri, sedaj pa po dva uvodnika na teden. V osemde-setih letih je deloval Tuma tuđi na političnem polju ter je bil dvakrat iz-voljen tuđi za deželnega poslanca. Tovarišu Tumi tuđi »Slovenski Narod« čestita k redkemu jubileju! —■ Nagrobni spomenik hrvaške-mu pesniku S. KranlceviCu postavijo v Sarajevu. Spomenik je izklesal kipar Rudolf Valdec, postavijo pa ga na pesnikov grob meseca oktobra. Spomenik bo stal 6000 do 7000 K. — Doslej je nabranih sele nekaj nad 600 K. — Srbi v Trstu. Pokojni Risto Škuliević, trgovec v Trstu ie zapustil srbski cerkveni občini v Trstu vse svoje premoženje v znesku 1,500.000 K. Obresti od tega denarja uživa Skuljevičcva sorod.Cvjeta Ba- rakova, kasneje pa srbska občina v ! Trstu, ki pa mora izplačati zapustni-kovim sorodnikom 500.000 K. Iz obresti Škuljevićeve zapuščine bo srbska cerkvena občina zgradila v Trstu dom za srbsko trgovsko in obrtnisko mladino iz vseh srbskih pokrajin. — Velika mesta na Ruskem. Rusija je imela leta 1862. samo 5 mest, ki so imela več kakor 100.000 prebi-valcev, danes pa jih ima 33. Pred 50 leti je bilo v Petrogradu samo 7)07.000 prebivalcev, sedaj pa jih je 2 milijona. V Moskvi je v tem času naraslo število prebivalcev od 359.000 na 1,618.000, v Varšavi od 180.000 na 848.000, v Odesi od 120 tisoč na 540.000, v Kijevu od 65.000 na 501.000, v Lodzu od 35.000 na 500.000, v Rigi od 102.000 na 350.000, v Harkovu od 60iXX) na 225.000. v Sarafovu od 85.000 na 205.000, v Raku od 20.000 na 202.000, v Vilni od 80.000 na 200.000 in v Tiflisu od 70 tisoč na 200.000. — Mož, ki hoče postati 120 let star, V Sarajevu je videti sveže iz-klesan nagrobni spomenik s tem - Ie napisom: »Jovo Damjanović, rojen leta 1800, umri leta 1920.« Dotični kamnosek pripoveduje, da je nagrobni kamen narnenjen za nekega na Sarajevskem polju stanujočega kmeta, ki je že sedaj 112 let star. — Kmet, ki je izredno čvrst in zdrav, si je prišel sam naročat nagrobni kamen. Ker z gotovostjo računa s tem, da bo še dosegel starost 120 let, je zahteval, naj se mu na kamen vklesa kot leto smrti 1920. Kmet bo nagrobni spomenik imel pri sebi shranjen do svoje smrti. Izpred sodišča. Kazen&kc razprave pred okrajnim sodiščem. Klerikalna surovost obsojena. — Mrcina, občinski tainik v Mostah pri Ljubljani. Danes se je vršila pred tukaj-Šnjim okrajnim sodiščem obravnava, ki je pokazala, da nišo pristranski, surovi in brezobzirni proti strankam nasprotnih političnih nazorov samo klerikalni kolovodje, klerikalni župani, dalje razni iajmoštri in kaplani, kar dokazujejo neštete sodne obsod-be, marveč da prehaja ta podivjana surovost tuđi že na klerikalne ob-činske tajnike, ki bi pač morah vede-ti, da jih plačujejo groši vseh obča-nov in ne samo morda slučajno vla-dajoča stranka županskega stoička. Tajnik Franc Mrcina v MostaU se je pokazal pri tej obravnavi v svoji polni nagoti kot prava klerikalna surovina. Prišla je k njemu žena Plato v š k o v a v občinsko pisarno in ga prosila za svojo knjižico. Tajnik Mrcina je ženo brez poduka nahru-lil, da naj gre iskat knjižeo v bolnico. Ona pa je nekoliko razburjena položila roko na mizo in izjavila: Jaz sem knjižico oddala občini in zahtevam tuđi, da mi jo občina vrne. Navzoč je bil tuđi gorki prijatelj znanega Oraž-ma in seveda tuđi tajnika Mrcine, ki se je oglasil na to: Skozi okno jo ven vrzi. Mrcina je skočil nato k ženski, jo prijel od zadai z obema rokama za rami, jo stresel in vrgel v zaprta vrata. Nato je stopil za njo. odprl vrata in sunil žensko na hodnik. Na-vzoča je bila tuđi kleparjeva žena f r k o v a, ki je vse videla — prišla je namreč s tožnico — in v polnem obsegu pod prisego potrdila obtož-bo. Obtožbo je potrdila kot priča tuđi tožnica. Tajnik Mrcina je seveda tajil in se lovil kolikor je mogel, toda niti on, niti prav malo verodostojna priča Vrančić, ki je pod prisego izpovedal bistvena protislovja na-pram priči tožnice — pri čemur je treba omeniti, da ni bil Vrančić v pi-sami, marveč v svojem stanovanju nasproti pisarne na drugi strani hodnika, ništa mogla izpričati, da bi bil tajnik nedolžen. Med obravnavo je razširil obtožbo zastopnik tožnice tuđi na Mrcinovega tovariša M 1 a -k a r j a , ker jo je ta razžalil z bese-dami: Vrzi jo skozi okno. Sodišče se je uverilo o krivdi obtožencev, dasi je zagovornik hotel doseči oprosti-tev svojega klijenta s čudno teorijo, da če se vrže koga v vrata, se mora ta z rokama vjeti, če se pa ne vja-me, je kriv svoje poškodbe sam. — Tajnik Fran Mrcina je bil obsojen zaradi lahke telesne poškodbe in raz-žaljenja časti, — zmerjal je namreč tožnico tuđi s psom, in ji je rekel en-krat vi, enkrat ti — na 48 ur zapora, v povrnitev sodnih stroškov. Dalje mora plaćati PlatovŠkovi 10 kron za bolečine in pet kron za zdravniško spričevalo. Mlakar pa je bil obsojen zaradi žaljenja časti na 10 kron globe ali na 24 ur zapora. O javnih spri-čevalih čednosti klerikalnih moščan-skih stebrov borno še poročali. Bazne stiari. * Pfct vojakov utonlla V Casa-blanki je pri kopanju utonilo pet vojakov znanskega polka. ■ I * Ker ni imela kavcije. V Aradtt se je uftrelila 171etna Lola Monti, ken ni imela potrebne kavcije, da bi po-ročila nekega husarskega poročnika. * Velik požar. V Chotanu v Tur-kestanu je pogorelo 400 hiš in skoro vsa skladišča. Požar so zanetil člani ljudske milice, ki so potem pokradli blago, ki so je resili. * Roparski upravitelj pokopali-šCa. V Toulonu je ravnatelj pokopa-liške uprave izvršil ćelo vrsto slepa-rij. Po pogrebih je dal vzeti trupla mrtvih iz krst in je potem prodajal krste. Tuđi lisp je pobral mrtvecem ter ga prodah Ravnatelja in njegove pomoćnike so prijeli. * Atentat na italijanskega kralja. Preiskava zaradi atentata na kralja Viktorja Emanuela je končana. Državno pravdništvo in policija sta se prepričala, da je d' Alba zločin sam izvršil in da ni bil nikak komplot. Razprava se bo vršila meseca oktobra in bo trajala samo en dan. * Očeta ustrelil. Iz Lvova poro-čajo: V Czortkowu je dimnikar Wierzbicki ustrelil svojega 531etnega očeta. Stari NVierzbicki je pustil svojo ženo in svojih šest otrok v naj-večji bedi ter začel ljubavno razmer-je z neko mlado delavko. Po umoru se je mladi mož sam ustrelil v glavo. Težko ranjenega so prepeljali v boU nico. * Eksplozija pri streljanju. »Az Est« poroča iz Velikega Varadina: Neki viničar je pri streljanju proti toči s prižgano cigareto zadel ob vrečo, v kateri je bilo tridest kilo-gramov smodnika. Vsled nastale eksplozije je bil viničar in štiri de-kleta, ki so bila v blizini, smrtnone-varno poškodovani. Poškodovance so prenesli v bolnico, kjer sta dve deklici ponoći umrli. * Novojorški policijski skandal. Iz Novega Jorka poročaio: Policijski poročnik Kostigen je pred državnim pravdnikom težko obdolžil policijskega predsednika \Valdowa. Kostigen je izjavil, da je bil policijski predsednik že prej udeležen pri raznih umorih in da je vedel za mnogo umorov. Skandal postaja od dne do dne večji. Več policijskih uradnikov bodo v kratkem aretirali. * Spomini na budimpeštanske demonstracije. Iz Budimpešte poro-čajo: Preiskava proti ekscendentom 23. maja t. 1. je prišla do senzacionel-nega uspeha. Neki mizarski pomoćnik je bil obdolžen, da je ustrelil nekega policista na konju. Mizarskega pomoćnika so v soboto izpustili, ker se je dognalo, da je bil popolnoma nedolžen in da je policista ustrelii neki detektiv. * Čin blaznega. Iz Prage poro-čajo: V soboto zjutraj je neki Am-bros v hipni blaznosti pri odprtem oknu svojega stanovanja v drugem nadstropju grozil svojim sostanoval-cem z dolgim nožem. Ognjegasci so hoteli blaznika spraviti z okna. Y tem trenotku je skočil blaznik z okna ter padel na ognjegasca, ki je stal na cesti, ter ga smrtnonevarno po-škodoval. Ambros se je lahko po-škodoval. * Ker je poročil revnega dekleta. Iz Rige poročajo; Veleposestnika Henrika Rantenfelsa so spravili njegovi sorodniki zaradi tega, ker je poročil nekega revnega dekleta, v sanatorij za umobolne. V soboto je ušel iz sanatorija ter pribežal k svoji ženi. Ravnatelj sanatorija je sledil Ran-tenfelsu ter ga dal na stopnicah prijeti. Rantenfels je potegnil revolver, ter ustrelil ravnatelja. Napadalca še nišo mogli dobiti. * Ekscesi stavkujjočih rudarjev. V Paint Creeku z Zahodni Virginij je prišlo do ekscesov stavkujočih rudarjev. En detektiv je bil usmrćen, šef detektivov pa težko ranjen. Kakor poroča »Evening Sund«, so sku-šali detektivi postaviti strojno puško. Rudarji so pa vrgli bombo, ki je eksplodirala in vse naokoli razrušila. Drugo poročilo pravi: V Zahodni Virginiji že dalj časa stavkajo rudarji. V soboto je prišlo do krvavih spopadov. Par sto stavkujočih de-lavcev je napadlo policiste, ki so stražili rove, z dinamitnimi bomba-mi. Policisti so se branili s strojnimi puškami. Cei dan so se bojevali. Ba-je je bilo 60 oseb usmrćenih. Stavku-joči so razdrli tuđi železniške tračnice in brzojavno zvezo. Guverner je odposlal vojaštvo z brzostrelnimi topovi. * Blondinke izumirajo. Znano dejstvo je, da većina plavolasih otrok izpremeni že v starosti desetih let ali pa še prej barvo svojih las, tuđi če imajo starši plave lase. Mi-slijo, da to iz tega izvira, ker je Ie malo družin, ki so ostale popolnoma plavolase. Vedno bolj se širi temna barvk las. In ta barva se vedno bolj pogostokrat pojavlja tuđi pri potom-cih. Neki angleški fiziolog trdi, da more iz svojih izkušenj in preizkn-šenj sklepati na to, da morajo plavo-lasi Ijudje polagoma izumreti. In čez dvestolet bodo plavolasi Ijudje žive-li Ie še v pravljicah. In če se dame takrat ne bodo las plavo barvale, tedaj ne bo več videti blondink. Tuđi statistika to dokazuje. Od 100 bk>n- Stran 4. ____________SLOVENSKI HAROD.______________________________________171 štev. dink se jitt ornoŽi le 55, dočim se cxl 100 kostanjelasfh omoži 79. Že vsled tega morajo blondinke izumreti. Do-zdaj je bilo na Angleškem najveČ plavolasih krasotic. ZdaJ Je pa tam razjnerje kostanjelasih in plavolasih 3 : 2. Tuđi na Danskem se Ste vilo plavolasih od dne do dne manjša. Med Nemci tuđi vedno bolj previa-duje temna barva las. * Povest o raku in nudi ženi. Na mestni železnici v Berolinu se je pred par dnevi vozil neki stareiŠl gospod, ki je najbrže prišel z dežele. Truden je bil in kmalu je zadremal. Poleg sebe je imel majhen zavoj, v katerem se je začelo — ko je on spal — nekaj gibati. In kmalu je zlezel iz zavoja lep rak, pravi »solo-eksem-plar«. Najbrže je postalo raku v zavoju nekoliko dolgočasno ter je Šel pogledat nekoliko po svetu. In tako je ta rak zlezel polagoma po hlačah in suknji spečega gospoda na njegovo ramo. Ko se je vlak ustavi! v Charlottenburgu. je rak odletel z rame ter se je ujel s škarjami za uho spečega na največje veselje ostalih potnikov. ki so z največjim zanimanjem gledali to račjo ekspedicijo. Vsi so mislili, da bo gospod z rakom prestrašen poskočil. Toda to se ni zgodilo. Speci je nekoliko pogodr-njaL popraskal se za ušesom ter re-kel v pol snu: *Toda pusti me. Betha. pravim ti. da sem bil v pisarni ter delal.* Bučen smeh je sledil temu priznanju, tako bučen. da se je gospod z rakom zbudil. Bilo je ravno ob pravem času, sicer bi Še kaj več povedal. Obravnava radi atentata na homisarja Cuvaja. (Telefonsko poroćiio.) Zagreb. 29. julija Danes zjutrai se je pričela pred tukajšnjim sodi-ščem razprava proti Luki J u k i ć u in enajstorici njegovih tovarišev radi atentata na kraljevega komisarja Slavka pl. Čuvaj a. Sodno poslopje ie močno zastra-ženo. Oni. ki so dobili vstormice, so morali preiti tri straže, predno so dospeli v razpravno dvorano. V dvorani je izredno malo občinstva. ker so se vstopnice izdajale samo za omejeno število občinstva. Većina klopi zavzemajo orožniki in detektivi. J u k i ć a sta pripelfala v dvorano dva orožnika. Obtoženca so posadili v prvo kiop. kjer navadno se-de poslušalci. Pred njim sede ostali ohtoženci, sami inteligentni rnladeni-či. ki veselo pozdravljalo znance in prijatelje. Jukić je bledega obraza in mrklo zre pred se. Ob 8. uri 10 minut je stopil v dvorano sodni dvor. na čelu mu predsednik sodnik svetnik W c n d -ler. Obtožbo zastopa sam državni pravdnik dr. Markovi C. Obto-žcnce branijo dr. P r e b e g. dr. Dušan P o p o v i ć, dr. Srgjan B u d i -5 a v j e v i ć, dr. Thaler in dr. K a t i č i ć. Čim ie vstopil sodni senat v dvorano, je Jukić skoči! na klop ter klica!: Pred vsem zahtevam. da državni pravdnik izda tiralnico proti komi-sarju. proti temu največjemu zločinca na Hrvaškem! Predsednik: Bodi-te miren! Jukić: Ne bom miren. do-kler bo na Hrvaškem na svobodi ta zločinec! Predsednik: Vi ste obto-ženi zavratnega umora. Sodišče je tu, da vam sodi pravično. Jukić: Na Hrvaškem ni pravice! Nato je predsednik vprašal Jukića za nacionale. Jukić na predsednikova vprašanja ni odgovarjal. Zato se je predsednik Wendler obrnil na ostale obtožence ter jim odvzel nacionale. Med vsemi soobtoženci je najinteligentnejši 18-letni Avgust C e s a r e c. dijak osme-ga razreda zagrebškega realnega gimnazija. Ko ga je predsednik vprašal katere vere je, je Cesarec odgovorili Mene štejejo med katolike. Nato se je predsednik obrnil zopet na Jukića in ga vprašal, koga ima za zagovornika: Jukić: Jaz nimam zagovornika, jaz sam sebe zagovar-jam v tej deželi krivičnosti in nasil-stva. Predsednik je nato poklical v razpravno dvorano priče in jim na-znanil, da jih sodišče potrebuje še le v sredo. Jukičev zagovornik, dr. Prebeg, je predlagal, naj se razprava odgodi in naj sodišče izroči Jukića opazovalnemu oddleku na motrenje. Ta predlog }e vložil preje že pismeno, a ga je sodišče odklonilo. Ute-meljevaje svoj predlog, je predloži! izpričevalo vojaškega zdravnika iz leta 1910, v katerem se konstatuje, da je Jukić hereditarno na živcih bolan in izredno razburljive narave. Zagovornik je slika! Jukićevo življenje, povdarjal, da je njegova sestra v blaznici v Stenjevcu in da sta bila njegov oče in ded duševno nenormalna. Dr. Prebeg je koncem svojega govora oštro napadel policijo, Ces da bi bila atentat lahko preprečila, ako bi hotela in sicer takrat, ko je našla bombo. Za dr. Prebegom je govoril dr, Dušan Ropović kot hranitelj Frana Neidhardta ter stavil sličen predio« kakor dr. Prebeg. Ko je v svojem govoru rabil besedi »in-kvizicijsko postopanje«, je Jukić zopet v veliki razburjenosti skoČil na klop in jel klicatt: »To je inkvizicija! Kje so porotniki? Samo porotniki bi smeli mene soditi!« Dri. pravdnik dr. M a r k o v i ć je nasprotoval obe-ma predlogoma, češ da je Jukića opazoval ves čas v zaporu ter se prepričal, da je popolnoma zdrav in normalen. Sodišče se je nato umak* nilo na posvetovanje. Po polurnem posvetovanju je senat proglasil sklep, da za zdaj zavrača predioge dr. Pre-bega in dr. Popovića, češ da ntma dovolj povoda za odgoditev razpra-ve. Razprava se naj nadaljuje s pri-sotnosti psihiatričnih veščakov dr. Sirovšića, ravnatelja zavoda za umobolne v Stenjevcu in dr. Langa. Ko oddasta ta dva svoje mnenje, bo sodišče definitivno sklepalo o odgo-ditvenih predlogih. Dr. Prebeg in dr. Popović sta proti tej odločitvi vloži-la ničnostno pritožbo. Nato se je jela čitati ohtožnica. Ob pol dvanaj-stih je Jukić naenkrat skočil pokon-ci, odrinil oba orožnika ter hitel proti vratom. Orožniki so tekli za njtm, da ga ulove, ker so mislili, da hoće uteči. Dohiteli so ga pri srednjih vra-tih ter ga dovedli nazaj na obtožno klop. Vse je bilo prepričano, da je Jukić nameraval pobegniti. izkazalo pa se je. da ni imel takšnega natne-na, Nato je bila obravnava prckinje-na za pet minut. l>o dveh popoldne se je čitala obtožnica. Pri obravnavi so navzoči zapriseženi stenografi. Obravnava bo trajala vsak dan od .^rn;vi ruitra^ do dveh popnMne. Telefonska in brzojavna poročila. Albanska revolucija. Skoplje, 29. julija. Albanski vstaši se doslej zasedli ta-le mesta: Prištino, Djakovico, Prizren, Giljan in Vuči trn. Vsa ta mesta so zavzeli brez vsakršne^a najmanjšega odpora. Vse turske posadke se še vedno nahajajo v teh mestih, ne da bi sploh skušale začeti boj z vstaši. Skoplje, 29. julija. Isa beg Bo-Ijetinac je brzojavno pozval povelj-nika vojske v Mitro vici, naj mu ne-mudoma izroči mesto. Poveljnik je odgovoril, da mu mesta ne izroči, če pa bo Boljetinac naškodi mesto, bo dal nanj streljati s topovi. Skopje, 29. julija. Mutesarif v Peči je odklonil poziv Ise bega Bolje-tinca, naj mu preda mesto. Na to je odgovori! Boljetinac, da bodo Albanci zažeali mesto. Skoplje, 29, julija. Glavni tabor aibanskm vstašev je sedaj Priština. V albanskcm taboru se nahaja tuđi več Srbov kakor na primer Hadžinika, Bogojević in Pera Krstić. Sotun, 29. julija. Malisori iz Ka-seletorbin so se zbrali v okolici Suki-urjek in napadli dva bataljona tu rike vojske. Vnel se je krvav boj, ki je trajal več ur. Na obeh stranch je mnogo mrtvecev in ranjencev. Malisori so vzeli Turkom dva topa. Nato so zavzeli pozicije ob reki Had, ter se pomikajo proti Meduji, kjer je položaj za Turke silno nevaren Na drugi strani so albanski vstaši darili proti Kroji, kjer je situacija za urško vojsko nad vse kritična. Carigrad, 29. julija. Cla i albanske komisije so danes prispeli v Pnštino. Albanski vstaši tabore pred mestom. TaboriŠče je dolgo 3 km. Revolucionarno gibanje v TurCiji. Carigrad, 29. juliia. Finančni mi-nister Zia-paša je prevzel portfelj no-tranjega ministra. Za finančnega ministra je imenovan Abduraman-bej. Carisrrad, 29. julija. V današnji seji poslanske zbornice bo vlada za-litevala zaupnico. Vse je pripravljeno na raznust parlamenta. Carigrad, 29. julija. Tu se je ustanovil tajni odbor mladoturških častnikov, ki groze v posebni spomenici s splošno vstajo za sluCaj razpu-sta poslanske zbornice. Carigrad, 29. julija. Turska vlada je poslala na odpust vse rezerviste v I >ardanelah, ! er je baje Anglija obljubila in prevzela jamstvo, da ita-Hiansko brodovje ne bo več napadlo Dardanel. **"<**"^"OBl Carigrad, 29. julija. Anglija in Francija sta baje sondirali razne balkanske države ter baje dobili od njih zagotovilo, da se nobena izmed njih ne bo vmešavala v turske homatije. Carigrad, 20. julija. Veliki vezir je definitivno resigniral na svoje po-tovanje v Albanijo. Carigrad, 29. julija. Ker Je predsednik albanske komisije Resid-Akif odložil svoj mandat, je namesto njega imenovan za predsednika albanske komsije Ibratiim-paša, bivši va-lija v Tripolitaniji. Skoplje, 29. julija. Na Kosovem je zbranih 6O.(XK> upornih Alfrancev, ki so na posebnem zboru sprejeli spomenico, v kat eri inova formu lira jo svoje zahteve. Bareli«* 29. juliia. Listi javljajo ii Carigrada, da je imel ministrski svet burno sejo ter sktenil brezpogoj-no odpraviti cenzuro. Potolaj v Albaniji. Carigrad, 29. julija. Navzlic temu, da je ministrstvo precej odne-halo, postaja vstaja vedno nevarnejša. Na Kosovem se je združilo trinajst bataljonov peh ote in drugih čet z vstaši, ki so usmrtili valija v Kosovem. Carigrad, 29. julija. Veliki vezir odpotuje te dni z Resid-Akif-pašo v Albanijo, kjer bo prevzel vodstvo po-gajanj. Začasno vodstvo velikega ve-zirijata bo prevzel če bo Kiamil-paša odklonii, Hilmi-pasa. Nesreća ob morju. Berolin, 29. julija. V Bingu na otoku Rugen se je potrl pristaniški most, na katerem je bilo več sto ljudi, ki so vsi padli v morje. Število ponesrečencev še ni znano. Danes so potegnili iz morja 14 mrtvecev. Otovritev Dardanel za vojne ladje. Berolin, 29. julija. Listi pripisu-jejo dejstvo, da je avstrijski mini-ster zunanjih del grof Berchtold pre-kinil svoj dopust, veliko važnost. Za-trjuje se, da se v kratkem sestane mednarodna konferenca, na kateri se bo sklenilo, da se F^ardanele definitivno odpro za vojne ladje vseh držav. Nesreća na morju. Qvebec, 29. julija. Parnik »r!x-press« je ob rtu Magdalene trčil v angle^ki parnik *Helvetia«, ki se je potopil. Vse moštvo je bilo rešeno. Tuđi parnik »Express je težko po-škodovan. Japonski cesar na smrtni postelji. Tokio, 29. julija. Mikado Mud-zuhito leži v agoniji. Katastrofo je pričakovati vsak trenotek. Ministrski svet je v permanenci. Frečitane napredne časopise zbira in razposilja tajništvo Narod-no-napredne stranke. Casopisje je danes najmočnejsa idejina moč. Iz-vreevalni odbor prosi viju dno svoje gomišljenike v Ljubljani, da pošilja-jo redno v*ak četrtek prečitane napredne časopise pretek]ega tedna v tajniški nrad (Wolfova ulica 10/1.) ali naj vsaj naznan i jo tajništvu svoje naslove. Po^eg te^ra zbirajo kra-jevna politična društva prečitane časopise v svojem akraju. I Creh in smeh. | m m |U-——» =lM--------------'■ Gospodarstvo. — Vseslovanski čehelarski kongres v Moskvi leta 1912. Pred tremi leti ^e je ustanovilo v Sofiji na veliki skupščini slovanskih čebelarjev društvo >Vseslovanska cebelarska zveza« s posebnim pododdelkom za vsako posamezno slovansko narodnost. Nemci so imeli že prej svoje društvo »WanderversainmlunK der deutschen - osterreich - ungarischen Bienenzuchter<% ki ima vsako leto svoje veliko cebelarsko zborovanje ali v Avstriji, ali na Ogrskem, ali v Nemčiji. Ravnotako so tuđi slovanski čebelarji sklenili, da bodo imeli vsako leto v kakern drugem slovanskem mestu svoje veliko zbv^rovanje, na katerem se bodo razpravljala razna nujna vprašanja racijonalnega in umne^a cebelarstva. Letos bo to veliko zborovanje med 7. in 9. avgu-stom v Moskvi. Na to skupščino so povabljeni tuđi slovenski čebelarji. Dne 7. in 9. avgusta bodo najprvo čebelarska predavanja v mestni zbornici, nato v palači carja Ivana Groznega. Potem bo izlet v akademijo carja Petra za gospodarstvo (12 kilometrov od Moskve) in pa k če-belnjaku carja Aleksandra (očeta Petra Velikega), kjer bodo predavanja končana. Stanovanje in banket imajo čebelarji zastonj. Predavanja se lahko vrše v vseh slovanskih jezikih in jih bodo takoj prevedli na ruski jezik Zahvala« Veselica v prid zgradbe Sokol-skega tfoma v Postojni, ki se je vršila dne 14. t. m. oz. dne 21. t. mM je kljub skrajno neugodnemu vremenu lepo uspela in donesla stavbnemu skladu lepo svotico. Pred »em gre zahvala vrlim PostojnČa-nom, ki so z veliko požrtvovalnostjo, tako dne 14. kakor tuđi dne 21. t. m., pokazali svojo veliko naklonjenost do našega sedaj toli preganjanega Sokola. Vfcsetića ni bila od zunanjih gostov obiskana, kar pripisujemo edinole res slabemu vremenu. Iskreno zahvalo izrekamo podvzetnim narodnim damam postojnskim, pred-vsem načelnicam posameznih pavi-Ijonov gg. Baraga, Drollovi, dr. Jan-če\i, Jurcovi, Kraigherjevi, Kutinovi in Milavčevi ter vsem dražestnim gospicam, ki so z veliko vstrajnostjo postregle s kavo, vinom, pivom, je-stvinami in sladščicami. Za marljivo vodstvo pri kegljanju in streljanju pa bodi izrečena zahvala gg. A. Đaragi in L. Kopaču, ki sta res z veliko požrtvovalnostjo in trudom pripomogla veliko do tako lepega vspeha veselice. Zahvalo pa naj sprejme tuđi gosp. Brinšek iz Ljubljane, ki je s svojimi solospevi priberačil lepo vsoto, ter končno naši malčki iz rodbin Inocen-te-Jurca- Milavec, ki so s svojo god-bo in prodajanjem cvetk polnili naše nabiralnike. Nehvaležni bi bili, ako bi na tem mestu ne izrazili svoje zahvale tuđi gg. veletrgovcema g. Fr. Jurci in g. Fr. Kraigerju, ki sta darovala za postavitev paviljonov in plesišča brezplačno potrebni les našemu društvu. S tem sta v izdatni meri orno-gočila prirejanje veselic v bodoče in prispevala na ta način tuđi že dejan-sko k zgradbi Sokolskega doma v Postojni. Srečolov se letos ni vršil, zato se bodo krasni dobitki prihranili za prihodnjo veselico. Naj sprej-niejo tuđi vsi darovalci dobitkov na-šo zahvalo. Slavna Budjeviška pivo-varna, kakor tuđi Senožeška, Oosso-va in Reininghaus so darovale v prid ■ '"i r r. pne Za ta ve- likodušen čin se imenovanim pivo-varnam najiskrenejše zahvaljujemo. Slednjič se zahvaljujemo napredne-mu časopisju, ki je s priobčevamem reklamnih notic radevolje priskočilo na pomoč našemu društvu. Postojna, 26. julija 1912. Odbor društva Sokolski dom v Postojni. Rmečha pisama narodno-napredne stranke Vodst ro narodno - napredne stranke je ustanovilo v 6vojem tajništvu posebno kmečko pisarno, ki je na razpolag-o vsakemu napred-nenm knietovalcu za popolnoma brezplačni pouk v vseh političnih, upravnih, davenih, pristojbinskih in vojaskih zadevah. Izključene pa sr» zasebne pravdne zadeve. — Pi-?arna r>c poslovala za sedaj Ie pismeno in vsak napreden kmetovalec, ki je potreben kakršne$rakoli pouka v zproraj navedenih strokah, naj se obrne zanpno s posebnim pismom, katereirm je priložiti 10 vinarsko znaroko za odgovor ako se želi odgovor v prjporooenem pismu pa 3o vinarsko znamko) na: Kraetsko pišamo naro^no-napre^ne stranke v Ljubljani, Wolfova ulica 10. Ob sebi umevno je da je pisama na ra^pola-g-o tuđi naprednim kmetskim žapan-stvom. Današnji list obscga 6 strani. Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. Umrli so v Ljubljani:! Dne 25- julija: Marjeta Peterlin, I mestna uboga, 79 let, Japljeva ulica I št. 2. — Alojzija Zupančič, bivša go- I stiiničarka, 63 let, Radeckega cesta I štev. 11. I Dne 26. julija: Danica Roje, hči I prevoznika, 1 leto, Sv. Petra cesta I štev. 47. — Marija Lombar, šivilja, I 46 let, Študentovska ulica 7. I Dne 29. julija: Josip Benčan, de- I lavec, 59 let, Radeckega cesta 11. I V deželni bolnici: I Dne 24. julija: Ana Schein, ho. I telskega vodje žena, 30 let. — Fran I Tony, občinski ubožec, 73 let. I Dne 25. juija: Fran Salokar. ste- I klarski delavec, 21 let. — Marija I Kropf, delavka, 38 let. I Borzna poročila. I L|nbl|anska I wKreditna banka v Ljubljani«. I Urtđil kini tfmtjsire b^rte 29. jalija 1912 I ■•l9ftb«al paplrjl. Dnanrf I fl^Ova I 4<"„ majeva renta .... 8710 ! 8730 I 4*2« 8 srebrna renta . . . . 8-801 90- I 4»^ avstr. kronska renta . . [ 87 10 ■ 87 30 I 4#/* °&' •• » • • g^"20 «7 40 4« o kranjsko deželno posolilo 9350 94-50 I 4% k. o. če8ke dež. banke . 90 65 9165 1 8p*Ah«. I SrcCke Iz 1. 1^60 «/• . . 439 — 451- .....1864..... 606— 618- tlske......j 279*50 j 291 50 „ rcmeljske L Izdaje . 276 £0 | 288 50 Z » H. „ . 255--1 267- „ oj?nke hlpotečne . . 242 f 0 ; 754 m „ dan. komunalne . 483 50 490 50 w avstr. kreditne . . . 485— 497 - „ ljubljanske .... 69.50; 7550 ! „ avstf. rdeč. krizi . . 52 50 i 58 50 .♦ om. „ M . . 35 50 i 39-50 bJzmka ..... 28-50; 3235 m turske ...*•.. 240*— j 243- Ljubljanske kreditne banke . 445-—j 4W— Avstr kreditne?« zavoda . . I 5-=0'—| ^51 — Dunajske bančne družbe . . 534 — j 535 — Južne železnice..... 97-— 98 - Državne ?e!eznlce .... 714-90 715 90 Alplne-Montan.....j 9S7— 988- Češke sladkorne družbe . . 361*— i 363 - Zfvnostenske banke. . . . 281-50 i 28250 VftUrt*. i Cekini....... . I 11-38 11-4C Marke........117-«j 117-95 FranH ..../..*...« 95fi^ 9570 Lire . . • . , , - . . I 94 65 94 85 Rablfl.........1 254*— 25475 Žitne cene v Budimpešiš. Dne 29. julija 1912. Termin. Pšenica za oktriber 1912. . za 50 kg 11*63 Pšenica za april 1913 . . za 50 kg 11"95 Rž za oktober 5912 . . . za 50 kg 9 45 Oves za oktober 1912 .. za 50 kg 9 52 Koruza za iulij 1912 . . . za 50 kg 8 87 Kornza za avciLst 1912 . . za 50 kg 8 86 Koruza za maj. 1913 . . . za 50 kg 745 Eftktl« Trdneje. Vtiiam ««4 morjem 3O6-2 Srednji zračni tlak S0-76 ion ~\ Čas ^anje ^" j =* °Paz°- rllT* S-S Vetrovi ! Nebo 27 2. pop. 7353 i 272 sr. jzah. pol oblač. „ I 9. zv. i 7347 j 198 si. szah. ' jasno 28. 7. zj. \ 734-7 | 162: si. jzah. j n 2.POP. 7338 i 28*7 sr. jjzah. del. jasno „ 9. zv. 7339 i 21-5 ; brezvetr. j jasno 29. 7. zj, ' 734-3 j 17'0 ! si. szah. t i Srednja predvcerajšna temperatura 20*9°' norm. 19-9° in vcerajšna 22'10', norm. 19 9J. Padavina v 24 urah CTO mm in 0*0 mm I Tužnim srcem javljamo vsem prijateljem in zoan- I cem, da je danes popoldan ob 3. uri preminul v 73. , ■ letu svoje starosti naš ljubljeni soprog, oče, stari oče ■ in tast, gospod 2659 Peter Vidmar I hiini posefttnik in trgovac w Idriji. I Pogreb dragega pokojnika bode v poncdeljek, I dne 29 t m. ob 4. uri popoldne iz hiŠe žalosti. I V Idriji, dne 27. julija 1912. I Rodbine Vidmar-Tairzes. 171. Stev.______________^_____________________________SLOVENSKI NAROD. ' Stran 5. Zahvala. I Povodom prebridkc nesreće, kt nas je tako kruto zađe U z I očna dno smrtjo našega sina, gospoda Frana Korošca I deželnega tajnika I izrekamo za vse izkazano srčno sočutje, za tako veličasten sprevod I dragega rajncega.vsem sorodnikom, prijateljem in udeležnikom sploh, I našo iskreno zahvalo. I Posebej pa se prav srčno zahvaljujemo deželnima odborni- I koma blag. gg. dr. Karei Trillerju in dr. Zajcu, cenj. gg uradnikom I deželnega odbora z načelstvom velec. g. ravnatelja Zamida. si. tel. I društvu »Ljubljanski SokoU in si. Športnemu klubu za spremstvo, I vsem cenj. darovalcem prekrasnih vencev, in vsemu občinstvu, ki je I izkazale zadnjo čast nepozabncmu rajnkcmu. I Sv. Trojica 29. julija 1912. I Žalujoča rodbina Korošec. 5= Za vse nam v tohki meri izkazano srčno sožalje ob 1 prebridki izgubi naše nepozabne matere, tašče, sestre in stare matere, gospe 2663 Hv£3.rI3o Čeme zasebnice kakor tuđi za časteče spremstvo drage rajnice izrekamo vsem i sorodnikom, prijateljem in udeležnikom gleboko zahvalo. I Prav iskreno pa se zahvaljujemo Še posebej blacj. gosp. I županu dr. Ivanu Tavčarju in b!ag. gospodu podžupanu dr. I Karlu Trilterju, blag. gosp. drž. poslancu dr. Vlad Ravni I harju, sL mesarski zadrugi, ter vsem darovalcem prelepih vencev I V Ljubljani, dne 29 julija 1902. I Žalujoča rodbina Černetova. Lokal ■m*i«T«n tminom to (sedaj uradniSko konsumno društvo) a Ma i uja j 1. mntni 1.1. Natančneje se ixve 2059 v plural stavfcmllui f • Hofcorta taiolowsko*a, M«tki mto t. s Prva domaća tovarna a omar za led Simona Praprotnika v tjnbljani, ]enkova ulica 7. * rlferv r"^~?i Prevzemajo se vsa v Ffl U«n stavbno in pohištveno lih\j TUyk mizarstvo spadajoča rr&zi .—'—^ dela, katera se točno Wf^ Jj u in po najnižjih cenah fvfcfli&^^ :: izvršnjejo. :: Velika zaloga gostllniskiH okroglih niz. Eetik u pitijap bi uhicto tnuplatM in pitmoe prosto iBr1™™111™™^ 19 Zbirka 19 HavslnjskiH zakonov J v slovenskem jeziku. I I ]. z vez ek: ■ Kazeaski zakon I ! o hudodelstvih, pregreških ■ in prestopkih ?. dne 27. ■ maja 1862 št. 117 drž. zak. ■ z dodanim ■ tiskovnim zakonom I Iz dne 17. dec. 1862 št. d. I z. ex 1863 in drugimi no- I vejšimi zakoni kazensko- ■ pravnega obsega. I I V platno vezan 6 B; I I po poftti 6 I 20 vm. I I ^1 )(arodna knjigama \A ^H « Ljubljani. j^Bl Isu si ffinnnit m ■ttwhff z dvema sobama in pritikli-nami za dve osebi v blizini realke. — Po-nudbe pod *Mfts« roalko" upravništvu »Slovenskega Naroda«. 2665 Upi staoovaiiie obstoječe iz 3 sob, kopalne sobe in kuhinje s pritiklinami 2669 se odda tak oj. Poizve se v DalmatiBOvi aUci 7 pri kiiaici. Zakonska brez otrok, v gostilniški stroki dobro izurjeaa, iićeta za takoi ali v teka do 1. novembra v Ljabliani ¥ najem vlnotnč ali aosUfaio na račun. Sprejmeta tuđi pnmeren prostor za ureditev vinotoča ali manjše gostilniške prostore s pobižtvom ali brez pohištva. Takojšne ponudbe na 2616 „Mestno posredovalaico za delo y ia stanovania11 v Ljabljani. s; Za večje podjetje v Ljubljani se išče spreten, samostojen korespondent zmožen slovenske in nemške steno-grafije in strojepisja. Ozira se le na boljšo moč z daljšo pisarni^ko prakso. Prednost imajo vešČi lesne trgovine. Istotam se spreime stareiša go-2667 spodična kot kontoristinja z daljšo pisaroisko prakso, veŠča slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi. — Ponudbe z navedbo re-ferenc naj se pcšljejo pod : „poitai predal št 54" Ljubljana. Prodolnlko za xajtrkovalnico ia trgovino z dcH-katesami SpreJmO 3621 Oton Homan v Radovljicu V najem ali na račun se išče dobro idoča 265* gostilna Ponudbe je poslati pod: „Gostilna" poštno ležeče, Ljubljana. Sprejme se 265* piodoinlko iznčena manaiaktarno stroke. Z deiele imajo prednost- Jakob Fajdiga, trgovec ▼ VipaTi. Samostojen 2666 korespondent izveiban tuđi v drugih strokah pisar« niškega poslovanja, tm~ ±eli službe- -mm Izpričevala na razpolago. — Ponudbe pod „A. R. 4211 upravi »Slov. Naroda«. im stanovaste s 5 velikimi sobami, kopalno sobo in potrebnimi pritiklinami, s porabo vrta n odda prav blizo Tivolskih nasadoi za aigost. Eventualno tuđi 2660 hlev za 3 konje. Kje, pove upravništvo »Slov. Naroda«, Kralj JKatjaž. BrodlCOVSKi flttih. J!L!LI!!L s}r^&lci Mali lord- c 11 ulLsl v cmmm m tm*** ***•*2jw- • ^*10 nvph krnti sPisai F H Burnett Zgodovinska povest; spisal Fr. Remec SP*** v- B«ei-Samavsky Mtv^. UVVlI IVI Uli« ^^^ fcro4> K 1-60> TM> j^^ COM 2 B. S »o*to B 2-20, ^1" hr**- K li50' w9%m ž'5#> Konc T 15- »J^cVi.1* jc Pri|»ayUal na s isal Fr u iL s poito 20 ^ T9tm +mmm m m, m pv»w » • •"• B mmŠkm 20 T TOĆ. Slovcnskem kmetski punt. Kmetsko v * * Pravkar ie i2ila v dru« i2daii prc- . . ljudstvo jc takrat strahovito trpelo in Cem« bro*. K i"—, vos. B §•—t s To knjigo veselja, kakor je kritika ime- u- nd W novest Krali ^1 odlični roman podaja zanirr vo in vrh tcija so duhovske in posvetne oblasti požto 40 V veC novala to prcsr6K) povest so po izgledu krasna igoaovms *™ * ' pretrcsJjivo sliko iz narodnega 1)enja bpincile ljudstvo zaradi domnevanega Velezanimiv roman izza časa velikih bojev mestnega šolskega nadzornika sprejeU v Matjal«, ki spada med najĐOlj čitine ; -*„&* ?-M „«, vainr, farovniStva. Ponckod so požgali vse pre- veiezarumiv roman lzza časa veiiitm uojev ^ K J* ... ,. kniige in po kateri občinstvo Tedno m ^1^ ^*0 "^^ zeM um valn° bivalce kake vaši, ker so bili osamljeni med pomorskimi razbojnik!, turskim ce- dolarske knjižnice vsi šolski voditelji, ki zaova voraSate *!«** M »»vanskeea rnoza. čarovništva. Vse to nam popisuje pisatelj sarstrom in beneško republika jim je res mar, da mladina kaj dobrega čita, v tem velezanimivem romanu. čez trnje Undina. ZaN» Aleš iZ Razora. intamridiL flO SrCCC* Spta| A«W Thcartet rOOOVlHC nClUtliSL SP^ Kan ^^- SpisalValentinZun. cm* hrni K f-OOL ■■■ K *-«•_ Eden nailjubezitivejiih francosMh piša- SplMl f ^^«, " P0*10 a0 w ve*- To je najpopolnejše in najtemeljitejše "-■■■ "iW"- • ^"^ ^^ » * *»f . 1,-iirti rirt^.i rif-»»o«*«n C«m B 1'iO, s posto B 1-70. , delo o naTodnem gospodarstvu v slovert- 1 pottO Nfflt. «J^ ^ * *J kfli^ Podal dražestno Najbolj Iju(Wui in ^ „jiepKu poviti, skem jeziku. Ta knj^Tje absohitno po- 7-L, r^nimnr mnttA. Dolaiiitof^ntn^ati Povest, ki jo je svetovna knUkauvmtiia Vdezanimiv zgodovkiski roman iz časa kM ^ je spisai Cankar. trebna za vsakega, kdor deluje na na- tao zvanu* ^™1* t^« «w«t»n«icga med ^^^3 deliL rokovnjaSkega gibanja na Kranjskem. rodnogospodarskem polju, zlasti za vsa- oe}an)a. ke^a posojilničarja. V*„7\ emeV V MlM\M M. li« ■ P* Ijlkin Kl«« KUlI!. lalinhljoni bannrin l%UWWl dUlUllo Roman; spisai Fr. Remec. MflllPtaMil 0^0111^^3 Roman; spisai Fr. Remec LDI|UUl|blll IlUUlIUlIt r^, trt*, e !*•, t^. B MO, 1UUIIUC1UCIU pipUlJUaiL coam krti B l-5#, vom. B 1-90, ,. , Spisai Leookl A-tkejcr. '^^ , ,•««• Nff^ Tt^T] _^ v T» B 1-OO, s >tJU S poilO 10 V TT«. Vesela povest iz ljubljanske preteklosti. Preložil VtedUr Lcwtik. To jc gjn,jiv roman iz ljubljanske IO t ▼•«. ' Ozadje tega romana je zgodovinsko. *•"* ****^f ViT ^* ^8^ C#ma bro*. S f^#, vom. B 1-40, preteklosti, slika *rvl)eiijc iz tedanjih Ta mična ljubezenska povest se je ob- Dejanje se vrSi v Ljubljani in njeni ■ P«*10 lQ ▼ *•*• s pašto 20 ¥ ¥•*. malome5čanskih in gosposkih krogov, ćhmtv* prav posebno prikuca. Dejanje okolici v Casih Napoleonove Ilirije, y Kdor se hoče prav od srca na- ♦ Ai^ a*>\,\++» ki \f v^ra^lo v Stu- ^ ^** za ča "^ CI» ™ "»J1«0. l" je polna so portune strahote vojne in iz nje dentovskih ulicah, a je pogledmto v poVMti je popuno, kako izvrfi straho- dekle, ki v svetosti svoje Ijubezni do- drastične komike ra presernega hu^ M»uk^« ** oiianosti krvi in bUzaocti aristokratske kroge Gospodski« ««c pctenaovekobćudovanjavredna junaštva, prinese plemenite žrtve, dokter se na- morj*. pivajajoce ie ptianosu nvi n »u« ^ ^ poplaćalo s svojo življensko sft£o. sa«o da bi * opral pted tteto, ki jo ljubi posled tndi nje) ne nasmeje sreča. , ____________________________ ---------------------------------------------------------------------■--------------------------------------------------------- _^_______________________________________________________------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------ ------------------------------------------------------------------------------- ■■-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------■■ - - - ------------------------------------- Ljubljana m Prešerncva ulica 7 o Ljubljana »—'■T' _________________________________________ SLOVENSKI NAROD.______________________^____________________________171 Stev. § BiH|nh iitllHrti ii »itii iiiimiliici I gj = ▼«■«!■! latlttf K 4*,QO*.6or— = ZivarnuM ftavsfea K iSMtMir— B B Vsi načini življenskega zavarovanja B i—I . pod najugodnejStmi pogoji: B == s garaaflrMO 40*/. lili—<■, zavarovanjc za doživetje in smrt z garantirano B |Sl padajočimi premijarm; rentno zavarovanje. — !■■■■»!— |« mm OOt* te voiaifco H en *hrt»o tooz iđrsnttfc« protakav«! Će starSi umro, ftdjpad* vsako nadaljnje M JS plačevanje premije Modsoralk sa Eraiafco: S j|j ht CIH1 tt#totalk ¥ L|mbljaml, IUsafttttM Mftta it 4. ->*■ g Št 17.476. ■>%___ i~~ Razpis. Za raziirjenje in predelanje vodo* voda v Selcih9 obč. St. Peter na Krasu M M#>9 X 34 h proračunjena dela in dobave se bodo oddale potom javne ponudbene obravnave. Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedjo enotnih cen proračuna naj se predlože do 17. STfVSta t Lik lllli »p»lia# podpisa-nemu deželnemu odboru. Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za eno krono, dopo-slati je zapečatene z napisom: „Ponudba za prevzetje razširjalmh del pn vodovodu v SelcahV Ponudbi mora biti dodana izzecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni. Razven tega je dodati kot vadij še 5" „ stavbnih stroškov v gotovini aK pa pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni cen i. Deželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na visino ponudbene cene, ozfroma, če se mu vidi potrebno, razpisati novo po-nudbeno razpravo. Proračun in stavbni pogoji se dobe pri deželnem stavbnem uradu v navadnih nradnih urah za znesek 1 K 50 h. Od deželnega odbora kranjskega 2668 v Ljubljani, dne 27. julija 1912. ^V JSaznanilo in priporovilo. £ i SlamemtA občinstvu Wj'udno naznanjam, a\it &em I prevzel ođ, g. A.r%e Gorec lokal ita, Hitn#ki cemti št 11 ter I bom rođil naprej fcot trecletni poal&rotljti, tnHce Gorec I trgovino s kolesi in izposojevanje koles M obeneni tuđi popravljanje tnotorjev, koles, sivalnih stro- A 1^ jex> itd. l>riporocani se si. obS4nsH*u »a eetijena tuiroMla _l "i 4f% ma popravila ter »a vmi r to stroko mpadaioba. dela. V* I JBeležitn z od,lidtiin% spočtovanjem I I I 2617 PETER SKAFAK, I I lf^7 fSfr strojni kijućavničar in mehanik I w% ^&^^F^I^^Ph Rimska cesta Uer. U ^J c oc -* E 276 12/5. 2f364 Dražbeni oklic. Um zairtevanje Mffestne hranilnicc ljubljanske w Ljubljani, se vr^; dne 8« avgusia 1912 ob 10. dopoldne pri c. kn okrajni sodniji v Slov. J^trid dražba sledečih nepremićnin in sicer: L tL it 21 1l 0. Stvieaica: pašnik, travmk s kozolcem, njiva in gozd, v skupni meri 8 ha 35 a 24 m2, najnižji ponudek 5574 K 70 v; IL vL ftt. 66 k. S. Stndenice: hiša sredi tr^a z gospodarskim poslopjem. ledenico, njive, travniki, vrtovi, goša, v skupni mcri 5 ha 12 a 30 m2, najnižji ponudek 20338 K 10 v; ffl¥ vL ŠL 74 k. O. Stndeniee: travnik in njiva, v skupni meri 2 i a 20 a 30 m% najnižji i onudek 2056 K 14. v; IV. wU ti- 47 k. •- Brezje, Pirkdorf: njiva in travnik-, v skupni meri 1 ba 07 a 36 m2, najnižji ponudek 71S K 74 v; V« tL kim 46. k« •. M#«rmze: travnik in njiva, v skupni meri 1 ha 54 a 52 m2. najnižji ponudek 1402 K 64 v; VL Ti ii 59 k. •. Vrh«lei gozd, 3 ha 24 a 78 m', najnižji ponudek 2328 K 38 v; VII* fL It 1 k. I. Hra»tOVO€: zidan i ca klet, hlev, vinograd, paŠaiki, v skupi meri 4 ha 26 a 33 m2, najnižji ponudek 4517 K 78 v; fDL ?L U 5k. I. HrasteT««! gozd v meri 1 ha 51 a 78, m2, najnižji ponudek 1011 K 86 v; DL vi. ŠL 141 k- O« HrastOTec: travnik, painik, vinograd, v skupni meri 74 a 20 m2, najnižji ponudek 354 K 90 i. C kr. okrajna sodnija v 11. Bistrici, oddelek IL, dne 27. julija 1912. 4 jingZeškjo sltLadišČe obleTz I O. oEfemcLtovijČ. -mt JJpjLtiljcurujL, JlestnjL trg štev. 3 i * na*n*n>* okasijsko prodajo \ poletnih oblek in slamnikov za gospode in dečkm* ter poletne damske konfekcije z globoko redu* \ ======= cirahimi cen a mi. ====■* j I Ithri Isnrf^ii« 2636 ! prodololko veščo slov. in nem. jezika, •pgt|«n v trjCvlM i M#i. MagNi Xarl CtajKrick, Seviia obSavi. Haifineiše rokavice m nuki paifnni ta vsi v im široko spsdafoc! protsmoti v Ba|lla«isi kakovoatL 943 Za »bila naročita se pri porota OTILIJA BRAČKO LjUljau. Diujiii cesta 12. i latkiaiovj tiiii. Kawarna/X< ^^^Fl«ri|M«ka mUca *t. 6. SI v Postojni ne ordiolra otl 2. do 15. avgasta. Dve enonadstropni niši ' a>€ x«rmAi btleiu prodmarta pro- BtOTOl]n« ▼ snaaem lepem leto- vliča Fluiina pri Babe kn na NotruiUkeBi po nizki cenK V eni hiši se izvršuje gostilniška obrt in prodaja tobaka; hi^a ima v I. nadstropju več sob za tujce ali letovičarje ter lep vrt. Obe hi5i sta na zelo prijaznem prometnem kraju ob državni cesti, blizu farne cerkve ter v dobrem stanju. Druga hiša, s Sestimi prostori, dvema kukinjama, z vrtom, je pripravna za vsako obrt in Ietovičarsko stanovanje. — Naslov pove upravništvo »SI. Nar.« Naznanilo. Rihištvi v lito in v Zali pod Xrimom se oi na 5 let v zakup 2. avgnsta 1.1. ob 9 *|s. dopoldan Mlaal, »#t—>■ «U«« 19. 2eei Pottnl lavo] ■■■ (3 kg netto) ^^^^^H prtilaitflA aUuran«fa ^^^B malinčevega V jirupo I rmzp#»iljji fraak« f V*- ^H zetji a K 5-ft ivini *>- H bavitdj leUnar ^ LPinlllMiH.^ tazpotiV« t«« v *o*Ckis ^^^H ia stcrttiiirialli Ustksteđi. ^^^^ ^ STetoraa namka ^ LAURIM & KLEMENT ^^ d. dr. v Mladi Boleslavi ^^ /AUTOMOBILI Xl ^T == Zastopnikat Mikodem A Wetxka — Gradec. ^^ I Št. 19.501. ~W-^^ A____ -^ 26j l^o^^ltiss. I Na podlagi § 26, al. a, b, občioskega reda za stolno mesto LjubljanJ prepOTeduJe mestoi magistrat iz ozirov na varnost oseb in prometa I izvoz z Avrctoii vozovi, mtoil, itotii in tt ZZ- iz Frančiškanske ulice na Dunajsko cesto ^; ter odreja, da se srne v nerazŠirjenem delu FranČišknske ulice, t j. počenši oc poslopja »Učiteljske tiskarne« do vogala Dunajske ceste vršiti vozni promet i navedeni mi vozili le v smeri od Dunajske ceste proti Frančiškanski cerkvi, ne pa nasprotno. — Prestopniki zapadejo zakoniti kazni. Mestni magistrat v Ljubljani, dne 20. julija 1912. Župan: Dr. Ivan Tavčar 1. r. " j^^R^rt V I'L 1 /bbbbv ^ySt^N^^^^H^f ^BW .^BSBBBbPI I V __ —yC^-^^^^ \A ^ŠB^^BBBBst^,^BBr^B9!BBBBBB^BBvfl^BBB^B^BBBBBBB^BBB^B^^^^^^^^B^lBBiBBBBBBBBBBBBBBB^BBBBBl ^^ £+ \ -___ / '7 ^^^^^^B^M^fl^BBBBBBBB^BBBBBBB^BBBBBBBBBBBBBBBBBBB^BSBBB»9l^lsW >S ^ ^^fM^HET^^feUK1^^^' ^BH^si^ssisBssissiHB^ft^' ^^^^* ^^^^^^S^^Bh^mu^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^SSP% ^\^ ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ ___________ . _---------------------------------------------------------------------------------------------■ C. fcr. avstrtlshe t$i državne železnlce. Izvleček iz voznega reda. ____________%š^%l^Lmm^..m. -*. at < ■*■«■•« 1Q19----------------------------------——---- Postala: Ljubljana i čini kolodvor. Odhod. 6*52 zjutr>»j. Osebni vlak na Kranj, Tr-žič, Jesenice, Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, St. Vid ob Glini, Dunai. 7-32 zjutraj. Osobni vlak na Grosuplie, Kočevje, Trebnje, St Janž, Rudolfovo, Stražo- Toplice 9-O9 dopoldne. Osebni vlak na Kranj, Jesenice, (z zvezo na brzovlak na Beljak, Inomost, Solnocrrad, Monakovo, Koln, Celovec, Linč, Dunaj, Prago, Draždane, Ber-Hn,) [direktni voz Reka-Opatija-Solnograd.] 11-3O dopoldne. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice, Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzenfeste. Solnograd, Celovec, Dunaj. 1-31 popoldne. Osebni vlak na Grosu-plje, Kočevje, Trebnje St. Janž, Rudolfovo, Stražo-Toplice. 3-32 popoldne. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, 6-38 zveier. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Ješenice, Trbiž. Na Jesenicah zveza na brzovlak na Beljak, Inomost, Solnograd, Monakovo, Vlissingen, (London), Celovec, Linč, Dunaj. 7-44 ivečer. Osebni vlak, na Grosuplje, Ro"čevje, Trebnje, Št. Janž, Rudolfovo. fO-OO po noći. Osebni vlak na Kranj, Je-semce, Gorico, Trst Na Jesenicah zveza na brzovlak na Beljak, Franzenfeste, Inomost, Solnograd, Monakovo, Linč, Prago, Draždane, Berlin. * Prihod. 7-23 zjutraj« Osebni vlak iz Trsta, Go- i-i/-*> l*«i^nir 7. zvezo na brzovlak iz Ber- lina, Draždan, Prage, Linča, (Londona) I Vlissingena, Monakovega, Solnograda, Ino-1 I mosta, Beljaka), Tržiča, Kranja. I i 8-59 zjutr>aj. Osebni vlak iz Rudolfovega, I St. Janža, Trebnjega, Kočevja, Grosupljegi I 3-51 dopoldne. Osebni vlak iz Trti2a, I Jesenic, z zvezo na brzovlak iz Dunaja, I Linča, Celovca, Monakovega, Solnograda, I Inomosta. Beliaka. I 11-14 dopoldne. Osebni vlak iz Gorice, I Jesenic, Dunaja, Linča, Celovca, Beljaka, I Tržiča, Krania. I 3-00 popoldne. Osebni fz Straže-Topiić, I Rudolfovega, St Janža, Trebnjega, Ko- I Cevja, Grosupljega. I 4*2O popoldne. Osebni vlak oa Trsta, I Gorice, Trbiža. Jesenic, Linča, Celovca, Solnograda, Franzenfeste. Beljaka, Tržiča, Kranja. I 7-OO zvečer. Osebni vlak iz Jesenic i zvezo na brzovlak iz Berlina, Draždan, Prage, Dunaja.. Linča, Celovca, Kolna, Monakovega, Solnograda, Inomosta, Fran-zensfesta, Beljaka, (direktni voz Solnograd-Opatija-Reka). i 8-J5 zvečer. Osebni vlak iz Trsta, Gorice, | Trbiža, Jesenic, Dunaja, Linča, Celovca, 1 Beljaka, Tržiča, Kranja. I 9-13 po noći. Osebni vlak iz StraŽe-To-i plic, Rudolfovega, Št. Janža, Trebnjega, Kočevja, Grosupljega. 11-33 po noći. Osebni vlak iz Trsta, Go-nce,Trbiča,Jesenic, Celovca, Beljaka, Kranja Posta{a; Ljubljana dri. kolodvor. Odhod na Kamnik: 7-27, 11-50, S-12, 7-J5, (11-gO ob nedeljah in praznikihi. Prihod iz Kamnika: 6-42, 11-OO, 2-41, ! 6-15 (10-30 ob nedeljah in praznikih). Ckr. drta¥no-želexnlsko ravnateljstvo v Trstu. i Oospod (Ibald pl. Tnikoair, iskarnar v UubljanL \ 1 Na priporočilo g. Međica naročit sem btl za poskušno 1 zavoj Vašega J I rwU\WŠim ©•!«•*• Ker pa je isti zmešan z nekoliko kuhanim kravjim mlekom mo- i ■ jemu 4 mesce staremu otroku tako ugajal, začela ga je moja žena redno z Vašim ■ 1 »Sladnim čajem« (znamka »Sladin«) hraniti in otrok se ga je tako privadil, da bi J i sedaj brez njega skoro ne rnogel biti. Zatorej Vas vljudno prosim, poSljite mi po i ■ četrti poSiljatvi takoj Se 6 zavojev Vašega »Sladnega čaja«, katerega bodem ■ J vsakemu najtopleje priporočal. Odličnim spoštovanjem udani , ■ Vinko Ogorelec mlj., iesni trgovec, J { Skofljica, 10. U. 1912. i | Varčne gospo dinje! | ! DoCim daste za vsa druga redilna sredstva 1—3 K, velja wSladtnM j | ali dr. pl. Trnkoczy-ja „gladni oftfM 1 zavojček z /4kg samo 60 v tuđi pri trgovcu, i ■ Na tisoče ljudi ga zavživa z najboljšim uspehom. Glavne zaloge v Ljubljani lakaram < ■ TnMnj, zraven rotovža; na Dunaju v lekarnah Trnkćczv: VIII, Josefstadter- j I strasse 25; HI, Radetzkyplatz 4; V., SchOnbrunnerstr. 109; v Gradcu: Sackstr. a i ■ ■■■piinjili M p#ML — Trrm mm|T#«la •fcaMrtM ^rrdka. - Pr«UkmMao J i ldjiiMrrti ■fago. — »rsjiffc« mm. — Haitli mm *tTinor«ic«. — T«L 19O. ■ {■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■uui