Zabava in pouk. Škriljasto kamenje, pervina semeljsJce skorije. Je-li zemlja ohranila kaj sledu velikanske pretvorbe, ko se je voda zbirala na nji ? Se-li nahajajo znamenja, ki dokazujejo, da se je to godilo ? Imamo obilo sledu in znamenj orjaške pretvorbe; pred nami leže mogočne škriljaste gore, iz katerih se bere zgodovina zemlje naše. Kdor je videl kako kapljico na razbeljenem kamnji plešečo, ko se napihuje in v soparo spremeni, opazil je tudi berž ko ne, da je razperšena kapljica pustila malo progico za seboj na razgreti stvari. Preiskavši to progico najde, da ima v sebi terde obstojne dele, ki so bili popred v vodi ter so ostali na mestu, kjer se je voda izparila. Iz malo sline se dobi na razgretetn gladeži ostanek raznih soli in nekoliko organskih snovi, ki so bile slini primešaue. Iz tega se učimo, da voda pri zaviranji in kuhanji pušča za seboj svoje terde dele, ki se v soparico ne spremenč. Gospodinje so gotovo že mnogokrat to opa/.ile, da se beli kamen naredi v pocinjenih posodah, ako se voda mnogokrat zavha v njih. Iinenujejo ga navadno kotlovinski ali vodni kanaen in se terdo vsede na dnu in ob stenah pocinjene kuhinjske posode. Če pomislimo, da je bil parokrog okoli zemlje, na kateri se je terda skorija narejala, nasičen s premnogimi terdimi deli, da je voda, padajoča iz višav tudi terdino izpirala ter prašne drobce zopet vzdignila po hudi soparici v zrak, potem nain je jasno, da je neprestano kuhanje in vrenje vsacega vodovja čez leta in leta na zemlji naredilo terd ostanek, v katerem se je vse sesedlo, kar je imela voda v sebi terdega. Tako se je naredila druga nova skorija, krog zemlje, ki je čedalje debelejša postajala. Pozneje pa se je ta skorija vsled ognjenega bruhanja večkrat dvignila kvišku kot nova versta gorovja. Ogenj in voda sta naredila tedaj zemlji novo lupino, ki je še sedaj na nekaterih krajih videti v gorskih skladih kot drugo naj starejše kamenje. Imenuje se škriljnik ter sostavlja cela gorovja. — Kamenje, ki se je pod vodo naredilo. Koliko tisoč let je škriljasto kamenje ostalo, terdo poveršje zemlji, ni moč določiti. Ne da se pa dvomiti, da je škriljasta odeja, ki je nastajala vsled neprenehanega izparivanja vode, dolgo dolgo časa biti morala, predno so se nove plasti in druge kamenite skorije na poveršji naredile. V novejših časih so namreč našli v škriljniku sled rastlin in živali. Te pa so le s časom morale oživeti, ko se je namreč zemlja dovolj že ohladila ter so bila tla sposobna in priredjena za obstanek tega življenja. Nastanek škriljastega kamenja dela mejo med raznima neizmernima dobama ter je v sredi dveh velikanskib pretvorb naše zemlje. Pred nastankom škriljnikov se je terda zemeljska skorija narejala tako, da se je žareče-tekoče kamenje ohladilo in oterdilo. Po nastanku škrilja ni več ogenj toliko uplival ua zemeljno poveršje, kakor poprej. in voda zbirajoča se v udorih in globočinah pričela je zemljo preobrazevati. Gore iz perve dobe so perhnele in voda je iz njih nabirala v globočinah zemlje nove sklade, ki so vedno mogočneji postajali in velikanske kamenite plasti narejali. Iz teh je pozneje uovo gorovje vstajalo. Kakor se dandanes na dnu morja vse seseda, kar dež po zetnlji izpira ter v studencih, potocih in rekah v morje donaša, blizu tako se je takrat moralo goditi, in iz sesedenega blatu postalo je novo kamenje, ki se imenuje drob (Grauwacke). V drobu je že več sledu o živalih in rastlinah. Nad drobom pa leži premog, ki ni druzega, nego okamneli ostanki velikanskega rastlinstva, ki je poprej zemljo že tu in tara kinčalo. Rastline sicer niso pod vodo rastle, nego tla, v katerih so rastline koreninile, so se zanje pripravile pod vodo. Dno pa se je iz brezden vzdigovalo vsled ranogih vulkanskih pretvorb, naredivši novo gorovje in doline, ki so se razprostirale nad vodo, a drugi deli zemeljske skorije, ki so se vzdigovali nad vodo, pogreznili so se, da jih je morje zalilo. Tako se je sim ter tje naredila nova zemlja, nova perst, na kateri so se rastline zaplodile in živali oživele. Ni ga mičnejšega in podučljivšega popisa, nego je oni o ostankih prasvetnih živali in rastlin, ki se jih dandanes obilo najde. A tudi pozneje, ko so že živali na zemlji živele in rastline poganjale, godile so se velike in silovite premembe, ki so zemljo tako bistveno predrugačile, da bi o njenem nekdajnem življenji ne vedeli ničesar, ko bi ne bili učenjaki preiskavali gorstev, ki kažejo še sled prominulega sveta. Ne moremo si misliti, da bi tudi po premogovi dobi, kakor jo imenujemo, in ki je trajala innogo tisoč letij, zemeljno skorijo ne bili predrugačili velikanski pretresi, vsled katerih so postale nove gore in doline. Nasledek temu je bil, da so vode svojo strugo zapustile ter se izlile v nove globočine, ki so bile poprej suha zemlja. Rastline in živali na suhem zalila je voda ter so se utopile, nasprotno pa so one v morji živeče prišle na zrak, kjer so poginile. A tu in tam je ostal sled življenja, in ta sled je tako mogočen, da se pred nami razprostira kot orjaška stvar, kot veliko gorovje raztegnjeno skozi več dežel. Vse apneno, peščeno, kredno gorovje, kakor tudi ono, v katerem se nahaja mavec in kamnena sol, nastalo je nekdaj pod vodo. Ti skladi so jako bogati školjk in lupin tacih živali, ki morejo živeti le pod vodo. Apneni in kredni skladi pa itak niso druzega, nego ostanki premajnih živalic, ki so, zapustivši svojo bišico, poginile.