M i n k a
krasno se MesteČej sohi i' Minka z materjo sedi. t«lej, na mizi tam obilo Dobrib, sladkih je jedij.
Zdaj nekdo potrka rahlo, Vrata le na pol odpr« — In obrazek ee prikaže Sirouiašne dekliee.
nKosee kruha lepo prosini, Da ga boliii>j raami tlam; Vedno boai Boga prosila, Da povrne stokrat vam!"
nTakti mlada, pa prosjaMŠ!' Ostro de gospa na to, nDela sc bojtš, lenoba, Lože ker iivii tak6.
Le poWri se iz sobe, Dalje nas ne nadieguj! Zase moramo skrbt-ti. Niž ne briga glad nas tnj.'
H'"'rcmu dekleten sfilza Zdaj v ocesu zablestf, Tudi "uašej dobrej Minki Sdlze porosi^ oži.
Materi jokaje rcče: nNc podite je od nasl Mama! moj jej del podajte — Gladna iiiaem nifi vefi jaz,"
Tfi objame mati hčerko: nDobro ti iinaš srci*; Takib dobrih otročičev Angelji se vesele.
Tvoje sree, Minka moja, Le izkiišat litela scui, J)al mi Bog je dobro hžerko Srežna iu vesela sein.
Sedi k nama, bOre dete, UtolaŽi glad si svoj! Potlej pa jedij najboljsih, Dam za matcr ti seboj.**
F. N