Št. 32. { V Gorici, dne 16. marca 1901. Tečaj XXXI. Izhaja trikrat na teden t Šestih tadanjlh, in sicer: vsak torek, četrtek in soboto, zjutranje tedanje opoldne, rečemo Izdanje pa ob 3. ari popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s .Kažipotom* ob novem letu vred po poŠti pre-jemana ali v Gorici na dom pošiljana: Vse leto....... 13 K 20 h, ali gld. 6-60 pol leta ........ tt . 60 . , . 3-30 Četrt leta......... . 8 . 40 . , , 1-70 '"' Posamične Stevilkeštanelo^lO^Via?"-fs^«• •* Naročnino sprejema npravniStvo v Gosposki ulici štv, 11 v Gorici v »Goriški Tiskarnu A. GabrSček vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa oti 9. do 12. ure. Na naročilu brez aouoslane naročnin« se ne oziramo. „PUIMOREC" izhaja neodvisno od «Soče» vsak • petek in stane vse leta-3-K 2QJj ali gld. 1-60. «Soča» in €primorec» se prodajata v Gorici v to-bakarni Schwar2 v Šolski ulici in Jellersitz v Nunski ulici; — v Trstu v.iobakarni Lavrončič na trgu della Caserma in Pipan v ulici Ponte della Fabbra. SOČA (Večerno izdanje.) Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici St 7 v Gorici v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5, popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici št. 11. Dopisi uaj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in droge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravniStvu. ____ * Oglasi in poslanic« se računijo po petit-vrstah, če tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat i kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — večje Črke po prostoru. Naročnino In oglase Je plačati loco Gorica. „GoriSka Tiskarna" A. GabrSček tiska in zalaga razen «Soče» in .Primorca* Se .Slovansko knjižnico1', katera izhaja mesečno v snopičih obsoZnih 5 do 6 pol ter stane vseletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v cBlov. knjižnici* se računijo po 20 kr. petit-vrstica. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Bog in narod! (Glas z Dunaja.) Največji prijatelji češke abstrakcije so bili Nemci. Ta abstrakcija je bila dve dolgi leti njih politični kruh, od katerega so de-beleli v patrijotizmu, delaželjnosti in milosti na .zgoraj*. Kakor bi židje ne mogli napraviti antiscmilom večje žalosti, nego če bi v resnici nastopil-' u-0|go pot proti obljubljeni deželi, takt* niso mogli zadati Čehi svojim nasprotnikom hujšega udarca, kot so jim ga zadali z opustitvijo obstrukcije. Življenjski pogoj antisemitov so židje; kaj bi počeli Schneiderji, če bi ne bilo Ellbognov? Življenjski pogoj nemške .Gemeinbrugschaft* v parlamentu je bila čelka obstrukcija. Ona je dajala Nemcem in njihovemu časopisju neizčrpnih povodov za napade, podtikanja in očitanja na .spodaj*, napram gospodarsko trpečemu ljudstvu in za denunciranjc in pri-lizovanje na .zgoraj», napram odgovornim in neodgovornim odločilnim krogom. Češka obstrukcija je omogočila Nemcem, da so mogli dve celi leti igrati gnusno in smešno ulogo delaželjnih, treznih elementov, ki jim ni drugega na skrbi nego blagor narodov iu monarhije. Ali ni bilo gnusno in sm»šno ob enem, če so se nekdanji spretni režiserji friYotn.ejnetu&ko obslrukcije zerirali kot delavni, resni ljudje ter se zgražali nad ,fri-volnim početjem" Čehov? Smešno in gnusno je bilo to vedenje ljudij u la Kaiscr, Pergelt itd., a prinašalo jim je dobička. Česar namreč pri nas noben človek ne verjame, to verjamejo slepo tisti .odločilni* in .visoki* krogi, ki imajo v Avstriji zadnjo in prvo besedo, če parlament dela ali ne. Pozabili so v hipu sramotne dogodke izza leta 1897. ter verjeli z genljivo naivnostjo v nemško ,delaželjno?t*. Tako so postali nekdanji obstrukcijonisli v očeh gotovih krogov edini delavni in trezni element. Pod zaščito čelke obstrukcije so si pridobili Nemci na ta način lepo pozicijo in naravno je torej, da se ničesar niso bolj «Gor. Tiskarna> A. GabrSček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. FCDORA. Drama, spisal V. Sardou; libretto za HriŠko opero priredil Artur C o I a u 11 i, uglasbil Umberto Oiordano. (Konec.) (Molk.) L oris (bolj miren): Ona je pobegnila, ali zbolela je, bolehala, umrla.... Fedora: O nesrečnica...! In ti? Loris: Lehko ranjen sem po noči pobegnil čez mejo. Sum je padel name in obsojen sem na smrt. Fedora (se vsa strese): Na smrt? Loris: Na smrt. (Kratek molk, potem nadaljuje razljučen): Reci mi, kdo naj me še obsoja? kdo povsod za menoj vohunari? Iž poznaš ti nesramneže? Razgovarjala se dalje v enakem tonu, in Fedora pravi: Bil si junak, plemenit, svet kaznovalec... Loris: Prazna tolažba, ako ti od-poluješ. Fe dora (udano): Loris, ne odpotujem več...... Ko je imel odili, je začula žvižg, dogovorjeno znamenje, da tajni policisti zgrabijo L o risa. — Ni ga pustila oditi. — Sledi med njima nervozna scena, zagotovita si medsebojno ljubezen, — in Lorisa je rešila s tem, da je postavila v nevarnost čast svojega imena in ga pridržala pri sebi. — Pade niu v naročje, — zagrinjalo pade. bali, kot da bi Čehi naposled vendarle ne krenili na pot praktično politike. Nadaljevanje obstrukcije bi pomenilo konec parlamenta in za dlje časa tudi konec parlamentarizma samega, konec ustave. Ko je minister Kdrber razpustil državni zbor in razpisal nove volitve, so povedali njegovi oftcijozi vsakomur, kdor je hotel slišati, da je to .zadnje ustavno sredstvo«. To je bil migljaj Čehom in Slovanom sploh. Nemcem se absolutizma pač ni bilo treba bati. Tisti visoki elementi, ki so Slovanom že od nekdaj sovražni, so sovražni tudi ustavi, kajti v parlamentu imajo Slovani vendar vsaj nekaj glasu in moči, medtem ko bi jih absolutistični režime popolnoma pritisnil na steno: -™ glej avstrijsko zgodovino! Zavladala bi birokracija in militarizem — in česa bi se imeli nadejati Slovani od teh dveh gospodarjev, to vemo iz izkušnje. Tudi v obrambo tislih državljanskih pravic in svoboščin, ki jih jamči ustava in ki jih ščiti parlament, bi se Nemci ne upirali absolutizmu. Danes jih v zbornici ni bolj nazadnjaških strank, nego so vodilno stranki na levici; klečeplazijo pred vlado, ki je v svojem bistvu reakcijonorna, kakor ni klečeplazila še nikoli nobena slovanska stranka. In naposled je znano, da uživajo nemški državljani itak vse pravice in svoboščine, naj bo režime ustaven ali protiustaven. — Absolutizem bi nas porinil nazaj za trideset let, in potem bi lahko pričeli zopet od začetka boj proti nemškemu državnemu jeziku in za ravnopravnosl, — če bi nam sploh še ostalo moči za ta boj. Nemci so bili torej na najlepšem potu, da dosežejo vresničenje svojih aspiracij, a Čehi so jim prestregli pot. S tem, da so opustili obstrukcija, so postali hipoma gospodarji situvacije. Kolik vspeh so dosegli, se vidi najbolje iz besnega srda Nemcev; nemško časopisje zabavlja, natolcuje in podtika, ali gnjeva nad tem korakom mlado-češkili poslancev, ki je uničil toliko skritih načrtov, ne more prikriti. Skoro večje vrednosti je politični vspeh Čehov, nego veselo III. dejanje. Krasna pokrajina ob malem jezeru v Švici. Tu živita Fedora in Loris v vroči ljubezni. Prišla sta tudi živahna komtesa Olga in diplomat De Siriex iz Pariza. — Ali Fedora je vedno v strahu, da pridejo na dan njene tajnosti (katere smo videli v H. dejanju). — Zanimiva je tu scena v 3. prizoru med Olgo in De Siriex; Olga pripoveduje o nekem ljubavnem razmerju s Poljakom Lazinskim, ki je pa pobegnil od nje; De Sirk x jej pove, da je bil to le ruski vohun, ki je pričel ž njo razmerje le v namen, da mu je odkrila celo svoje srce, da mu je vse izblebetala. Olga je kar obnemogla padla De S. v naročje, ali se je kmalu osrčila. Četrti prizor prinese Fedori grozovito novico o vspehu njenega sporočila iz Pariza v Pelrograd. De S i r i e x pripoveduje, da general Jariskin je dal zapreti dva mlada človeka kot nihilista in sokrivca uboja Vladimira Andrejeviča; prvi je Platon Sokolev, ki je izginil..., drugi pa, zaprt v trdnjavi ob Nevi, je našel žalostno smrt v nje valovih, — in ta je bil Lorisov brat Valerijam Ko je izvedela to mati, jo je zadela kap in je imirla. — Fedoro so te novice uničile. Konečno je vsa obupana priznala, da vse to je — njeno delo: Jaz sem jih umorila! V takem duševnem stanju Fedore se je vrnila vihrava Olga v kolesarski opravi in odvedla De Siriexa. V 4. prizoru je Fedora sama, prepuščena svojemu obupu. Njen samospev je ginljiv. Obrača se k pravičnemu Bogu, aH ne dejstvo, da je s prostovoljno opustitvijo obstrukcije zopet odprta pot plodnemu gospodarskemu delu, po katerem so tako hrepenele posebno zanemarjene južne pokrajine, ki bi dosedanje parlamentarne stagnacije ne mogle več dolgo prenašati. Politični vspeh nove mladočeške taktike tiči v tem, da je odstranjena glavna ovira tesnejšemu združenju slovanskih strank. Razmerje med temi strankami je bilo do zadnjega časa abnormalno in bi se tako ne moglo dolgo vzdržati. Tihe obstrukcije Mladočehov niso mogle ostale slovanske stranke podpirati, a še manj so mogle odkrito nastopiti proti njim. Tako je postalo to razmerje neodkritosrčno in negotovo. Posebno Poljaki so zelo omahovali ter se v zadnjem času že očitno nagibali proti nemški levici. A zdaj so se stvari hipoma spremenile in nemško časopisje že trepeče v strahu pred preporodom — nekdanje desničarske večino. — SDD interpelacij in »Slovanski centrum". V Gorici, diu"> 15. marca 1001. Ministerski predsednik je naznanil v seji državnega zbora dne 13. t. m., da je vloženih že 500 interpelacij. Res lepo število I Prcdno se da rešiti tako ogromno gradiv, t v takem smislu, da isti odgovarja l^on-sliluciji, kakor pri tiče, je treba dela in dela, kar zahteva mnogo časa. In rešiti 500 interpelacij, za to pač bi bilo treba naravnost toliko časa, da bi se med tem glede na nekatere interpelacije spremenile razmere tako, da bi bile iste skoro brezpredmetne ali vsaj ne tako pomembne kakor takrat, ko so bile predložene z namenom, da se jih reši nujno. Med temi interpelacijami pa je poleg takih, katere je narekavala resnična potreba, tudi več interpelacij, ki so bile predložene v svrho tihe obstrukcije, so pa tudi take, katerim se pozna očito znak reklame; Šu-steršičev .Slovanski centrum" prednjači v tem pogledu. prosi ga sebi odpuščenja, pač pa naj reši Lorisa, reši njeno ljubezen.... non indulgerc a me, cho sono indegna tna salva Loris, salva 1'amor inio! Tu pridrvi Loris s pošte. Najprej odpre brzojavko Borova, ki pravi, da je Loris — pomiloščen. In tu prične oduševljeno peti: O zlata mati, o dobri bratec, prijatelji, o sladka lisa zapuSčona, domovina, domovina sveta, slavna in velikanska, pozdraviti vas končno zopet smem...! (Fedori.) In ti z menoj greš do altarja. Fedora: Usodi nič še ne zaupam. Na to pa vzame Loris pismo od Borova, pisano pred brzojavko, preleti ga z očmi, in bolečina ga zvija. Na to čita s Iresočim se glasom nekatere odstavke: .Jariskin je podal carju neoporečne dokaze o tvojem zločinu..., tvojo izpoved z imeni sokrivcev vred... Sokolev in Valerijam.. To pismo je poslala neka ženska iz Pariza. Podpisala se je le s krstnim imenom, aH jo dobimo... Prinesem ti pismo... Jariskin je dal zapreti brata,-------ki je utonil v Nevi,-------in tvoja mati....* Loris zavpije: .0 matka mojal« in pade kakor nezavesten na stol. Fedora ga tolaži, on pa kolne ono žensko, ono prokleto vohunko, in se roti, da jo v kratkem dobe v pest. V tem je naznanjen — Borov, To je zadnji udarec! Fedora se pripravlja, da odkrije Lorisu grozno novico; sledi med njima pretresujoča scena: ona prosi za .tisto žensko* Res je, da Slovenci imamo nebroj potreb, da smo zanemarjeni in da smo zaostali ponajveč po krivdi vlade, katera pozna naš narod najrajši le v armadi in v davkariji ; zato je umevno, da se potegujemo za svoje pravice, da bi jih dobili v taki meri, v kateri jih imajo naši sosedje, Lahi in Nemci. Naša dolžnost je, da se potegujemo na to stran, aH tu je potreba velike politične previdnosti. Vse mora biti na svojem mestu, in tisti, ki so poklicani, biti na bojišču za naša prava, morajo poznati ugodne in neugodne trenotke, kdaj treba priti na dan s svojimi zahtevami na lep, kdaj na trši način, kdaj treba nastopiti energično, kdaj se umakniti, Taka mora bili neobhodno politika vseh slovenskih poslancev. Ali kaj vidimo? Susteršičev »Slovanski centrum« si jo nadel, kakor se vidi, nalogo; spraviti kar mogoče mnogo interpelacij in predlogov uržavno zbornico, isto potem ponatisniti v svojih listih ter pokazati ljudstvu; Ali vidiš, kako delamo zate, ali vidiš, kako se potegujemo za tvojo potrebe mi, krščanski posla n c i P I Celo s tako važno potrebo, kakor je ona glede potresne^, posojila m Ljubljano, se je prenaglil dr. Šusteršič. Kakor furija je prihitel na dan s predlogom o potrebni odpomoči ljubljanskim hišnikom v pogledu potresnega posojila, da so ga bili deli namesto v budgioi odsek v tisti »Noth-standsausschuss", kamor ne tiče. Ako se vsa reč ne reši povoljno, kdo bo kriv? Gotovo da prenagljenost, katere ne sme biti tam, kjer ima nastopiti previdno ravnanje. Sltčno, je tudi z raznimi drugimi predlogi in interpelacijami. V ministerskih uradih ne vedo, kaj početi ž njimi; urgira pa odgovore vse. Kaj mislite, da bodo iz tistih interpelacij in predlogov, katerih se je nabralo za celo skladovnico, izbrali prav slovanske iz .Slovanskega centruma* ter jih rešili ? Kje ste z glavo ? Niti drugih, nemških, čeških, poljskih in italijanskih ne bodo mogli rešiti niti z daleka milosti, on tega ne more umeti, konečno — on sam ugane. Loris: O, infame,... to si ti? Fedora: Odpusti!.., odpustil Loris (jo zgrabi): Torej tisi mi ubila mater in brata, vohunka, sovražnica, hijena si ti? Fedora (pade skoro na kolena): Milost! Loris (divje): Iz osvete svojega Vladimira, podlega ljubimca? Fedora: Milost!... Sem norela! Loris je čedalje bolj divji v svoji bolesti, ona se boji, da jo ubije, skoči kakor brez uma za mizo in izpije vpožirku čaj — s strupom. Vstopi Borov, ki je zdravnik. Fedoro položijo na divan. Borov ji da hitro nekak protistrup. AH Fedora odgovarja: Zaman je, zaman... smrt je blizu.... In zdaj odpusti mi, Loris! Jaz umiram! V tem se vrneta Olga in De Siriex. Loris je že odpustil in poljublja Fedoro. Fedora (pretrgano)....Troppo tardi! Tutlo tramonta... lutto \lilcgna... ma non rimpiango, Loviš, la vita.. V amoro e ingiusto... buona e la morte!... ¦ Vivcnte aneora, m'hai maledetta, forse, oll'eslinla perdonerai... (Ko sem živela, si me preklinjal, morda, ko umrjem, mi odpustiš.) -In Loris je odpustil. Fedora je umrla sredi cvetja v Lorisovem naročju, — in zadnji njeni vzdihi so bili: Loris, moj Loris, — te ljubim. Od daleč pa se je začul kakor odmev znane popevke: ..............non torna piu. net kaj Šele slovenske! Povsodi smo zadnji, 1 kaj mislite, da bomo tam med prvimi, tam I v državnem zboru, kjer gospodarijo Nemci, kjer fiiti tak narod kakor Cehi ne uživa tistega, kar bi moral v konstitucijonelni državi! S tistim, kar je nagromadil dr. Šusteršič iz svojega kluba, k večjemu zakurijo peči v ministerskib uradih 1 Kako nesmiselna pa je tudi tista mrzlična naglica, s katero hoče delovati »Slovanski centrom", kaže dejstvo, da državni zbor v sedanji svoji sestavi ni sposoben za redno in resno parlamentarno delovanje, ker je ista skoro prav taka, kakor pred razpustom državnega zbora. O tem je prepričan | vsak politik in menda tudi dr. Šusteršič, saj j je vendar zadnjič na sbodu v »Katol. domu* v Ljubljani povedal jasno, da državni zbor ne more delovati. Kakor se vidi, se rešijo najnujnejše in najvitalnejše reči, kakor predloge o novincih, žganjarini in o investicijah, v drugem pa ostanemo tam, kjer smo bili, in kakor hitro se spravijo z dnevnega reda te potrebe, ter se takne državni zbor dragega dela, v katerem pojde za narodne pravice in jednako-pravnost posameznih zatiranih slovanskih narodov, pa bukne zopet nemir ali celo ob-strukcija v zbornici. Razmere so skrajno napete in splošna sodba je le ta: da parlament čez omenjene potrebe ne pride. Kaj bo torej potem z interpelacijami in predlogi, zlasti z onimi »Slov. centra", o katerih pravi dr. Šusteršič, da so podani, ker hoče pomagati kmetu?! Strohne v kotu kakega visokega predala, ako jih poprej kak sluga ne vloži v peč, razsodni del slovenskega naroda pa se bo spominjal tiste prislovice, ki pripoveduje, da je metal nekdo bisere v svinjak, ljudstvo na sploh pa si bo melo oči, da spravi iz njih tisti pesek, kateri mu je natrosil v nje v preobili meri dr. Šusteršič s svojim klubom. DOPISI. Od beneške meje. — (Pojasnilo k pojasnilu dopisa ,lz zahodnih Brd" v številki 19. od 9. marca t. 1.) V tem pojasnilu hinavsko napada g. Gradenski, razun drugih, tudi nižjepodpi-sanega. Ker pa ne maram vzeli tega napada hladnokrvno »tje v en dan", vam dam tudi jas. svoj »porcjon" pojasnila. Pomnite: če mi daste kamen, vam ne dam kruha »za Ion"; v to bodite »gvišni". Sicer se ne ravnam po besedah sv. evangelija; tolažim se pa s tem: če sme, ali če si upa »pastir", predrzne se lahko tudi »ovčica". Iz vašega pojasnila se vidi, da ste, kar se sumničenja tiče, strokovnjak. Je pač ; resničen pregovor: »Je mičken, pa gost". Vi pojasnjujete namreč: »Bilo pa je le eno novo pero, katero bode še za rabo" tako-le: »Škoda, da ni povedano, kdo rabi to »novo pero", ali morda najmlajši ud ve-zateljev onih dopisov od ,B. m.," ki je še novak? — K tej ovadbi imam dostaviti, da so se o pustni sobi včasih shajali v krčmo »pri Peternelu", stoječi ob cesti, ki pelje iz Kožbane v Krmin, trij e gg. u č i t ol j i, namreč iz Kožbane, Hruševlja in Višnjeka. Tej zgorenji Paul Maria Lacroma in naši Tolminci. Napisal — č. Preblagorodna gospa soproga znanega goriškega odvetnika, g. K. vit. Eggerja, kitLera pisateljuje pod imenom »Paul Maria Lacroma", je priobčila v osmem zvezku nemške knjige »Bibliothek der Unterhaltung und des Wissens" povest, katero je naslovila »Das Todes geheimnis. Ein kleiner Roman aus dem slovenischen Bauernleben." Godi se na Tolminskem. Jedro povesti je to-Ie: Miha Krojač, bogat kmet v Žabčah, sovraži Ivana Modreja iz Cadre, ker je zgubil proti njemu neko važno pravdo glede meje med njima, in še posebej, ker je svoj čas lepa blondinka Anica, Platarjeva hči, vzela rajši Ivana Modreja nego Krojača, katera oba sta snubila Anico pri Pla-tarju. Odločila je Anica, srd Krojača pa leti na Modreja. Krojač nasprotuje Ivanu Modreju, kjer le more, slednjič ga zaplete v že omenjeno tožbo; v dveh instancah dobi pravdo Krojač, v tretji pa Ivan Modreji, ali to šele potem, ko se loti njegova žena pravde ter si poišče v Gorici spretnega odvetnika. Ivan Modreji namreč je hiral, ker ga je bolelo, da je bil izgubil pravdo že v dveh instancah. Slednjič jo dobi, in ob neki priliki v cerkvi v Tolminu, ko je prišlo slabo neki mestni gospodični, trčita skup in Ivan Modreji je ovadbi o »novem peresu* zdi se, da je bil I najmlajši med njimi—perovodja (tajnik); a on I je moral gotovo le to pisati, kar sta starejša nasvetovala". j Ha, ha! ali ga slišite, kako se zvija, kakor kuščarica, kateri so odeesnili rep. I Vidi se pa tudi, da vas je dopisnik J zadel v pravo žilo. To govori na polna usta vaše pojasnile. Podpisani Vas sicer ne pozna osebno, a iz pojasnila je razvidno, da morate biti jako trde glave, ker se vas ne prime nauk, katerega vam je dal BSočin« dopisnik prav po očetovsko: ne zavijajte! Ne pomaga I nič?I Rekel vam je med drugim i to, da | ne veste, kaj govorite, kar mu zdaj i jaz j potrdim in podpišem, če hoče o polnoči. j Z omenjeno nesramno lažjo pa, v J kateri trdite, da so omenjeni gg. učitelji ve- I zalelji onih dopisov v cenjeni naši »Soči", I ste pa streljali le v brezzračen prostor. To I vas kaže le v vaši pravi luči. Dobili ste s J tem le priložnost, udariti po njih. Misliti ste si, če ni druzega »uržoha", bo pa ta-le dober. Vi trdite (po babah-špijonkah slabo zvedel,) da smo se shajali v pustni dobi »pri Peternelu". Ce bi se pa potrudili k omenjeni krčmi, bi zvedeli, da nismo bili v omenjeni krčmi nikdar vsi trije skupaj. Izključena je torej naša trditev, da je bil najmlajši »prerovodja" (tajnik) a starejša dva »svetovalca*. Sicer pa; Zora puca, bit če dana! Našim ljudem so že padle in nekaterim padajo mrene z očij, da lahko sprevidijo, da ni vse »sveto", kar pride iz vaših ust. i Prišli so oni časi-, ko ste še diktatorski vladal. Zdihujte z pesnikom: »Oh nazaj ga več ne bo" (časa.) Nameček: Če imate pa omenjene gg. tako močno v želodcu, svetujem vam jaz, j da si vzamete v »purgo* svetovno znano j »arcnijo" »klobaribus konjibus et piribus gossibus* to pa: 3-krat na dan dobro med seboj mešano; na vinu, če je bolezen že zastarela. »Pravijo", tudi s kneippanjem se j odpravi, pa je hudo trpljenje pri tem. Neka- ! teri učenjaki so za to, a jaz sem pristaš gorenjega. Prvoimenovano je pa tudi pisano, slednje le »pravijoI! (hm, hm). Vi se lahko poslužite slednjega, ker daste mnogo na »prav'ce"!l Le ubogajte, škodovalo ne bo. Jaz sem vas tudi ubogal v tem: »kdor je I napaden, se sme braniti." Tako je! Perovodja (tajnik). Iz Banjšic. — Cerkev se ruši. Strop odleta. Kaj bode? Gani se ljudstvo, drugače J nas zasuje strop! Bogatini nimajo sile (tiščijo j denar), siromaki ne morejo (nimajo denarja). J Cerkev se mora popraviti tako ali tako. Zdra- j mimo se in skupaj na delo, potem bode vse j — denar, mlekarnica, sirarnica, ceste in tudi cerkev popravljena, torej na noge! — Vsak bi imel rad mlekarnico pred nosom, to je v j svoji hiši, ?li to ne gre. Jedna mlekarnica bi J nesla več kakor dve, kajtr za dve mlukarnicr morata biti tudi dva mlekarja in to stane; mlekarnico naj torej ustanove v sredini (na Trušnem), tako bodemo združeni, drugače pa je zastonj. V naši občini je 250 molznih krav, ali bi oe usnevaia bujno mlekarnica v naši občini? Združimo se! Jeza, sovraštvo ponudil Mihi Krojaču roko v spravo, katero pa ta odbije. Ivan Modreji gre žalosten proti domu po nevarni stezi nad prepadi, tema se mu dela pred očmi, ves je prepaden, kar začuti, ko je bil na najbolj nevarnem mestu, da ga hočejo prijeti neke tajne roke, omahne in pade na kolena, v tem trenotku pa zieti nekaj čez njega v prepad; iz Tominke potegnejo mrtvega Miho Krojača. On je bil. Sum je umevno letel na Ivana Modreja, kateri je bil zaslišan na svojem domu, ali preiskava je končala tako, da sodnija ni mogla sumiti ničesar več o Ivanu Modreju. Revež je bolan, ne more se več ganiti, noge so mu odpovedale, svoje tajnosti glede* smrti Krojača pa ni izdal nikomur, le duhovniku, ki ga je bil prišel spovedat, jo je povedal. Gas teče. Pokojni Miha Krojač je zapustil sina Josipa, katerega so zmerjali s priimkom »Dolgolin", ker je bil izredno velik. Hči Ivana Modreja je bila omožena, imela je lepo hčerko Nežo. Ko se je nekoč teliček, katerega je kaj rada imela lepa Neža, preplašil z drugimi voli vred mestne gospode, ki je bila izletela proti Dantejevi jami, ter i letel v skokih navzdol po njivi proti Tominki, je skočila Neža za njim, ali prišla v nevar-| nost, da zdrkne za teličkom še ona v vodo. Onostran je stal Josip »Dolgolin", ki je pogumno preplaval Tominko ter rešil telička in I Nežo. Ta se vname ljubezen med njo in njim, škodi vsem nam t Le vkup, stara gmajna. I potem bode dobro v naši občini! Iz tolminskih hribov, dne 10. marca. — Za časa volitev so vpili klerikalni kolovodje, da naj ne volimo dr. Tumo, ker je odvetnik; rekli so, da odvetnik le enkrat zine in že mu moramo dati goldinar. Nasprotno so viteza Gredolčiča povzdigovali v deveto nebo rekoč: »Gregorčič je dhaun", njega volimo, on j3 naš pravi prijatelj, on se bo potegoval za naše dušne in telesne potrebe itd. Da pa tudi »dhauni" ne živijo samo ob božji besedi, ampak le od krvavih žuljev kraeta-trpina, katerega hočejo z vso silo poriniti nazaj v mračno srednjeveško dobo, da bi ga potem toliko ložje na meh oderali, že itak vsega izsesanega trpina, hočem ha kratko dokazali. Visoko gori t sosednih hribih je neki »žegnani odvetnik" v črni suknji, kateri je prav na katoliški podlagi samo trikrat zinil, ali tako široko, da mu je skoraj cel teliček »zašpaneiral" v nikdar polno malho. Eto dokaza! Imenovani »žegnani odvetnik" je minoli predpust ra-čunil nekemu ženinu za trikratne ženito-vanjske oklice in kolekovani krstni list nevestin K 2f90., in to samo za oklice in I krstni list, poročal (in tudi oklicavai) je do-! ličnega ženina drugi nune; razume se, da ( tudi ne zastonj, ampak proti plačilu K 13-70. I Torej za celih 36 svitlih kronic in 60 vin. sta nunca dotičnega ženina oskubila. Hribovski kmet. Iz Trlbuše. — Znani nam dopis v predzadnjem »Prim. Listu" sega tudi v Tribušo. Ker pa na take neumnosti, kakor so tam popisane, Tribušani ne maramo odgovarjati, povemo le to, da vemo dobro, kedaj se je gorski čudež začenjal in skončal. Za danes toliko; ako bo potreba, drugikrat kaj več. Tribušan. Oomafie in razne novice. Gosp. Ivan Dekleva. — Prijateljem in znancem, ki se vsi z velikim sočutjem zanimajo zanj, naznanjamo, da se je njegovo stanje brezupno poslabšalo in se je bati skorejšnje katastrofe. Okolice ne pozna več, a krepka njegova narava se mogočno bori s smrtnim izdihljejem. — Bil je predsednik »Trgovsko-obrtne zadruge" in »Trgovsko-obrtnega* društva, načelnik nadzorstva »Goriške ljudske posojilnice", član izvrSevalnega odbora naše stranke, »ploh mož, ki je užival ugled in spoštovanje in — ljubezen. Zalo vsi z žalostjo sledimo njegovim zadnjim zdihljejem. Bog tolaži žalostno rodbino! Osebne vesti. — Poštnim asistentom so imenovani praktikant je: Evg. Vojvodieh, Kari Pospiehal, Viktor D o se, Oskar Sollinger in Rud. Petronio za Trst, Dušan Rado vi č iz Kotora za Trst, Bogu-inil š o r I i in Albin Ž e I e z n i k za Ljubljano, Lenard L o d a 11 i za Gorico in Dom. V a 1 o n iz Trsta za Koper. Župnikoin-dckanom za Bovec je imenovan g. Janez Vidmar, župnik v Breginju. Prihodnja številk« »Soče* izide, kt-r je v torek praznik, radi česar torej odpade izdaja lista, v četrtek dne 21. t. in. Zakaj nismo priporočili »Snegnlj-člce". — Da ne bo nikakega ugibanja, zakaj ni prinesla »Soča* vabila na »Sneguljcico" kateri pa so bite stavljene ovire na plesu na glavnem trgu v Tolminu o priliki »sejma". Nekemu »debeloglavcu", ki je gledal za Nežo, je odbila ples, plesala pa je z nekim mestnim gospodom. To je razdražilo »debeloglavca", da je začel hujskati Dolgolina proti Neži, Češ, tudi ta te ne vzame, izbira gospode. Dolgolina so se namreč izogibala dekleta, ker je bil predolg, ali Neža ga je ljubila. Vino je storilo svoje, in slednjič plane Dolgolin med plesalce. Ko ga Neža ugleda, reče gospodu, s katerim je baš plesala: Oprostite, tu je moj Dolgolin. To ga razkači tako, da odbije gospodu slamnik, Nežo pa ozmerja, češ, da je iz morilske zalege, ter je pljunil pred njo. Zvedel je bil namreč, da se tuintam šepeta, da Ivan Modreji je ubil Miho Krojača. Prej tega ni vedel, ker je bil pri vojakih izredno dolgo časa. Vsa reč pa se lepo poravna končno, ko pokliče pred se Ivan Modreji Nežo in Josipa, kateremu v navzočnosti duhovnika, ki | je vedel o tem iz spovedi, razloži tajnost o smrti njegovega očeta. Neža in Josip živita srečno, Ivan Modreji se veseli Še v visoki starosti njunih otrok. Taka je vsebina tega »romana", kako pa je popisano naše ljudstvo na Tolminskem na nekaterih mestih v tem »romanu", o tem pa prihodnjič. I (Daljo pride.) — to obguljeno nemško pravljico, katero so dali v »Goriški Čitalnici" že dvakrat — izjavimo to-le: 1. Predstavo prireja ženska podružnica sv. G. in M., toda čisti dohodek ni namenjen potrebni šolski družbi, kakor bi moralo biti, marveč le v..... prid slovenskemu šolstvu. — Mi pri »Soči" pa imamo dovolj vzrokov, da smo neverni Tomaži, še več, da klerikalcem ne verujemo prav nič. Misliti smemo celo, da dobiček te veselice pojde — če tudi neposredno v volilni ali tiskovni fond črne internacij mi a le. Nekatere dame, ki marljivo sodelujejo, tega niti same ne vedd, in vendar je tako. Ce kdo ne more umeti, kako se to zgodi, mu pojasnimo; v uredništvu smo mu na razpolago. — Od forme, od krinke, pod katero prirejajo to predstavo stebri goriškega klerikalstva, se pa mi ne moremo pustiti slepiti. O rpdpljubju naša stranka__ sploh ne bo jemala izgleda pri klerikalcih! Zato tudi daje Ciril-Metodovi družbi veliko več nego klerikalci in bo dejala tudi v prihodnje. 2. Protektorica te veselice je — »Gorica". Ali kako se obnašajo njeni patroni nasproti drugim slovenskim društvom v Gorici? — Kolesarsko društvo je vabilo na svoj prvi veliki ples v Dreherjevi dvorani. Prostori so za naše razmere ogromni, in bila je takorekoč engažovana naša narodna čast, da napolnimo te prostore in da se ples dobro sponese. Ugled goriških Slovencev je to zahteval! — In koliko žrtev je to stalo društvo, pa tudi razne rodoljube! Toda ni se zahtevalo nikakth Žrtev, ni bilo vstopnine, dame in gospodje so dobili zastonj celo šopke, rede itd. — Društvo je dvakrat prosilo uredništvo »Gorice", da bi sprejelo vsaj naznanilo tega plesa; toda prezirljivo je šlo v uredniški koš! — No, veselica je vspela krasno: ali zapomnili smo si to klerikalno ljubeznivost do nepolitiškega, docela športnega društva! 3. »Goriški Sokol" je v Gorici za družabno življenje širokih vrst naroda najvažnejše društvo. Matadorji pri »Gorici-so zadnje čase kar sovražno nastopili proti njemu. — V »Šolskem domu" imajo razne obrtne tečaje, v katere zahajajo odrasla dekleta. Veliki večini teh je Čitalnica zaprta a k »Sokolu* jim je bilo naravnost prepovedano. Absurdno, smešno, škandalozno je dejstvo, da mogočni diktatorji v »Šolskem domu" spravljajo pod disciplino ljudskošolsK: paglavcev celo odrasla dekleta in gospodične, ki slučajno obiskujejo kak obrtni tečaj, in vendar se je to zgodilo 1 Ali iz šole — ali pa iz »Sokola", glasila se je parola klerikalnih teroristov! — Te pravice niso imeli, ker je smešno, da bi odrasla dekleta s starili no smela na plese »Sokolove", ali zlorabili so svoj položaj, ker so hoteli škodovati društvu, v katerem nimajo izključne besede oni J 4. V Gorici se je ustanovilo novo pre-koristno društvo, ki Im> za bodočnost velikega pomena; to je »Pevskv in glasbeno društvo", ki ima ista pravila, isti smoter kakor slavna naša »Glasbena Matica" v Ljubljani. — Na jesen bodo najeti prostori in učitelji za: glasbeno teorijo, za klavir, gosli, petje itd. Od časa do časa bodo veliki koncerti, da se pokaže javnosti, kaj se tu uči 1 — V Ljubljani se smejo udeleževali pouka in vaj celo dijaki vseh šol in učiteljske kan-didatinje, ki nastopajo-"tudi" na koncertih. — In v Gorici? Tu pa so mogočni klerikalni teroristi prepovedal i udeležbo celo učenkam obrtnih tečajev, ki so sicer povsem svobodna dekleta naših meščanskih rodbin, — prepovedalo se je iz sovraštva do društva, ker ga niso ustanovili klerikalci! | Taki ljudije so pokrovitelji »Snegulj- i čice*. Oni bodo razpolagali z dohodkom! i Zato smo odklonili prijavo! I Nismo pa agitovali proti, in tega ne storimo niti danes. Vemo tudi, da bo večina poslušalcev iz naprednega tabora* ker v takih slučajih smo naprednjaki popustljivi nad vse mere, dočim so klerikalci brezobzirni in ob danih prilikah izostajajo kot en mož! Toda to priliko smo porabili, da smo povedali, kar je potrebno, da bo na vse I strani jasno. Za dražbo sv. C. In M. — se pri-j rejajo raznotere veselice po Slovenskem. Po-I ročila o stanju družbine denarnice je zbudilo I zanimanje in požrtvovalnost — I Tako bo torej tudi čisti ostanek velike J a la Ronacher veselice v Dreherjevi dvorani, I katero prirede: glasbeno društvo, »Sokol" j in kolesarsko društvo — v korist te družbe. I — V veliki Dreherjevi dvorani bodo mize in j ob njih se bo zložno sedelo ob dobri postrežbi iz hotela. •— Take zabave v Go-I r i c i še ni bilo! Vstopnina tudi ne bo I visoka! Tu bo torej obilo zabave v pošteni j družbi — in dobiček v tako lep namen!! Kako se zgražajo brumne, nedolžne, J krotke, ponižne, človekoljubne, miroljubne, J resnicoljubne, vse posvetno zaničujoče, le po J svetih nebesih hrepeneče, svojega bližnjega J ljubeče, le po pravici koprneče, nikdar obre-I kujoče, laži ne poznajoče, v sami plemeni-J tosti se topeče ljube duše okoli vernokato-I liškega »Prim. Lista" in njegove vrle ženice 1 „Gortee", ko čitajo v naših listih kako krepko t a vsekdar zasluženo besedo na njihovi j naslov. — Ti ljudje brcajo, psujejo, bijejo (kakor slepi derviši okoli sebe, a če jim ime-I nujemo s pravim naslovom tako početje, pa- se čutijo užaljene! Naj pometajo pred svojim pragom I Naši naslovi so zasluženi! Ko bodo njihova dela drugačna, bodo drugačni tudi naši naslovil Kdo vse laže l — »Prism. List* pravi, da je laž, kar je prinesla ,Soča" o politi-kujočem kapucinu-beraču iz Gorice, ki je povpraševal v Kobaridu, kje je rojen .tisti pas Gabršček". ,P. L." pravi, da — »dobri brat Krišpin, ki je Jrael bjro v Kobaridu, o "tem nič ife ve.* — IH^pa^^i^vIrator^da* je vse do pike res in da lažeta ,P. L.* ali pa »dobri brat Krišpin*. — Ko pojde .dobri Krišpinovič* zopet v Kobarid, naj stopi tudi h kovaču v klancu, tam mu osvežijo spomin, da morda vendarle spozna, kako tudi — ,Prismojenee*» laza*v-'njegovem imenu. — Drugi del našega poročila o Krišpinovi agitaciji v Drežnici je ,P. L.* zamolčal. Zato molčimo danes i mi! — Naprednim hišam bodi »dobri Krišpin" primerno priporočen! Nesreča. — Anton Živec, 33-leten mož iz Oseka, je šel v četrtek v gozd nasekat drva. Ko se je vračal z dobro naloženim vozom, v kateri sta bila uprežena dva vola, se je zgodilo na potu, ne ve se kako, da se je prevrnil voz z voli vred ter pomečkal zraven hodačega ubogega Živca. Zlomilo mu je levo roko In prizadeio notranje poškodbe. Pripeljali so ga v tukajšnjo bolnišnico. Rane so nevarne. Živec se je letos oženil. Zanimive redi smo zvedeli o pouku slovenščine na goriškem gimnaziju. Danes nimamo prostora, pobaviti se s temi rečmi, ali storimo to prihodnjič. Prizadeti naj se le pripravi, ker beseda bo taka, da bo res — beseda! Kako m veseli! — Nekdo nam je sporočil, kako je slučajno slišal pogovor ne* katerih znanih kolovodij klerikalne stranke, kako bo treba zvesto »-vkup držati*, ,vse se poprej dogovoriti", da bi — spravili v luknjo nekega napredojaka. Revčki menijo, da si bodo s tem kaj pomagali, pa ne pomislijo, da bi to bilo ravno nasprotnega učinka! Klerikalci derejo sami v pogubo! Svobodna jim pot! Veselite se! — Tako kliče »Prisino-jenec* duhovnikom. Veselite se, ako vas m-sramujejo. „Kaj je duhovnikom storiti. Za-sramovanje prenašati, ker nihče ne more braniti, da bi jih ne sramotili.* Potem govori o sovraštvu proti celemu duhovskemu stanu itd., s kratka tako, kakor vedno govori, »daj več zdaj manj. t) tem »zasramovanju* spregovorimo Uuh mi jasno besedo. Dotle pa le veselite se! Preporod, nositi korzet v dekliških šolah. — Ogerski minister za uk in bogo-častje je sklenil letos prepovedati v dekliških šolah na Ogcrskem korzet, ker je telesnemu razvitku učenk škodljiv. Naj se predpiše neka bluzi podobna noša. Učiteljice pa smejo še dalje nositi korzet. Na Saksonskem je noša korzeta deklicam, dokler hodijo v šolo, že prepovedana. Pri nas?I Evangelij r Vipavi tu okoli Vipave. — Zbodlo jih je, ker srno začeli priobčcvati zgodovinsko črtico pod gorenjiin naslovom. Takoj so se zadrli v nas in »Prim. List" že kar trdi, da »Soča* je prijadrala srečno do luteraustva! Reveži, kako se smešijo. Ta zgodovinska črtici pokaže le, kako je v !6. stoletju, tačas ko je bilo v katoliški eerkvi vse drugo, le rednosti ne, kar je vendar zgodovinsko dejstvo, prišel cvuugclij ludi v Vipavo. Kar piše evangeljski pastor, to že tako ni v*eč netolerantnim gospodom Pavličevega k.»-hbra, pa naj bi bilo tako ali tako napisano. Gre le za zgodovinska dejstva, kakor pokažejo prihodnji podlistki, ali to našim katoliškim možem krog »Prim. Listi* ni všeč, ker bi radi zunnlča!i vso tisto zgodovino, katera jim ni bis v prilog. Mi pa se ne bojimo resnice, in zato pokažemo, kako je bilo v Vipavi in okolici za časa Lutra Martina. C*mu bi se ne pobaviti malce ludi s lako zgodovino v listu't! Ati ni škoda, da bi se pogubiže take važne zgodovinske črtice? Pa tako grdo nalolcuje »Prim. List* I Citira neki odstavek iz »Soče^ z vejicami (.'); torej mora sodili čitateij, ki ni tilal ,Soče", da vse tisto stoji prav tako v »Soči*, kakor je v »Prim. Listu* z vejicami navedeno. Ali glej, tu notri so vtihotapili v stavek »Povsod so odpravljali v božji službi cere-monijelnost* k zadnji besedi „cercmonijelnost* v oklepaj: t. j. sv, mašo, češ, kakor da je pisatelj rekel, da ceremooijelnost je to, kakor maša. To pa ni res, to ie podtaknil vse zlobe polni »Prim. List'. Vidite jih poštenjake! Taki so! — Toda čemu sodijo ž6 sedaj ; naj počakajo, da bo konec zgodovinske črtice, potem pa naj se spravijo nad njo, kakor že nočejo, ako jim je že tako v krvi, da se morajo povsodi blamirati! »Prim. L»st* pravi, da se dobi za take spise tudi nagrado. Doslej še tega nismo vedeli, zato jemljemo to na znanje, in če ne bo nič, ko skoneajo črtice, pa predložimo, ,bog«it* račun dr. Pavlici, da plača on ali izposluje tisto nagrado, o kateri govori. Čemu bo govori! zastonj ? »Maroka vinarska zadruga* v Pulju priporoča svojo veliko zalogo istrskega terana, katerega prodaja po jako ugodnih cenah. Opozarjamo posebno gg. trgovce in gostilničarje. Več pove oglas na zadnji strani. Listnica. — Radi pomanjkanja prostora smo morali odložiti več dopisov, katere priobčimo drugi teden. Razgled po svetu. Državni zbor. (Dalje.) — V seji četrtek je poglavitno za nas vprašanje o drugi železniški zvezi s Trstom. Poslanec Svlvester je izrekel zadovoljstvo, da se je vlada vendar enkrat odločila za gradnjo te železnice, katera bo velikega gospodarskega pomena ne le za Trst, temveč za Avstrijo, tudi za češke dežele. Glede kanalov treba po istih uravnati @j rel6a*L$bo, Vltavo in Moravo. KaftatVje kritiziral tržaške trgovske razmere ter trdil, da tržaški veletržci nimajo dovolj podjetnega duha in da posebno zanemarjajo izvozno trgovino, ker se bojijo rizika. Omenjal je, da bi bil miljski zaliv dosti bolj pripraven za trgovsko luko, nego je sedanja tržaška, ki je popolnoma ne-dostatna. Cehi ne bodo nasprotovali predlogi o načrtu druge železniške zveze s Trstom, vendar bo treba.načrt^natančno preštudirati. Železniki minister vit. Wittek je razlagal, da predloga obsega projekte za gradnjo velikih železniških prog, med katerimi je najvažnejša druga železniška zveza s Trstom. Omenjal je, da ta predloga pomenja začetek nove epohalne dobe v gospodarskem življenju Avstrije in da mora naša država skrbeti za to, da dogradi čim prej potrebne železniške proge prvega reda, da je v gospodarstvu ne pretefiejo druge države. Povdarjal je, da bo nova železnična zveza s Trstom velikega pomena za Češko in da ni smeti gledati na provenijenco (izvor) prometnega blaga, ako se hoče povzdigniti Trst v veliko svetovno tržišče, kar je mogoče doseči le z veliko množino prometa, V predlogi se je tudi oziralo na gradnjo lokalnih železnic in se bo tudi privatne železnice izdatno pod-piralo. Petdeset milijonov je proračunjenih za napravo druzih in tretjih tirov, 100 milijonov za obnovljenje postajnih poslopij, 64 milijonov za prometna in vozna sredstva. Minister je povdarjal, da bodo vse te investicije koristilo domači industriji, obrti in delavstvu. Zboroval ho državni zbor najbrže le do 23. t. m. Po Veliki noči se snide zopet; imenuje se dan 15. ali 17. aprila ter bo zboroval do konca maja. Tekom meseca maja se snideta delegaciji. Volitev delegatov bo 21 t. m. Maurouer, zastopnik pete kurijo v Tr»tu, postaja čim bolj imeniten mož. Neka njegova mladoletna sorodnica si je izposlovala polnoletnost ter mu izročila svoje premoženje 53.000 gld. proti uknjižbi na njegove nepri-mičuine, ki pa baje no presegajo niti 20.000 gld. Mauroner je le soposeslnik teh nepri-mičnin, ali na svoje lastno nezadolženo posestvo pa ni dal ničesa uknjižiti. V tem tiči očividno sleparstvo, ,Avanti" obeta, da pove o stvari še kaj več. Grof Tolstoj v Nemcih. — Veliki ruski pisatelj, stavljen po vsem svetu, je dobil v Nemcih še posebno društvo pristašev in slavilcev. V Oreslavi se je ustanovil .Tolstoj-Hund", ki se je postavil nalogo, da bi širil proti iiiaterijalizmu nove dobe duševni razvoj z etiškimi svetovnimi nazori, kakoršni s prevejajo spise velikega, ruskega pisatelja. Indijanci se muože v severni Ameriki. ! V združenih državah so jih našteli 331.000 j proti i!G4.000 lela 1860. Ob enem se je i dognalo, da se množe le oni rodovi, ki kul-i turno napredujejo, dočim divji izumirajo. Mohamedanccv je po ravno dovršenem šteljn turške e.ikete okroglo 197 milijonov ali 14 do 15 # vsega človeštva. —V Evropi jih je \8 mil., v Mali Aziji in Indiji 99, v Kini 20, v Afriki 36, v drugih deželah 13. — V Perziji je 99?« prebivalstva Mohamedanccv. Po številu največ pa jih je v angleški Indiji (okroglo 45 milij.) Kreta. — Princ Jurij grški je postal že pravi vladar na Kreti, dasi nosi naslov: višji komisar. — Pred nekaj tedni je izšla ustava, ki niti ne omenja porte, marveč izreka, da Kreta z bližnjimi otoki je neodvisna kneževina. Državni jezik je grščina. — Angleški listi so vedeli povedati, da raste med prebivalstvom nezadovoljstvo zaradi previsokih davkov, toda ne proti knezu, marveč proti njegovim svetovalcem. — Toliko se nam je zdelo potrebno povedati tudi »Socialni* čitateljem, da vedd, kako so končale homatije na Kreti, katere so šli mirit tudi slovenski vojaki in so stale Avstrijo nekaj milijonov. Otok Portoriko med severno in južno Ameriko — v bližini Kube — je konečno rešen vojaške diktature Združenih držav se« veroameriških, in od 15. decembra ima na uki.z predsednika Mac Kinleva grajansko (burgerlich) upravo, ki se naslanja na posta-vodajni državni zbor. Poljaki na Pruskem bijejo bridek boj za svoj obstanek. V seji 16. jan. sta dva poljska poslanca v pruskem deželnem zboru Mizerski in Jagelzevvski ostro bičala prusko vlado, dva ministra pa sta brezobrazno odbijala vse preopravičene pritožbe. — Celo pisma s poljskim naslovom se ne dostavljajo 1 In pri takih razmerah... avstrijski Poljaki od časa do časa še vedno koketujejo z Nemci! Le pri Slovanih morejo iskati prave pomoči! V JuŽnl Afriki. — Z bojišča v južni Afriki ni nobenih posebnih poročil. Vzrok bo baje ta, da tudi tam izredno dežuje, da se torej čete ne morejo gibati. Angleži poročajo o pogajanjih med Kitchenerjem in Botho, ali vsa poročila so tako nejasna, da jim ni dosti verjeli; naravnost neresnično pa je, da je Kruger udeležen pri teh pogajanjih. — Buri pač se ne udajo do zadnjega. — Iz Kapstadta poročajo, da kuga se širi vedno bolj. Kaj ko bi bila ta poklicana, napraviti mir v južni Afriki?! Harodno gospodarstvo. Gospodarska zadruga za sodni okraj Podgrad nam je poslala poročilo o XV. rednem letnem občnem zboru za lansko leto. Lelnih doneskov je bilo K 661.40-— koncem I. 1899.*je bilo zadružnikov 395; tekom I. 1900. j'h je pristopilo še 3, torej jih je bilo 432. Poročilo je obširno in obsega: poročilo o gospodarskih razmerah na Vel. in Malih Munah ter Zejanah, o svinjereji, o govedoreji, o vinstvu, sadjarstvu, rastlinstvu, umetnem gnoju, kmetijskih strojih in orodju itd. Poročilo blagajništva kaže na dohodkih vspeha za I. 1899. K 2135.62; na troških pa K 990.46; preostanka je K 1145.16. Predsednik zagrugi je Ant. Rogač, podpredsednik, tajnik in blagajnik Slavoj. Jenko in zapisnikar Avgust Nadilo. Nemčija t tujini pridobiva vsako leto več tal za svojo kupčijo in obrt. — Pred očmi imamo podatke o zvezi le Hamburga zadnjih treh let z Japonskim in Kitajem. Od tam je prišlo; 1898. leta 36 parnikov z 92.900 tonami; 1899. , 37 » , 91.000 » 1900. , 44 , . 134.000 Parobrodstvo pa ne cvete le v Hamburgu, ampak tudi še v drugih severonemških mestih. V tem pa je tudi bogatstvo ali vsaj dovolj dobrega zaslužka premnogih tvorničarjev, obrtnikov, trgovcev, prekupčevalcev, špediterjev itd. — Koliko ljudij služi, ako se napolni jedna sama večja ladija! (Hamburg ima po letošnjem štetju 768.349 prebivalcev.) Heiinebergova svila — lo pristna, ako ko vtlobi ilirokno od meno — u bluze in obleko črna, bela in barvana od 05 kr. do Kld 14 Gh inoter. Vsakomu frimko In carino prosto na doni. Vzorci t obratno pošlo. Pismena naročilu imjp«o frankirajo v Švico s 95 vin, G. Hennebergs tovarnar svile (t) (c. In kr. dvorni ulugftteU) v Curihu. Zaloga piva prve kranjske eksportne pivovarne na par in tvornice slada T. Frohlich-a na Vrhniki - Kranjsko. Glavni zastopnik za Uorleo In deželo: Josip Rovan v Gorici - Ratatiftejt. 20 - v Gorici. Priporoča se p. n. častitim gg. odjemalcem v mestu in na deželi. Prodaja izborno pivo v sodčkih po 100, 50, 25 in W\% litrov ter v plombovanih steklenicah po Va litra. Tvrdka je bila "odlikovana.za svojeizdelke 1.1900.: v Parizu, Lionu, Bruselju, Rimu in Dunaju s prvimi priznanji. Dobro urejene in z ledom preskrbljene podružhe zaloge imata: g. Franc Furlan, $ gostilničar in posestnik na Goričici pri tebku in g. Andrej Šinigoj, gostilničar »Pri levu< v Dornbergu. Za blagohotna naročila se toplo priporoča rojakom v mestu in na deželi udani Josip Rovan. Božjast. Kdor trpi na božjasti, krčih in drugih nervoznih boleznih, naj zahteva knjižico o teh boleznih. Vdobiva se zastonj in franko v Schw«nncn-Apoteke, Frank-furt A. M. Trgov.-ohrtna registrovana zadruga z neomejenim jamstvom. V GOBICI, semenISka nI. St. 1., I. nadstr. —-as--------------- Obrestuje hranilne vloge, stalne, ki se nalože za najmanj jedno leto po 5%, navadne po 4l/i % in vloge na Conto - corrent po 3 60%. Sprejema branilne knjižice drugih zavodov brez izgube obresti ter izdaja v zameno lastne. Rentni davek plačuje zadruga sama. Daje posojila na poroštvo ali zastavo na 5-letno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, proti vknjižbi varščine na 10-letno odplačevanje, v tekočem računu po dogovoru. Sprejema zadružnike, ki vplačujejo delež po 300 kron po 1 krono na teden, ali daljših obrokih po dogovoru. Deleži se obrestujejo po 6-15%. Vplačevanje se vrši osebno ah potom položnic na čekovni račun Štev. 842.366. Uradne ure: od 9-12 dopoludne in od 3—4 popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9—12. dopoludne. Vabilo IZVANREDHERKi OBČNEMU ZBORU »Trgovsko-obrtne registrovane zadruge" z neomejenim jamstvom v Gorici, kateri bode v nedeljo dne 24. marca 1901. ob 10. uri predpoldne v prostorih »Slovenske Čitalnice", Dnevni red: Prememba pravil. Ker za nedeljo dne* 10. marca 1901. sklicani izvanredni ob5ni zbor ni bil Sklepčen radi prepičle udeležbe, sklepal bode glasom § 21. društvenih pravil drugi občni zbor pravoveljavno ne glede na število prisotnih zadružnikov. Načelstvo. Posojilnica in hranilnica v Ajdovščini registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Vabilo na VII. redni oblini zbor, ki so bode vr Sil v nedeljo dne* 24. marca t. i. ob 3V, uri popoludne v zadružnem uradu v AjdovSčini. Dnevni i?ed: 1. Poročilo načelstvn. 2. Volitev načelatva In pregledovaleov računov. 3. Nasveti. Za slučaj, da ne pride zadostno število vdeležencev, se skličo drugo zborovanje na isti dan ob 4. uri popoldne, katero bodo sklepčno no glede na število zastopanih deležev, NačoMvo. V AJdovSMnl, dne 7. marm 1901. Anton Pečenko Vrtna ulica 8 - GORICA - Via Glardino 8 priporoča pristna bol« In črn« vin« iz vipavskih, furlanskih, Jjoslavlja na dom in razpoJilja po železnici na vse kraje avstro - ogerske monarhije v sodih od 56 litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzoree. Cmnm zmern*. Postrežba poltena. Goria ljntt posojilnica registrovano društvo z omejeno zavezo v Gorici Gosposka ulica hit. 7, I. nadstropja v lastni hiši. -----------mm------------ Hranilne vloge se sprejemajo od vsakega, če tudi ni član društva, in se obrestujejo po 4V» %. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Posojila se dajejo samo članom, in sicer na menjice po 6% in na vknjižbe po 57«%. Uradnje vsaki dan od 9. do 12. ure dopol. in od 2. do 3/ ure popol. razven nedelj in praznikov. Stanje hran. vlog leta 1899. okroglo K 1,400.000. Poštno-hran. račun štv. 837.315. Razpis dražbe. Županstvo v Ajdovščini razpisuje zmanjševalno dražbo za zgradbo nove mrtvašnice in obzidja novorazširjenega pokopališča. Dražba se bode vršila v nedeljo dne 31. marca t. i. ob 3. uri popoldne v občinski pisarnici v Ajdovščini. Načrti in dražbeni pogoji so razgrnjeni na ogled ob uradnih urah v občinski pisarni v Ajdovščini. Sprejema se tudi pismene ponudbe. Županstvu v Ajdovščini, dne 12. marca 1901. Župan: Anton Lokar. Istrski teran. Podpisana zadruga ima v svoji zalogi še ogromno množino istrskega terana, katerega želi prodati preje nego nastopi vročina. __ P. n. gg. trgovci in gostilničarji se opozarjajo, da dobe pri vec>m naročilu jako izborno vino po ze!6 ugodni i nizki ceni. „Istarska vinarska zadruga" Pulj (Pola — Istra). Išče se mladeniča za šiacuno, z jestvinami, 16-17 let starega, koji je ravno dokončal učenje v tej stroki. Zahteva se popolno znanje slovenščine. — Ponudbe.,.je pošiljati na. naslov: Ellza Tanze — Frosek.________ Sviloprejsko seme • • • • • • pienifin« barvo se prodaja po li kron unča ali turi i po pogodbi za šestino pridelka. Naročila je pošiljati na naslov: Huniar Andrej — Dolenja Vrtojba h. št. 13. Krompir za seme fine vrste odpošilja vedno v vsakej množini Aloizij Kane, trgovec v Ljubljani, Dunajska cesta. Hotel in restavracija na dobrem glasu, blizu kolodvora in sodišča v Ljubljani se udd4 v najem radi družinskih razmer. — Natančneja pojasnila daje upravništvo »Soče*. LIHIMENT. CAPSICICORPOS. It RteM«rJ«v« toktriu v Pragi pripoznano kol izvrstno bol ublažujočo mazilo; za ceno 80 h, kron 1-40 in 2kroni se dobi po vseh lekarnah. N«ij se zahteva to sploSno priljubljeno domačo zdravilno sredstvo vedno le v ©rig. stekle' nlcali z naSo zaščitno znamko s „SI-1>»0M" namreč, iz RIGHTERJEVE lekarne in vzame kot originalni izdelek le tako steklenico, ki je previdena s lo zaščitno znamko. Richitrjeva lekarna „pri zlatem levu" v PBAUI. Elizabethgasse št. 5. (nova). __po dr. Zoltan-ir' (Zoltanovo mazilo). Že umogo let znano, rspesno učinkujoče sredstvo, katero t e najbolje vjor-Vi pri protinu in rev-matizmu. Olajša in odstrani po kratki vp«» abi (kar dokazujejo mnoga uri-znalna in zahvalna pisma) eelo mnogo let brez vspeha se zdraveee bolezni. 1 steklenica stane 2 kroni. Pri vpošiljatvi zneska 2 K 80 vin. razpošilja franko leiarnar Bšla Zoltta, Budimpešta. Zaloga na Dunaju, lekarna pri »Črnem medveda* I., Lugcck 3. Nikako skrivno sredstvo. Zdravniško priporočeno. V pisarni Seltz-ove tiskarna nasproti semenišča v Gorici prodaja se po znižani ceni — 2 kroni 60 vin. Veliki teden in . Velika noč, spisal prof. Andrej Marušič. Knjiga se pošilja tudi po pošti po p o v-zetju. Kdor pa denar že z naročilom vred pošlje, naj pridene še 20 vin. za vozni list. JOS. LEUZ, trgovec z deželnimi pridelki v 14ttWjani,__ReseJJnp_va^ ceste kupuje in prodaja vsakovrstne deželne pridelke, kakor jedilno čebulo, d>bn]jLek, suhe gobe, semenski otcs, ajdo, vsakovrstni krompir tudi po cele vagone; nadalje divji kostanj, črcšutlnje, erešmlnovo lubje itd. itd. Nadalje ima v zajrgi prav lepo. Cisto domačo ali Štajersko deteljo in lueerno po nizkih cen.-h, potem priznani rodovitni krompir »Zgodnji rožnik" itd. itd. r Važno za vsakega! _ Izvrstno srodsl o je aw-DURATOR Podplati, s 'fin namazani iv.«ake .'! ledne enkrat).postanejo trpežneji* neprtmoeljivi ii elastični. Čevlji ostanej • tudi po doljri r:ibi najboljšem stanu. Durator si; dobro vpornt lja pri vojaštvu i in različni'! korpo arijah, katerim se je < ddal ; v rabo komaj po dobri piesku^nji iMe^a. Cana: 1 kovinska steklenim z navodilom 1 in 2 kroni: po poŠti franko proti vposiljalvi 1 krone 20 vin. Dobiva se v vseh mirodilnicah : (drogerijah). Glavna zaloga: DuiiBJ, M. Goldsteln. (., Schuler- \ strasse 7. Budimpešta, .Tuli tis i 0obC>, V. Lip6t: korut 1/b. Dobre ure in po ceni! s 3-lelnim pismenim jamstvom razpošilja na zasebnike Hanns Konrad, tovnriui ur ter Izvoz zlatnine Most (Češko). Dobra ura ttem. iz niklja fl. :S 75; srebrna ura R.-m. 11 5-80; srebrna verižica fl. 120; budilnik iz niklja 11. 1-95. Tvrdka je odlikovana s t. kr. orlom; ima zlate srebrne svetinje iz razstav ter tisoče priznalnih I pistm. - Ilustrovaii cenik zastonj! Lekarna Gristofolettiv Gorici Prave in edine želodčne kapljice z znamke sv. Antona Padovanskega. Zdravilna mod teb kapljic je neprenosljiva — Te kapljice vredijo redno prebnvljanje, če se jih dvakrat na dan po jedno žlicico popije. Okrspe po- (Varstvena znamka). kvarjeni že(oc{ee stor6x da zgine v kratkem času omotica in životna leno s t (mrtvost). Te kapljice tudi storč, da človek raji je. Cena steklenici 60 vin. Prodajajo se v vseh glavnih lekarnah na svetu. Za naročitve in pošiljatve pa jedino le v lekarni Gristofoletti v Gorici. Zlatarna Rajko Gasparini v Gorici, Raštelj štev. 5. Bogata izbšr dragotin in zlatih izdelkov. Velika zaloga srebrnine, vsakovrstnih zlatih in srebrnih ur. Kupuje in menja drage kamne, obrabljeno zlato in srebro. ©BJ- Izdeluje mko delo ali popravo po jako ugodnih eenaU. ~f*0 Jedno- in dveletne kolči in cepiče trte RiparL-portalis ter domače trte prodaja baronica Antonija Teuffenbach v PevmI pri Gorici. i.da 1881. y Gorici ustanovljena tvrdka i (nasproti nunski eerkvi) . priporoča pred. duhovščini in slav. občinstvu svojo lastno izdeiovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe; voščene sveč^ M. vse por zmerni ceni. Naročila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo tiskarno črk na perilo. Pravi vinski cvet dyakrat rektlficlran za prirejanje vin in izdelovanje likerjev in ruma je na prodaj v mirodilnicah Antona Mazzolija v Gosposki tei? Vrtni ulici v Gorici. Cliief-Office: 48, 8rixion-Roarf, London, SW. .N.i ko^Vk Hlndkorja naj !>o v/aine mi r..},i .'0 «!«> iO kaplji.' A. Thierry-jevega balzama Moden Hr.iii kiiviiiikpiii z.ini.iliu vtlsiijono tirnic*: Samo pristno. — Dobiva »e v vseh lekarnah. Po pošti franku li m.iilmih Mi fi vo jili mj-klcmr + kron«'. Sloklotiifo za iioxkiw s itMtiKOtu in imenikom salu,; i-ieh de.Vl «w>t.i |>.i;ili.i [io iired|il.ii-|lu 1 K 10 vin. '.t>W,irni;",u- A. TW»rry-)ev» tvornlc* v Pro-gradi pri Rogatcu-Slatlni. \,inije rui t>i> ."11* ; I |U/ kiiltiiriiili di'/:.iv.i!i ii'j.;i-,tr'>v )©©©e000©. iloniufM> sicilstvo, ka i-:.* pfij> :.. ;i «»!<'!! ljiinja in trlo.HiMvirii znpretja. Teli iri*-.1".. Tli«ror-jfvt» k«i.'i^ttlnc knteljiro m.uu « ikatljicamt 1 pld. .} kr., |> i Mi n ji. i.j«-r i« iuau;kal j '» luliko in milo uriu-l u it.n pi .tir.tv ii.v pri z ih iva* <¦ Lli iIhIiostu . lisi tu-ii {.»»i i»ioru>!ii INerliofiT-Jeto kr«)irl)lcr >'am« Skatljioa s li kr»»»lji«'iunt Hi kr, 1 /,a- »iarutii riv k: 1 /iivitok 1 srld. i"i kr.. * zavltkti 2>ld. 30 kr., 3 /mi'ki H aU\. 37* kr, 10 zavitkov !> srhi. 2»> kr. Navori uporaiM' Jft priložen. Jcdina izdelovalna in glavna razpošiljalna zaloga J.Pserhofer-jeva lekarna Dunaj I., Singerstrasse it. 15. Prosi sft iareeno, ft.I. iN^rhofcr jete otlvujitltu- kro^ljlcc" zahtevati ia na o paziti, Asi rna nsp 4 oa pokrovtt vsake ška Jjice na navodilu o uporabi stoječi podpi 3. Pserliofer in sicer z rutlečlini ('rkami Balzam zoper ozeblino i-Ls**r&J; poštnine prosto p« Silja vijo 6,"i kr. J. Pserhofer-jev sok iz ozkega trpotca razlizuj i!>, 1 teklenica 50 kr. J. Pserliufer-jev balzam zoper golšo, 1 steklenica 40kr. s poStninepngto pošiljat- Stoll-ovi Kola-preparati VTSSiS živce, 1 liter kola-vina ali eliksirja 3 gld. % litra i gld. «0 kr., Vi litra 85 kr. 1. Pserliofer-jEva grenka želodčna iIRlfilll*!) (PreJe iivljenska esenca imeno-UliniUia ,anaj. Lahko razst pljujoče zdravilo, drazilaegii in ktepiitjorega utekienica 50 kr. Taonochlnin-pomailaJ-1,^hefer-j6T8j rast Jas, 1 pušica 2 gid. najboljše sredstvo za Stcmleln, 1 lon-s poSlnine prosto poSiljatvjjo Univerzalna čistilna sol $%L*%& proti slabi prebavi, l i i l gld Razen tu menovanih - preparatov so v zalogi Se vse v avstrijskih Tasnikih ogla"ene Ju- in inoze • ske farmace*ti ke specijalitete ter se p eskrbe v i predmeti, ka erih morda ne bi V\\ v za*ogi, ra zahtevanje tofno ii cajceneje. Pošiljatve po poŠti izvršujejo se najhitreje, »ko se denar prej vpošlje; ree^e nuroebe tudi proti povzetju znesku. iHT- C« se preje »pošlje denar (najboljše s poStno nakaznico), potem Je poštnina mnogo cenejša, nego pri pošiljatrah proti povzetju.