ŠTIPENDIJSKA POLITIKA V OBČINI
Lani smo tudi v naši ob-čini podpisali družbeni do-govor in samoupravni spo-razum o štipendiranju učen-cev in študentov. V tem spo-razumu so štipendije oprede-Ijene kot:
-  del vlaganj v družbeno reprodukcijo,
-  dejavnik      poklicnega usmerjanja in
-  dejavnik kadrovske po-litike v organizacijah združe-nega dela.
Samoupravni sporazum, ki so ga v naši občini pod-pisale skoraj vse temeljne organizacije združenega dela, pa še danes ni opravičil osnovne opredelitve šti-pendij in svojega namena na-sploh.
V šolskem letu 1974/75 smo iz združenih sredstev naše občine štipendirali 145 učencev in Studentov, za to šolsko leto pa smo pred kratkim odobrili še nadalj-njih 188 štipendij. Žal lahko ugotavljamo, da se je zelo malo lanskih Stipendistov preusmerilo v neposredno štipendiranje prek združene-ga dela (kadrovske štipen-dije) ter da je celotno po-klicno usmerjanje neustrez-
no; štipendije se dajejo iz-ključno na socialni položaj prosilcev, ugotovljen po administrativnem postopku.
Temeljne organizaciie združenega dela premalo spremljajo tovrstno štipendi-ranje, za kar ne nazadnje tudi dajejo svoja sredstva. Ne povezujejo se z ustrez-nimi shižbami v občini z za-vodom za zaposlovanje, ki ureja in vodi tovrstno štipen-diranje. Zaradi preširoke administracije imajo stro-kovne službe na občini slab pregled nad kadrovskimi po-trebami združenega dela in obratno.
Pojavlja se naval na social-ne štipendije in ni odziva na kadrovske šripendije. Zaradi neusposobljenosti shižb za-voda za zaposlovanje in ob-čine je sistetn usmerjanja ne-učinkovit (združeno delo ne daje svojih kadrovskih po-treb ali pa odpira štipendije le za višje letnike šol, komi-sija podpisnic sporazuma ne dobi razpisov).
Jasno je, da se bomo mo-rali tudi mladi bolj angaži-rati pri vsej stvari, predvsem z osebno ,Jcontrofo" druž-benopolitične  angažiranosti
prosilcev in njihovih (družin-skih) ,,ostalih dohodkov". Pri tem imajo veliko vlogo OO ZSMS v KS.
Nujno bo potrebno orga-nizirati zbor prosilcev (šti-pendistov), jim obrazložiti tovrstno štipendiranje injih poskušati čimprej usmeriti na kadrovske štipendije (predvsem po prvem let-niku).
V informacijo dajemo po-datke, da je v Sloveniji pri-bližno 17.000 štipendij iz združenih sredstev po tetn sporazumu    ter    približno
5.000 dopolnilnih štipendij h   kadrovskim   štipendijam.
Solidarnostno prelivanje postaja (zaradi večanja šte-vila štipendistov) kritično, še vedno pa se podpisniki (TOZD) do lanskih obvez-nosti (neizpolnjenih) malo-marno obnašajo. Letošnje obveznosti se sproti porav-navajo z večjo oz. popolno kontrolo SDK.
Menimo, da bo treba tudi čimprej ugotoviti višino šti-pendije na novo ter pri tem upoštevati tuJi uspeh in okolje, iz katerega izhaja študent. Načelno pa bi se morala upoštevati tudi druž-benopolitična akthnost oz. štipendistie bi bilo potrebno navajati nanjo (npr. bri-gade).
Politično smo torej zago-tovili podpis sporazuma, ni-smo pa mu še dali vsebine!
Tudi štipendiranje prek Titovega sklada vnaši občini ne zažrvi. Imamo le dva šti-pendista. Podobna situacija je v vsej Ljubljani. Menimo, da bo treba predelati krite-rije. Poiskati bomo morali predvsem tiste mlade, ki še nimajo štipendij.
DIM