131Jezikoslovni zapiski 23  2017  2 1 Metka Furlan pRispevek k živalskim lastnoimenskim poimenovanjem hidRonimskega izvoRa: slovensko Sebin/Sabin/Savin in Sava Cobiss: 1.01 Slovenska in hrvaška lastna imena govedi z osnovo Sav‑ lahko odražajo slovansko onoma- stično tradicijo transonimiziranih živalskih lastnih imen iz hidronimov. Ključne besede: živalska lastna imena, transonimizacija, hidronim, besedotvorje, slovan- ski jeziki, etimologija, narečna diferenciacija Animal names of hydronymic origin: Slovenian Sebin/Sabin/Savin and Sava Slovenian and Croatian proper names for cattle with the stem Sav‑ may reflect a Slavic onomastic tradition of the transfer of animal names from hydronyms. Keywords: animal names, transonymization, hydronym, word formation, Slavic languages, etymology, dialect differentiation vol Sebin Lastno ime1 vola Sebin je za goriško kraško območje sporočil Karel Štrekelj 1 Terminološko pojasnilo: V slovenski jezikoslovni terminologiji se za termina nomen appel- lativum in nomen proprium uporabljata občno ime in lastno ime, a se za slednjo besedno zvezo pogosto uporablja kar ime (Toporišič 1992: 58), kar je sicer skladno z normiranim po- menom knjižne besede ime v SSKJ. Taka raba besede ime se potrjuje tudi v ubeseditvi vpra- šanj za SLA, npr. vprašanji Ime vasi, v kateri se zapisuje, Ime za prebivalce, prebivalke vasi, v kateri se zapisuje (Benedik 1999: 91). Terminološka raba besede ime ‘lastno ime’ pa ob besedni zvezi občno ime ‘nomen appellativum’, kjer sestavina ime nadomešča lat. nomen in nastopa v širokem pomenu ‘poimenovanje’, oziroma po Toporišiču 1992: 188 »To, da čemu damo (da kaj dobi) obliko besede ali besedne zveze, npr. stol, desnica, Viator [...]«, ustvarja jezikovni šum, saj npr. iz samega termina živalsko ime ni enoznačno jasno, ali nastopa kot elipsa za živalsko občno ime ali živalsko lastno ime. Za to, kar Hrvati uporabljajo enoznačna para naziv ‘občno ime’ in ime ‘lastno ime’, tudi imenovanje ‘lastno ime’ (Čilaš Šimpraga – Horvat 2014: 39), bi v slovenščini veljalo ali dosledno uporabljati besedni zvezi občno ime ‘nomen appellativum’ in lastno ime ‘nomen proprium’ ali pa – še boljše – uvesti drugačen, po možnosti enobesedni termin za pomen ‘občno ime’, kar bi omogočilo besedno zvezo lastno ime avtomatično zamenjati z ime. Pri reševanju problema termin poimenovanje ni uporaben, ker vključuje tako nomina appellativa kot nomina propria. Oba temeljna priročnika sodobne knjižne slovenščine pa v rabi besede ime namreč nista enotna, saj v SSKJ pri jezikoslovnem terminu fitonim preberemo pomensko razlago ‘ime rastline, rastlinsko ime’ (enako SP 2001: ‘rastlinsko ime’), kjer ime nastopa za občno ime, pri mikrotoponim ‘ime njive, travnika, goz- da’ ima ime pomen ‘lastno ime’, pri toponim pa pomenska razlaga ‘lastno ime kraja ali kakega drugega dela zemeljskega površja, zemljepisno ime’ (bolj enoznačno v SP 2001: ‘zemljepisno ⏷ 132 Metka Furlan  PrisPevek k živalskim lastnoimenskim Poimenovanjem hidronimskega ... kot sεbín2 ‘Ochsenname’ (Štrekelj 1887: 400), kar z ε ponazarja reduciran samo- glasnik kot npr. v kraš. goriš. tεtjié Npl m ‘tatje’ (Štrekelj o.c.: 386) < *tȃtьe, zato se lahko poveže s sabȋn ‘goveje ime’, ki je v Pleteršnikovem slovarju za Tolmin- sko sporočeno po Erjavcu 1875: 225: Sabin. sln. Sabin : sln., hRv. Savin, hRv. Savina Od tolminskega Sabin se le s fonemom v razlikuje lastno ime Savin, ki se ob Bakin, Boškarin, Galjardo, Moro, Sivc, Napoli, Pronto in Berlino danes daje istrskim boškarinom nove generacije (Gigafida, 1. 6. 2015 po reviji Kmetovalec 2002). Ker se na območju Tolminskega prvotni ustnični zvočnik  pred spre- dnjimi samoglasniki artikulacijsko okrepi v pripornik ƀ, pojav pa je znan tudi v kraški Lokvi,3 je v razmerju Sabin : Savin drugi člen treba določiti za fonetično prvotnejšega. Tako sklepanje dopušča tudi hrv. Savin ‘ime volu’, ki se v ARj navaja po Kurelcu 1867: 61 (savin ‘lastno ime vola pepelnato sive, rumenkaste barve’) in Nemaniću 1883: 41 (savȋn m, g savȉna = savín, nomen bovis, g. savìna), najdemo pa ga tudi v slovarju čakavskih boljunskih govorov (Savîn ‘ime vola bijele boje’: Francetić 2015) in roverijskih (oboje v osrednji Istri), kjer pa ob Savȉn ‘ime vola’ obstaja tudi feminativ Savȉna ‘ime krave’ (Kalčić – Filipi – Milovan 2014). V Bejski Tramuntani na Cresu je Savȋn lastno ime za vola večinoma črne barve, feminativ Savȋnka pa za krave takšne barve (Velčić 2003). lastno ime’) implicira, da je z zemljepisno ime mišljeno ‘zemljepisno lastno ime’. Čeprav je sicer možno, da bi kdo npr. svoj priljubljeni fikus lastnoimensko poimenoval z Zelenko (ker je zelene barve) ali Čistko (ker kot druge rastline »čisti« zrak), se danes – v slovenskem jezikoslovju – še ne govori o rastlinskih lastnih imenih in se zato termina rastlinsko ime in fitonim razume, da označujeta nomina appellativa. Povsem drugačne pa so razmere pri rabi termina živalsko ime in zoonim, ker so domače živali praviloma tudi lastnoimensko poimeno- vane. Toporišič 1992: 383 je skušal uveljaviti razlikovanje med terminoma živalsko ime (npr. siva, sivka) in živalsko lastno ime (npr. Liska, Rjavec), a se pozneje v SP 2001: 12 (že prej v Osnoven 1983: 96) uporablja termin živalsko ime, ko se misli na lastno ime živali Sultan, Švrk, Muki itd. Kaj pa pri vseh teh nedoslednostih v slovenski terminologiji označuje zoonim? Bezlaj je v vseslovanski onomastični terminologiji Osnoven 1983: 96, ki pa ni imela večjega vpliva na slovensko jezikoslovno terminologijo, po vzoru večine drugih slovanskih jezikov in nemščine določil, da označuje živalsko lastno ime. V SSKJ in SP 2001 termin ni bil vključen in ga ne prinaša niti Toporišičeva enciklopedija (Toporišič 1992). Tudi zato se je v slovenski jezikoslovni literaturi verjetno pod angleškim vplivom (prim. zoonym ‘the common name for a (species of) animal’) termin zoonim začel pojavljati v pomenu ‘živalsko občno ime’. Taki rabi termina se pridružujem tudi sama, saj je v sozvočju s podpomenkami tipa ihtionim, malakonim, ornitonim itd. 2 Po sodobnem slovenskem pravopisu se živalska tako kot vsa druga lastna imena pišejo z veliko začetnico, starejši avtorji pa so se odločali zelo različno, kot je razvidno iz Štrekljevega zapisa sεbín in Erjavčevega Sabin. 3 Podrobneje o tem položajno pogojenem glasovnem razvoju prim. Furlan 2012: 48sl. s starejšo literaturo. 2 ⏵ 133Jezikoslovni zapiski 23  2017  2 Savin v istRobeneških oziRoma istRiotskih govoRih Lastno ime vola Savin ‘nome proprio di manzo dal colore bianco latte’4 (Balbi – Moscarda Budić 2003) je bilo znano tudi v govoru kraja Galižana (it. Gallesa- no) na jugu Istre, v katerem se ob danes prevladujoči istrobeneščini ohranjajo še substratne istriotske jezikovne prvine. Isti vir za galižanski govor navaja lastno ime Savina, a v funkciji vzdevka (»soprannome gallesanese«), kar je bilo lahko transonimizirano iz živalskega feminativa, prim. zgoraj hrv. Savȉna ‘ime krave’. V govoru kraja Vodnjan (it. Dignano) severneje od Galižane, ki tudi slovi po oh- ranjenosti istriotskih prvin, je bilo zabeleženo savì ‘nome di manzo’ (Dalla Zonca 1978: 337), pred tem kot Savì ‘nome di bovino’ (Rosamani 1990), v obeh primerih torej brez izglasnega ‑n. istRoBeneško Salvin in FuRlansko Salvine Samo v romanskem jezikovnem prostoru, ki je v neposrednem stiku s slovenščino in hrvaščino, je bila zabeležena tudi lastnoimenska varianta z ‑l‑. Lastno ime vola Salvin je ob Boscarin, Caparin, Faganel, Gaiardo, Gardelin, Ialén, Moro, Napoli, Rosso za italijansko narečno govoreče kmete v koprskem zaledju sporočil Gravisi 1943: 30. Temu ustrezni feminativ je furl. Salvìne ‘come n. pr. di vacca’5 (NP). Med naštetimi Gravisijevimi lastnimi imeni je nedvomno slovenskega izvora Ialén, ker se v njem ohranja slovenski samostalnik J/jélen, ki se na dokaj širokem slovenskem območju uporablja tudi za označevanje vola, postal pa je tudi lastno ime, npr. jélen ‘rjavkasto siv vol, rjavec’ (SSKJ), jélen ‘ime volu jelenje barve’ (Pleteršnik), na Kostelskem ˈjelen ‘vol z lepimi rogovi in lepo držo’ (Gregorič 2014) ← sln. jélen ‘cervus’ < psl. *elènь. slovanski ali Romanski izvoR Ker so slovenski zahodni govori ter slovenščina in hrvaščina v Istri prepredeni z romanizmi, je pri izvoru lastnih imen Sabin/Savin v enaki meri treba upoštevati možnost, da sta ali domačega, slovanskega izvora, ali pa tujega, romanskega. Po- trjenost lastnega imena v galižanščini in vodnjanščini pa še ni zanesljivi znak, da bi bilo obravnavano gradivo nedvomno romanskega izvora, ker tako kot drugi is- trobeneški govori tudi ta dva vsebujeta besedje hrvaškega (← slovanskega) izvora, npr. brituva ‘coltello a serramanico’ (Balbi – Moscarda Budić 2003) ← hrv. brȉtva ‘žepni nož zaklepček’ (< psl. *britъa); chila ‘ernia’ (Balbi – Moscarda Budić 2003), chèila ‘ernia o rottura o crepatura o allentatura’ (Dalla Zonca 1978) ← hrv. kȉla ‘kila’ (< psl. *kyla); jàlovo ‘sterile’ (Balbi – Moscarda Budić 2003) ← hrv. jȁlov ‘jalov, sterilen, neploden’ (< psl. *aloъ). 4 Tj. ‘lastno ime vola mlečno bele barve’. 5 Tj. ‘kot lastno ime krave’. 3 4 5 134 Metka Furlan  PrisPevek k živalskim lastnoimenskim Poimenovanjem hidronimskega ... Ker se alternacija v izglasju Savin (Galižana) : Savì (Vodnjan) v Istri pojav- lja tudi pri pogostem istrskem lastnem imenu goveda Boscarin : Boscarì (Buje/ Buie) / Boscaréi (Rovinj/Rovigno) istriotskega izvora (Furlan 2016: 38sl.), je možno, da je prav ta alternacija vplivala na nastanek vodnjanskega Savì iz Savin. Pri varianti z ‑l‑ Salvin iz koprskega zaledja in furlanščine (Salvìne), ki je v hrvaškem in slovenskem gradivu ni bilo mogoče zaslediti, bi se lahko pomislilo, da ohranja prvotnejšo fonetično podobo živalskega lastnega imena, kar bi narekovalo romanski izvor obravnavanega besedja. Ker se v Galižani lastno ime Savin daje govedu mlečno bele barve, bi bilo možno, da bi bila vsa lastna imena tvorjena iz italijanskega fitonima salvia ‘žajbelj, Salvia’ po svetlih, belkastih listih rastline in da tista brez -l‑ odražajo fonetični razvoj, ki je viden tudi pri samem fitonimu, prim. furl. sàlvie (NP) : v Istri ˈśavja (Bale/ Valle: Filipi – Buršić Giudici 1998: 631), sàvia (Rovinj, Vodnjan, Bale: Rosa- mani 1990). Čeprav bi bil tak besedotvorni vzorec možen: salvia ‘žajbelj’ → **salvino *‘takšen, ki je barve kot žajbelj, belkast’,6 pa verjetnost romanske etimologije obravnavanih živalskih lastnih imen izničuje fonetični argument, ker so v slovenščini in hrvaščini vsa lastna imena vzglasna na s‑, pri izposoji iz romanskih ljudskih predlog z etimološkim vzglasnim romanskim s‑ pa pri- čakujemo vzglasni š‑, prim. sln. šagra ‘praznovanje godu zavetnika cerkve’, ‘žegnanje; veselica’ (prim. ben. it. sagra [š-] ‘žegnanje; praznik’ < lat. sacra ob sacer ‘posvečen, svet’), šalša ‘omaka’ (prim. ben. it. salsa [š-] ‘omaka’ < lat. salsa ob salsus ‘slan’), šantlo ‘boter’ (prim. ben. it. sàntolo [š-] ‘boter’ < lat. sanctulus ‘boter’) itd. Pri starejši izposoji, ki bi v vzglasju dala sln./hrv. repliko s‑, pa se preostali izposojeni del ne bi glasil na ‑alvin. Pri izposoji iz časa po delovanju metateze likvid bi se tuji a v rom. *sălˈvīnŭ odražal kot sln./hrv. o, kar bi dalo sln./hrv. **solin (tip oltar), še starejša izposojenka iz iste predloge pa bi se odražala ena- ko **solinъ, a bi se danes kazala kot sln./hrv. **slavin (tip tpn Labin). Ker je slovensko in hrvaško gradivo brez ‑l‑, je razumljivo, da se tudi zaradi tega tako stare izposoje iz romanske predloge ne sme predpostaviti. Varianti z dodatnim ‑l‑ v it. kopr. Salvin in furl. Salvìne sta bili zato verjetno preoblikovani iz prvotnih slovanskih izposojenk *Savin in *Savina, lahko celo kar pod vplivom romanskega fitonima salvia. Verjetnost, da sta spolska para *Savin in *Savina domačega, slovanskega izvora, lahko povečuje koroško lastno ime krave Sabína, ker ga je Reichmayr 2005: 83 zabeležil na zahodnem koroškem območju, kjer se v ziljskem narečju ustnični zvočnik  pred sprednjimi samoglasniki artikulacijsko okrepi v pripor- nik ƀ in je zato Sabína lahko nastalo iz prvotnega Savína. Pa ne le to. V narečni slovenščini je bilo na dveh medsebojno oddaljenih območjih zabeleženo lastno 6 Šlo bi lahko za besedotvorni vzorec tipa it. pecora ‘ovca’ → pecorino ‘ovčji sir’, tj. ‘sir, ki je narejen iz ovčjega mleka’. 135Jezikoslovni zapiski 23  2017  2 ime krave Sava, ki napeljuje k domnevi, da je s Savin in Savina v besedotvor- nem razmerju.7 slovanski izvoR: Sava : Savin : Savina Na slovenskem zahodu je bilo namreč v livškem govoru nadiškega narečja (pri- morska narečna skupina) zabeleženo lastno ime krave Sá:va in tudi Só:ča (Šekli 2008: 201),8 na vzhodnem območju, v govoru kraja Meliše (= T313)9 zgornjesa- vinjskega narečja (štajerska narečna skupina) pa ̍sa:wa (SLA). Ker sta lastni imeni krav enakozvočni s slovensko-hrvaško-srbskim hdn Sava,10 ne bo odveč podatek, da je bilo livškemu Só:ča enakozvočno lastno ime krave sča (: hdn Soča) in tudi drȋna (: hdn Drina) zabeleženo v govoru kraja Sabonje (= T154) notranjskega narečja (primorska narečna skupina). Ob koroškem lastnem imenu krave Drína je Reichmayr 2005: 83, 134 zabeležil tudi Drávka, prim. hdn Drava. Besedotvorno razmerje sln. Sava ‘lastno ime krave’ : sln. Sebin/Sabin ‘lastno ime vola’, hrv. čak. Savin : sln. kor. Sabína, hrv. čak. Savina je mogoče primerjati s sln. rga ‘krava z velikimi rogovi’ (Pleteršnik) : rogȋn ‘vol z dolgimi rogovi’ (dol. – Pleteršnik) : rogína ‘govedo z dolgimi rogovi’ (jvzh. štaj.: Pleteršnik). Raz- merje pa ni le slovensko, prim. hrv. róga ‘ovca, koza ali krava z večjimi rogovi’ (ARj), Roga ‘ime krave’ (ARj; Kurelac 1867: 25), srb. róga ‘ovca, ki ima rogove’ (Vojvodina: RSGV), črnogor. róga ‘ovca, ki ima rogove’ (Vujičić 1995) : hrv. ro- gin ‘vol’ (ARj) : hrv. rogȉna ‘vol z dolgimi rogovi’ (Žumberak: Skok 1912: 369), 7 Le za hrv. lastno ime goveda savin, za katero je imel podatek, da se daje volu pepelnato sive in rumenkaste barve, je Kurelac 1867: 61 sklepal, da je v zvezi s hdn Sava in nadalje tudi, da naj bi zato hidronim v etimološkem smislu označeval rumeno reko (!?). Slednji sklep je jezikoslovno popolnoma neargumentiran in zato nesprejemljiv. 8 Zanju avtor, ne da bi upošteval druga slovanska dehidronimna živalska lastna imena, pravi, da najverjetneje ne spadata med avtohtona lastna imena, češ da so bile krave večinoma lastnoi- mensko poimenovane po rečnih lastnih imenih šele po drugi svetovni vojni. A je bolj verjetno, da je na livškem območju obstoj živalskega lastnega imena Sava povzročil transonimizacijo hdn Soča → živalsko lastno ime Soča. V e-pismu z dne 2. 3. 2017 M. Šekli meni, da bi lastno ime krave Soča lahko bilo avtohtono. Dvom v mlad nastanek livških živalskih lastnih imen Soča in Sava je bil izražen že v Čilaš Šimpraga – Horvat 2014: 61. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije 〈http://www.stat.si/StatWeb/News/Index/6038d, 24. 8. 2017〉 je bilo v Sloveniji v obdobju 2000–2015 lastno ime Soča najpogostejše na skrajnem zahodu, kjer je bilo tako poimenovanih kar 4376 govedi ženskega spola. Za lastno ime Sava isti vir navaja 3705 nosilk. V primerjavi z najpogostejšim lastnim imenom Pika z 9908 nosilkami (sledita Šeka z 9618 nosilkami, ki je najpogostejše lastno ime govedi ženskega spola v vzhod- ni Slovenji, in Liska z 6235 nosilkami) je pogostnost lastnih imen Soča in Sava danes precej visoka, če se upošteva, da je v gradivu za SLA, ki je bilo pretežno zbrano v drugi polovici 20. stoletja, silno redko. Ne glede na večjo frekventnost lastnega imena govedi ženskega spola Sava v novejšem času pa o njegovi daljši in starejši prisotnosti pri nas posredno pričajo prav njegove tvorjenke s primerjalnim gradivom vred. 9 Za lažjo identifikacijo so krajem, ki so kot narečne točke vključeni v projekt Slovenski lingvi- stični atlas, dodane tudi njihove številke. 10 S tem hdn je enakozvočen p. hdn Sawa, manjši rečni tok na jugu Poljske. 6 136 Metka Furlan  PrisPevek k živalskim lastnoimenskim Poimenovanjem hidronimskega ... Rogina ‘lastno ime krave’ (Kurelac 1867: 25). Izhodišče slednjih občnih in lastnih imen je samostalnik *rȍgъ ‘cornu’. Enako je tudi pri razmerju čȃda ‘črnikasta ali črna krava’ (Pleteršnik), Čȃda ‘lastno ime krave’ (npr. Čepovan, Štanjel, Kopriva, Hrušica, Klenik, Vipava, Podnanos: SLA), hrv. čȁda ‘ime crnaste krave’ (Vodice: Ribarić 1940) : čadȋn ‘vol črne ali sajaste barve’ (Pleteršnik), Čadȋn ‘lastno ime vola črne barve’ (Rakitovec: SLA), hrv. čadȋn ‘ime crnastoga vola’ (Vodice: Ri- barić 1940) izhodišče samostalnik *čdъ ‘dim, saje’. Neposredna predloga ajevskim samostalnikom roga in čada je bila prvotno verjetno pridevniška določna oblika kot v sln. brza ‘lastno ime belolisaste krave ali koze’ (Pleteršnik) < *brzaa ← adj *brzъ ‘albus’← subst *brzъ/brza ‘betu- la’ (Furlan 2013: 252sl.; Ramovš 1997 (= 1927/28): 378) ali nedoločna kot npr. v hrv. brȅza ‘črna ovca z belo liso na nosu’, brȉza ‘isto’ (Ribarić 1940: 134). V tvorjenkah na ‑in bi bilo mogoče prepoznati posamostaljenost svojilne pripone *‑inъ, izostanek delovanja prve palatalizacije velarov pa pri sln.-hrv./ srb. rogin pripisovati analoškem vnosu -g‑ iz sln. rga oz. hrv. róga, a ni mogoče povsem izključiti možnosti, da se prvotna pripadnostna pripona *-yn’ь v masku- linativu *rogn’ь (tip tpn Tuhinj < *Tuh‑yn’ь *‘Tuhov (kraj)’) ni šele pozneje, po sovpadu *y in *i v sln./hrv. i, preoblikovala pod vplivom pripone *‑inъ: *rogn’ь → *roginъ. Lastna imena goveda Savin, Čadin in Rogin so v odnosu do lastnih imen krav Sava, Čada in Roga njihovi maskulinativi, hrv. čak. Savȉna, kar je enako sln. kor. Sabína, pa feminativ k hrv. Savȉn. lastno ime kRave Sava in hidRonim Sava Primorsko Sá:va ‘lastno ime krave’ (Livek) in štajersko ˈsa:wa ‘isto’ (Meliše = T313) sta v slovenščini enakozvočni s hdn Sáva < *Sav, prim. hrv., srb. Sáva. Enako lastno ime Sava je bilo sicer za ovco in brez naglasnih podatkov evidenti- rano v hrvaških slavonskih krajih Bastaji in Daruvar (ARj). Králik 1993b: 160 je opozoril, da je Sáva v slovaškem gemerskem narečju lastno ime psa, manjšalnica Sávka pa na območju Orave na severu Slovaške lastno ime konja. Vsa ta živalska lastna imena se vključujejo v širšo slovansko problematiko transonimiziranih živalskih lastnih imen iz hidronimov, ki jo je, kot kaže, prvi opazil in izpostavil Kurelac 1867: 61, ko je sklepal, da je hrv. savin ‘lastno ime vola pepelnato sive, rumenkaste barve’ v zvezi s hdn Sava,11 aktualna pa je postala šele proti koncu prejšnjega stoletja, ko so se začeli vrstiti podatki, s katerimi so avtorji z različnih območij slovanskega sveta poročali o živalskih lastnih imenih, ki so enakozvočni s hidronimi. Med prvimi je bil Machek 1968: 134, ki je slovaško pogosto lastno ime psa Dunaj izvajal iz hdn Dunaj, češ da naj bi taka lastna imena živali bila varovalna, ker naj bi tako lastnoimensko poimenovane živali magična 11 S hdn Sava pa ni v nobeni zvezi osebno lastno ime Sava grškega izvora, zlasti razširjeno med pravoslavci (Skok III: 208). 7 137Jezikoslovni zapiski 23  2017  2 moč vode ščitila pred zlom, pri psih pred steklino. Rjadčenko 1994: 80 je obmo- čje in število tovrstnih lastnih imen povečal z ruskimi primeri Amazonka, Amur, Visla, Vltava, Dvina, Oka, Tissa,12 ki pa odražajo tudi neruske in geografsko zelo oddaljene hidronime in zato kažejo, da je transonimizacija hidronim → lastno ime živali ponekod še danes besedotvorno produktivna. Nemalo živalskih lastnih imen hidronimskega izvora je bilo iz različnih virov zbranih za hrvaščino (Čilaš Šim- praga – Horvat 2014: 61sl.). Ker je Sava reka južnoslovanskega prostora, je Králik 1993b: 162 pri slova- ških lastnih imenih živali Sáva in Sávka sklepal, da odražata slovansko onoma- stično tradicijo srednjedonavskega območja, ko so stari Slovaki pred madžarskim vdorom med 9. in 10. stoletjem še bili v stiku z južnimi Slovani. Ker so iz hidro- nimov transonimizirana lastna imena živali prvotno lahko nastajala na območjih rečnih tokov s takim lastnim imenom, lahko dehidronimna lastna imena živali, ki jih danes v ljudskem jeziku najdemo zunaj teh območij, pričajo o starejših, starih in tudi mlajših migracijskih tokovih. Tudi lastna imena živali so torej lahko pomemben vir pri preučevanju lingvo- in etnogenetske problematike Slovanov nasploh (Králik 1993a: 69). skleP Ker je lastno ime živali Sáva kot varovalno lahko nastalo le na območju rečnega toka Save, njegova sodobna narečna distribucija z distribucijo njegovih slovenskih in hrvaških tvorjenk (sln. sεbín, sabȋn, Savin, Sabína, hrv. Savin, Savȉna) priča, da so bili predniki sodobnih narečnih govorcev teh živalskih lastnoimenskih poime- novanj v neposrednem stiku s porečjem Save.13 Živalska lastnoimenska poimeno- vanja z osnovo Sav‑ so zato lahko v pomoč pri preučevanju narečne diferenciacije zahodnega južnoslovanskega areala. viRi in liteRatuRa Alerić 1982−1983 = Danijel Alerić, Hidronimni apelativ Sava, hidronimi Savinja i Dravinja i pro- blem starosti slovenske vokalne redukcije, Filologija 11 (1982−1983), 271−296. ARj = Rječnik hrvatskoga ili srpskoga jezika 1–23, Zagreb: JAZU, 1880–1976. 12 Varnikova 2011: 60 dodaja še npr. Aragva, Volga, Irma, Kama, Kubena, Ladoga, Mologa, Ne- va, Pečora, Urdoma, Èlьba. 13 Jezikovni ostanek migracije s porečja Save je lahko tudi hrv. apelativ sȃva ‘reka’ (Vodice: Riba- rić 1940: 189; Skok III: 208), sãva ‘isto’ (Istra: ČDL III: 545), vendar pa Alerić 1982−1983: 273 kljub Ribariću 1940: 189 in Skoku III: 208 zavrača razlago o apelativizaciji sava ← hdn Sava, češ da naj bi bil apelativ slovanskega izvora in razvit iz *sъha ali *suha (k *sȗhъ ‘siccus’), kar v fonetičnem in pomenskem pogledu ne prepričuje. Od hdn *Sa (ap B, prim. hrv. Asg Sávu) se apelativ razlikuje, ker kaže na *sáa, kjer je novi akut tako kot npr. v sln. snáha ‘nurus’ (: psl. *snъh = sti. snuṣ‑ ...), hrv. dial. rĩka ‘reka’ (Vrgada), Rĩka (Susak: oboje Jurišić 1977) (: psl. *rěk) morda posledica analoškega vnosa po obliki za Gpl, če ne gre za ostanke še nepre- poznanega pojava v okviru ajevskih osnov in oblik na *‑a (prim. sln. nebsa : psl. *nebes). 8 138 Metka Furlan  PrisPevek k živalskim lastnoimenskim Poimenovanjem hidronimskega ... Balbi – Moscarda Budić 2003 = Maria Balbi – Maria Moscarda Budić, Vocabolario del dialetto di Galesano d’Istria, Rovigno: Unione Italiana – Trieste: Università popolare, 2003. Benedik 1999 = Francka Benedik, Vodnik po zbirki narečnega gradiva za Slovenski lingvistični atlas (SLA), Ljubljana: Založba ZRC, 1999. ČDL = Mate Hraste – Petar Šimunović, Čakavisch‑deutsches Lexikon I–III, unter Mitarbeit und Re- daktion von Reinhold Olesch, Köln – Wien: Böhlau Verlag, 1979–1983. Čilaš Šimpraga – Horvat 2014 = Anica Čilaš Šimpraga – Joža Horvat, Iz hrvatske zoonimije: imenovanje krava, Folia onomastica Croatica 23 (2014), 39−75. Dalla Zonca 1978 = Giovanni Andrea dalla Zonca, Vocabolario dignanese‑italiano, Trieste: Uni- versità popolare – Rovigno: Unione degli Italiani dell’Istria e di Fiume, 1978. Erjavec 1875 = Fran Erjavec, Iz potne torbe, Letopis Matice slovenske za leto 1875, Ljubljana, 1875, 218–228. Filipi – Buršić Giudici 1998 = Goran Filipi – Barbara Buršić Giudici, Istriotski lingvistički atlas = Atlante linguistico istrioto, Pula: Znanstvena udruga Mediteran, 1998. Francetić 2015 = Ivan Francetić, Rječnik boljunskih govora, izvorni rukopis uredila, priredila i popratila etimološkim komentarima Sandra Tamaro, Pula: Sveučilište Jurja Dobrile, 2015. Furlan 2012 = Metka Furlan, Primorsko gradivo z v iz b v širšem slovenskem in slovanskem kontek- stu, Jezikoslovni zapiski 18 (2012), št. 1, 47−69. Furlan 2013 = Metka Furlan, Miklošičev adjektivizirajoči »suffix ъ«: da ali ne, v: Miklosichiana bicentennalia: zbornik u čast dvestote godišnjice rođenja Franca Miklošiča, ur. Jasmina Grko- vić-Mejdžor – Aleksandar Loma, Beograd: Srpska akademija nauka i umetnosti, 2013, 247−263 〈https://www.sanu.ac.rs/Izdanja/ElIzdanja/PosebnaIzdanja674.pdf〉. Furlan 2016 = Metka Furlan, Prispevki k slovenski in slovanski etimologiji, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2016 (Linguistica et philologica 32). Gigafida = Korpus Gigafida 〈http://www.gigafida.net/〉. Gravisi 1943 = Gianandrea Gravisi, I cortivani delll’agro capodistriano, Parenzo: Stab. Tip. G. Coana & Figli, 1943. Gregorič 2014 = Jože Gregorič, Kostelski slovar, ur. Sonja Horvat – Ivanka Šircelj-Žnidaršič – Peter Weiss, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU – Občina Kostel, 2014. Jurišić 1973 = Blaž Jurišič, Rječnik govora otoka Vrgade 2, Zagreb: Jugoslavenska akademija zna- nosti i umjetnosti, 1973. Kalčić – Filipi – Milovan 2014 = Slavko Kalčić – Goran Filipi – Valter Milovan, Rječnik roverskih i okolnih govora, Pazin: Matica hrvatska – Zagreb: Naklada Dominović – Pula: Znanstvena udruga Mediteran, 2014. Králik 1993a = Ľubor Králik, Slovenské zoonymá Bodrík a Sáva, v: Varia II, ur. M. Nábělková – P. Odaloš, Bratislava: Slovenská jazykovedná spoločnost’ pri SAV – Banská Bystrica: Pedago- gická fakulta Univerzity Mateja Bela, 1993, 66−69. Králik 1993b = L’ubor Králik, Hydronymia versus zoonymia (po pôvode niektorých zooným), Slo- venská reč 55 (1993), št. 3, 156−164. Kurelac 1867 = Fran Kurelac, Imena vlastita i splošna domaćih životin u Hrvatov a ponekle i Srbalj: s primětbami, Zagreb: Troškom Svetozara Galca, 1867. Machek 1968 = Václav Machek, Etymologický slovník jazyka českého, Praha: Nakladatelství Česko- slovenské akademie věd, 21968. Nemanić 1883 = Nemanić, Čakavisch‑Kroatische Studien: Erste Studie: Accentlehre, Wien: In Commission bei Carl Gerold’s Sohn, 1883. NP = Il nuovo Pirona: vocabolario friulano, aggiunte e correzioni riordinate da Giovanni Frau per la seconda edizione (1922), Udine: Società filologica friulana, 2004. Osnoven 1983 = Osnoven sistem i terminologija na slovenskata onomastika = Osnovnaja sistema i terminologija slavjanskoj onomastiki = Grundsystem und Terminologie der slawischen Onoma- stik, Skopje: Makedonska akademija na naukite i umetnostite, 1983. Pleteršnik = Maks Pleteršnik, Slovensko‑nemški slovar 1894–1895, elektronska izdaja, ur. Metka Furlan – Helena Dobrovoljc – Helena Jazbec, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2006. 139Jezikoslovni zapiski 23  2017  2 Ramovš 1997 = Fran Ramovš, Zbrano delo 2, ur. Jože Toporišič, Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1997. Reichmayr 2005 = Michael Reichmayr, Von Ajda bis Žuži, Graz: Artikel-VII-Kulturverein für Steiermark, Pavelhaus/Pavlova hiša, Laafeld/Potrna, 2005. Ribarić 1940 = Josip Ribarić, Razmještaj južnoslovenskih dijalekata na poluotoku Istri = Srpski dijalektološki zbornik 9, Beograd: Srpska kraljevska akademija, 1940. Rjadčenko 1994 = N. G. Rjadčenko, Zoonimija russkaja, v: Russkaja onomastika i onomastika Rossii: slovar’, pod redakciej akademika RAN O. N. Trubačeva. Moskva: Škola-Press, 1994, 73−84. Rosamani 1990 = Enrico Rosamani, Vocabolario giuliano dei dialetti parlati nella regione Giuli- ano‑Dalmata quale essa era stata costituita di comune accordo tra i due stati interessati nel convegno di Rapallo del 12‑XII‑1920, Trieste: Edizioni Lint, 1990. RSGV = Rečnik srpskih govora Vojvodine 1−10, ur. Dragoljub Petrović, Novi Sad: Matica srpska, 2000−2010. SLA = Listkovno in zvezkovno gradivo za Slovenski lingvistični atlas, dialektološka sekcija Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v Ljubljani. SP 2001 = Slovenski pravopis, Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti – Znanstveno- raziskovalni center SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, 2001. SSKJ = Slovar slovenskega knjižnega jezika I−V, Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1970−1991. Skok = Petar Skok, Etimologijski rječnik hrvatskoga ili srpskoga jezika I–IV, Zagreb: Jugoslavenska akademija znanosti i umjetnosti, 1971−1974. Skok 1912 = Petar Skok, Mundartliches aus Žumberak (Sichelberg), Archiv für slavische Philologie 33 (1912), 338–375. Šekli 2008 = Matej Šekli, Zemljepisna in osebna lastna imena v kraju Livek in njegovi okolici, Ljub- ljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2008 (Linguistica et philologica 22). Štrekelj 1887 = Karl Štrekelj, Morphologie des Görzer Mittelkarstdialektes mit besonderer Be- rücksichtigung der Betonungsverhältnisse, Wien: In Commision bei Carl Gerold’s Sohn, 1887. Toporišič 1992 = Jože Toporišič, Enciklopedija slovenskega jezika, Ljubljana: Cankarjeva založba, 1992. Varnikova 2011 = E. N. Varnikova, Zoonimy: mesto v onomastičeskom prostranstve, Voprosy onomastiki 10 (2011), št. 1, 51−62. Velčić 2003 = Nikola Velčić, Besedar Bejske Tramuntane, Mali Lošinj: Katedra Čakavskog sabora Cres-Lošinj – Beli: Tramuntana – Rijeka: Adamić, 2003. summaRy Animal names of hydronymic origin: Slovenian Sebin/Sabin/Savin and Sava The Slavic animal name *Sava (Slk. dial. Sáva, Sávka) as an apotropaic name could have only arisen along the course of the Sava River, and so its modern dialect distribution in Slovenian (Littoral Sá:va ‘name for a cow’, in Livek; Styrian ˈsa:wa ‘idem.’, in Meliše), with the distribution of its Slovenian and Croatian masculine equivalents (Sln. sεbín, sabȋn, Savin, Sabína, Cro. Savin, Savȋn) and the feminine equivalents derived from them (Sln. Sabína < *Savina, Cro. Savȉna, Savȋnka), show that the ancestors of today’s dialect speakers using these animal names were in direct contact with the basin of the Sava River. Animal names with the root Sav‑ may therefore be of use in studying dialect differentia- tion in the western South Slavic area.