0 v
ZBODI
REVIJA* NOVE ZBOROVSKE GLASBE
UREJUJE ZORKO PRELOVEC
1929
LETNIK V • ¿TEV* 4

fi-|H
Ustanovljeno let» 1889.
Mestna hranilnica ljubljanska
(GRADSKA ŠTEDIONICA)

Stanje vloženega denarja nad 365 milijonov dinaijev.
Sprejema vloge na hranilne knjižice kakor tndi na tekoči račun, in " sicer proti najugodnejšemu obrestovanju. Hranilnica plačuje zlasti za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu
najvišje mogoče obresti.
Jamstvo za vse vloge in obresti, tudi tekočega računa, je večje kot kjerkoli drugod, ker jamči zanje poleg lastnega hranilničnega premoženja še mesto Ljubljana z vsem premoženjem ter davčno močjo. Vprav radi tega nalagajo pri njej sodišča denar nedo-letnih, župnijski uradi cerkveni in občine občinski denar.
Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici, ker je denar tn popolnoma varen.
Poštne hranilnice račun št. 10.533 Telefon št. 2016
11_i
v LETNIK
Številka 3 in 4.
LJUBLJANA
1. avgusta 1929
KNJIŽEVNA PRILOGA
GLASBENO
Izhaja vsak drugi mesec
Urejuje Zorko Prelovec, upravlja Joško Jamnik, izdaja in zalaga pevsko društvo «Ljubljanski Zvon», tiska Delniška tiskarna,
d. d. v Ljubljani (predstavnik Miroslav Ambrožič), vsi v Ljubljani / Naročnina na «Zbore» /a državo SHS 5o Din, za Italijo 25 lir, za Češkoslovaško 30 Kč, za Ameriko poldrugi dolar / Natis člankov dovoljen le z navedbo vira
Gustav Strniša:
Voznik
Solnce seva; na cesti voznik, bič odmeva, škripanje in krik.
vol gleda:
Sivi
nebo se seseda —■ megla teži, oje ječi.
Človek razpreda, misli, skrbi: «Lepa je Breda sosedova hči.
Pa nimam konjiča, da k nji pohiti; le sivca — voliča in žalostne dni.»
Solnce seva; na cesti voznik, bič odmeva, škripanje in krik.
Danilo Gorinšek:
N
ti vasi
Dekleta se že zbirajo, na vasi sanja mrak, dekleta mrak odstirajo, lak je njih spev sladak.
Pa fantje v vas privriskajo. že iemna noč molči, dekleta jim od vriska jo: to polje mlada kri.
Zavriskal ž njimi bi na glf>s, a je srce mi vztrepetalo, za ves ta božji žar in kras se mi ta hip je zbalo.
Prof. Vasilij Mirk (Maribor):
Še nekaj o Tržaški Glasbeni Matici
Poročilo, ki sem ga doslej podal o tržaški Glasbeni Matici, o njenem napornem delovanju v jasnih in temnih dneh, o njenem razvoju in propadanju, bi bilo nepopolno, ako ne omenim in osvetlim še par važnejših momentov njenega življenja.
Predvsem je po pomoti izostalo poročilo o uvedbi posebnih tečajev za vzgojo zborovodskega naraščaja. V povojnem času je pevskim društvom in cerkvam na deželi jelo primanjkovati glasbenih vodij. Učitelji, ki so marsikje hvalevredno vršili to važno prosvetno službo, so se bili izselili ali pa jih je vlada premestila, zlasti v poznejših letih, v stare italijan-
ske pokrajine, domačinov pa, ki so mogli stopiti na njihovo mesto, je bilo bore malo. Zato so se društva ponovno obračala do svoje kulturne centrale, t. j. do društva «Prosvete» v Trstu in do tržaške Glasbene Matice s prošnjo za pošiljanje zborovodij in organistov. Takim prošnjam se je moglo seveda ugoditi le v nekaterih primerih in še to le za kraje, ki so bili predaleč od Trsta. Da se tem nedostat-kom odpomore vsaj za prvo silo, sta sklenili obe omenjeni društvi ustanovitev posebnega zborovodskega tečaja, ki se je otvoril jeseni 1. 1924. in z namenom, da se v njem čez zimske mesece šolajo nadarjenejši kmečki mladeniči iz tržaškega Krasa in Istre v najvažnejših predmetih, kakor so klavirski pouk, elementarna glasbena teorija, petje v zboru, nekaj harmonije in zborovodstvo. Tečaj je bil pač potreben tudi iz drugih vzrokov: pot na orglarsko šolo v Ljubljani je bila našim ljudem zaprta, italijanski glasbeni zavodi v Trstu pa niso vodili tečajev te vrste. Tako se je zglasilo, po večini iz bližnjih krajev, ugledno število dobro razpoloženih fantov, ki so obiskovali zborovodski tečaj kljub velikim žrtvam. Vod ja jim je bil sam ravnatel j Sonc. učila sta poleg njega še zrelejši učenec Glasbene Matice, Stanko Malic in učitelj Franc Venturini. Tečaj je obstojal tri leta, to je do razida društva samega. Ža pripravljanje podeželskih organistov je Glasbena Matica stopila v dotiko tudi s škofijskim ordinari-jatom v Trstu, ker je nameravala organizirati tečaj v smislu vseh cerkvenih potreb, vendar splošne neugodne okoliščine in nerazumevanje cerkvenih krogov so ovirale vsako tozadevno akcijo. Tečaj pa je v kratkem času svojega obstoja vendar nekaj nudil in dežela ga bo, ravno radi cerkvenega petja, še na jbolj pogrešala.
Moje poročilo kot tako bi mnogo pridobilo tudi z navedbo konkretnejših statističnih podatkov. Žal, v tem oziru sem, za enkrat vsaj, brez moči. Za prvo društveno leto služijo podatki v letnem poročilu ljubljanske Glasbene Matice iz leta 1910., za nadaljnja leta do vključno 1920./21. pa oni dve poročili, ki sem jih sestavil svoječasno in od katerih se nahaja vsaj po en izvod tudi v arhivu ljubljanske Glasbene Matice. V n jih govore števila učencev, podrobni programi vseh koncertov in tako zvanih produkcij, oziroma šolskih glasbenih večerov, delovanje posameznih učiteljev itd. jasno o volji in sili. ki sta vodili društvo po težavni poti k vzvišenemu cilju. Za zadnjih šest let društvenega življenja pa mi ni dano. da pridem do potrebnih virov, ki bi še edini mogli modificirati kakšno mojo bolj aproksimativno izrečeno kalkulacijo. Mogel bi pa ravno radi popolnosti poročila in iz pijetete do dotičnikov navesti še nekaj drugega, namreč imena onih zaslužnih naših
K J)
družin, ki s« dajale glasbeni šoli sobe in klavir brezplačno skozi dolga leta na razpolago, toda iz umljivih razlogov bi jim s tem vse prej kot ustregel. Na splošno, s tem svojim poročilom nimam namena podati izčrpno sliko o tržaški Glasbeni Matici; hotel sem le fiksirati vse tiste momente, ki so v njenem razvoju igrali važno vlogo in ji dali značilno obeležje, zato da morejo interesenti vedno pravilno ceniti in soditi.
Naši skladatelji
Mihelčič Alojzij se je rodil v Harijah na Kranjskem dne 3. marca 1880. Glasbene nauke je prejel v ljubljanski orglarski šoli, nato je služboval kot organist in pomožni učitelj na zasilni šoli v Štangi, pozneje je deloval kot župan in pevovodja ter deželni poslanec v Metliki, sedaj je v Celju vele-trgovec z vinom in župan celjske okolice. Bavi pa se še vedno z glasbo. Napisal in izdal je mnogo cerkvenih skladb, štiri venčke narodnih pesmi itd. «Cerkveni glasbenik» je objavil 25 njegovih skladb, Gerbičeva «Glasbena Zora» 1 skladbo, «Pevec» pa tri. Mihelčičeve skladbe so preproste, domače in so se med našimi zbori po deželi povsod priljubile.
Zgodovina pevskih društev
MARIBORSKA GLASBENA MATICA.
(1919—1929.)
l'o razsulu stare Avstrije se je vsepovsod pojavilo veselo narodno vrvenje. Tudi Slovencem je enkrat zasijalo solnce svobode. Med prvimi patrijotičnimi društvi, ki so vzklila v tem času in si nadela idealen namen, da med poprej zanemarjenim in teptanim slovenskim ljudstvom dvigajo narodno zavest, je tudi največje mariborsko kulturno društvo, Glasbena Matica. Z istimi smotri kakor prejšnja Filharmonija je brez hrupa zasedla njeno mesto in goji kakor ljubljanska Glasbena Matica tri sestavne koncentrično vodene panoge, ki tvorijo celoto. To so: Matična šola, pevski zbor Glasbene Matice in društveni orkester. Po starosti je pevski zbor prvi. Ta se je sestal pred prevozom zemeljskih ostankov Zrin-skega in Frankopana in jih pozdravil na meji osvobojene domovine. Ti pevci so bili nekak kader današnje Glasbene Matice.
Pod predsedstvom višjega sodnega svetnika Franca Posege se je ob tej priliki osnoval pripravljalni odbor in pripravil teren za današnjo Glasbeno Matico. Idejo pa, da se ustanovi po vzorcu ljubljanske Glasbene Matice tudi v Mariboru sličen muzični zavod, je sprožil neumorni kulturni delavec, znani naš komponist Oskar Dev. Njegova ideja je našla vsestransko živahen odmev, seme je padlo na rodovitno zemljo, vse je pozdravljalo novo kulturno društvo, podpiralo ga z denarnimi prispevki in so mu, kakor kaže slika prvega odbora, kumovali najboljši mariborski narodnjaki pri krstil. Zibel je tekla, otrok je bil zdrav. Na šolo so naglo iz Češkoslovaške poklicali prvovrstno šolsko osebje in okrog Matice se je začela zbirati ukaželjna mladina. Matica je postala res matica. Število njenih učencev raste od leta do leta. Seveda je tudi ona preživela težke življenske krize. Toda z nesebično požrtvovalnostjo njenih voditeljev in resno pomočjo mariborskega občinstva je srečno prebolela vse otroške bolezni. Brez težkoč seveda tudi danes ni. Podpira pa jo po možnosti mestna občina, oblast, država in zelo velika množica naklonjenega meščanstva; upajmo le, da se ji ne bo nikdar več treba bati za življenski obstanek.
Danes obiskuje okroglo 300 učencev šolo Glasbene Matice v Mariboru. Od teli je priredilo 150 gojencev višje stopnje dne 8. maja v proslavo desetletnice matičnega instituta samostojni koncert vokalne in orkestralne vsebine. — Na čelu Glasbene Matice so stali v prvih desetih letih dr. Rudolf Ravnik, Oskar Dev in gimn. ravn. dr. Josip Tomiušek.
Drugi važni del. Glasbene Matice je njen pevski zbor. Tekom deset let je imel zbor slučajno tudi tri dirigente in tri predsednike. Pevski zbor je prvi dirigiral Oskar Dev, nato Fran Topič, od leta 1925. pa ga vodi sedanji ravnatelj Glasbene Matice Josip Hladek-Bohinjski. Pevski zbor je proizvajal tekom deset let svojega obstanka 18 samostojnih koncertnih programov, razen tega pa še nebroj pesmi in skladb, ki jih je popeval ob vseh mogočih priložnostih v Mariboru in izven. Pel je skoraj povsod, kjer je bila le kaka večja dvorana, in je z vso častjo zastopal našo pesem v Beogradu, Novem Sadu, Osijeku, Baslu, Curihu, Luzernu in Inomostu. Dvakrat je koncertiral tudi v Ljubljani.
Danes sestoji zbor iz 86 aktivnih članov, ki je nastopil s svojim najnovejšim sporedom dne 9. maja ob priliki razvitja društvenega prapora. Dosedanji predsedniki pevskega zbora so bili Drago Humek, Drago Štefin in Janko Amuš.
Najtežje stališče pa ima gotovo orkestralni del Glasbene Matice, ki se skozi vsa leta sem vije v smrtnih krčih. Naj-brže pa tudi drugod ni nič bolje. Muziki morajo tudi živeti in gredo seveda za kruhom po svetu, brez muzikov pa tudi najboljši dirigent ne more pokazati svojih zmožnosti. Tudi sedanji ravnatelj ne. Predsedniki orkestralnega dela Glasbene Matice so bili dr. C. Kraševec, dr. L. Valjavee, dr. Ivan Dernovšek in sod. svet. Zemljič. Toliko o desetletnem delu Glasbene Matice v Mariboru, ki je vsekakor lahko ponosna na svoje uspehe. Za bodočnost ji kličemo: Vivat, crescat, floreat!	I. A.
Iz naših organizacij in društev
Desetletnica «Sloge». Izmed ljubljanskih godbenih društev uživa narodno-železničarska godba «Sloga» med ljubljanskim kakor tudi podeželskim prebivalstvom zelo dober sloves. Zato tudi vsa naša javnost s prav toplimi simpatijami spremlja njen jubilej, dasi ga društvo samo praznuje preskromno spričo svojih presenetljivo lepih uspehov tekom desetih let obstoja. V društveni dvorani v Ljubljanskem dvoru se je vršilo slavnostno zborovanje, ki je bilo prav častno obiskano. Zaslužni predsednik, postajenačelnik Avgust Ludvik, je toplo pozdravil vse navzoče in nato v toplo zaokroženem govoru podal kratek pregled društvenega dela in prizadevanj v glasbeni umetnosti. Društvo premore danes izvrsten in številen pevski zbor, močno godbo na pihala, čvrst orkestralen odsek in lastno društveno glasbeno šolo — vsekakor močni dokazi visoko aktivne bilance prvega desetletja, ob čigar zaključku je «Sloga» pod vodstvom svojega neutrudnega zborovodje in kapelnika Herberta Svetla vsega uvaževanja vreden faktor našega glasbenega življenja. V imenu UJNŽB je slavnostni občni zbor pozdravil Zupan z daljšimi izvajanji, na kar so sledile čestitke raznih pevskih in glasbenih organizacij. Ob pol 19. se je v «Zvezdi» vršil slavnostni promenadni koncert godbe društva «Sloge». Zelo številno navzoče občinstvo je s pravim užitkom sledilo izvajanim točkam pestrega sporeda in je kapelniku Svetlu prirejalo tople ovacije.
Iz ljubljanskih pevskih društev. Med počitnicami so skoro vsa ljubljanska pevska društva (menda z edino izjemo pevskega društva Krakovo-Trnovo) počivala. Sedaj se pa pevski zbor Glasbene Matice že pripravlja za proslavo 120letnice ustanovitve Ilirije in za decembra meseca nameravano koncertno turnejo po Franciji. Pevsko društvo «Ljubljanski Zvon» namerava proslaviti 251etnico svojega obstoja s slavnostnim koncertom spomladi prihodnjega leta. Glasbeno društvo «Ljubljana» je uspešno nastopilo s samostojnim koncertom na orlovskem zletu v Pragi. Narodno-železničarsko glasbeno društvo «Sloga» in pevsko društvo «Slavec» sta tudi že začela s pevskimi vajami. Vsem želimo v prihodnji sezoni čim lepšega razmaha v prospeh naše zborovske glasbe!
Koncert šmartenskega «Zvona». Pred nedavnim je šmar-tenski koncert «Zvona» zopet potrdil dejstvo, kako močno je razvita pri nas pevska misel. «Zvonovega» koncerta se niso udeležili samo domačini Litijčani in bližnji okoličani, nego so na prireditev prišli tudi Zagorjani, celokupen moški zbor trboveljskega «Zvona» in zastopniki Pevske župe iz Ljubljane. Sokolova dvorana je bila premajhna, da bi
mogla sprejeti vso publiko med svoje stene. Prireditev in spored sta /nova utrdila sloves šmartenske pevske družine, ki zaključuje letos že četrto desetletje svojega obstanka. Pod taktirko šolskega upravitelja Maksa kovačiča je izvajala močna pevska četa vse pesmi dovršeno, kolikor se da to s podeželskimi pevci sploh doseči. Najbolje so se odrezali z Adamičevo «Kresovale tri devojke», Jerebovo «Pelin rožo» pa so morali ponavljati. Aplavz, ki ga je doživel «Pelin», naj bo prisotnemu skladatelju v podžig, da zastavi še in še svoje spretno pero. Spored je obsegal več moških, ženskih in mešanih zborov, pestrost pa so povzdignili še solo- in dvospevi samih domačih moči. S solotočkami so nastopili Tinček Man-delj, ki je prednašal Prohaskovo «Poslednjo moč»; Anica Podlogarjeva je zapela z občutkom Pavčičevo «Pastirico», domači učiteljici Milica Grumova in Poljančeva pa sta morali Gerbičev dvospev «Pomladni klic» na navdušeno zahtevo publike ponoviti. Predsednik «Zvona», Ferdo Tomazin, je pozdravil ob koncu številne prijatelje Šmartenčanov, orisal je nadalje vse faze domačega zbora in je ugotovil lep uspeh svojega članstva. Po globoko zasnovanem govoru Tomazina je spregovoril še v imenu Ljubljanske pevske župe Premelč, ki je čestital «Zvonu» kot njegov bivši pevovodja k lepemu uspehu. K zaključku naj omenim samo to: «Zvon» ima zelo pridno pevsko družino, ki jo trdno druži veselje do lepe slovenske pesmi. Vemo, da bomo čuli po zaslugi Kovačiča ob bližnji proslavi štiridesetletnice «Zvona» zopet tako pester spored in da bo zdramil ta koncert tudi našo litijsko «Lipo» k življenju. Po koncertu se je razvila živahna zabava, h kateri so pripomogli posebno Mollovi pevci iz Trbovelj, ki so utrdili svoj dober sloves. Za deželo, kjer so tako lepe kulturne prireditve redke, je bila prireditev vsekakor velik dogodek. Le dajte nam še več sličnih!
Pomladni koncert Glasbenega društva v Kočevju. V redko vrsto izvenljubljanskih pevskih društev, ki redno delujejo, prirejajo koncerte, nastopajo na velikih pevskih koncertih v Ljubljani, štejemo upravičeno pevski zbor Glasbenega društva v Kočevju, ki po prizadevanju svojega predsednika Božidarja Betrianija in idealnega svojega pevovodje Mirka Trosta s svojimi nastopi dosega vedno lepše uspehe. Lansko leto je bilo društvo v rahli krizi, letos pa je zopet s sinotre-nim in složnim delom na pomladnem koncertu, ki se je vršil pred kratkim v dvorani hotela «Trst», pokazalo uspehe svojega prizadevanja. Spored koncerta je obsegal nekaj skladb starejšega datuma iz «Novih akordov» in Matičnih izdaj, večina skladb (osem) pa je bila iz «Zborov» in izdaj pevskega društva «Ljubljanski Zvon». Društveni zbor šteje 32 pevcev in pevk (11 sopranov, 6 altov, 6 tenorjev in 9 basov) z razmeroma dobrim glasovnim materialom. Zbor še ni popolnoma vpet, ker je zadnje čase pristopilo vanj več novincev. V splošnem je bilo prednašanje pesmi lepo, dinamika upoštevana. Spored je v dokaj kratkem času vestno naštu-diral in ga vodil pevovodja Trost, ki zasluži za svoje naporno delo toplo zahvalo. Moškemu zboru so se posrečile Prelovčeva delavska himna «Slava delu!» (v tempu nekoliko prepočasna) in dr. Schwabova «Slanica», v mešanem zboru so posebno ugajale Jerebova «Črn mož», ki so jo morali ponoviti, dalje Pavčičevi «Zdravica» in «Lenka» s spremlje-vanjem klavirja. Na koncertu je nastopila kot solistka priznana mezosopranistka Helena dr. Rajhova z arijo iz Verdijevega «Trubadurja», arijo Dalile iz Saint-Saensa opere «Samson in Dalila» ter s Pavčičevimi Mehurčki iz «Cicibana». Solistka ima obsežen, zlasti v višini in nižini prijetno zveneč glas ter je pokazala v vseh treh pesmih, med katerimi so doživeli Mehurčki največ priznanja in aplavza, izredno rutino. V Olgi Luzarjevi je imela verzirano klavirsko sprem, ljevalko, ki pa ji je bil, žal, na razpolago slab instrument. Obisk koncerta ni bil zadovoljiv in je pokazala zlasti Kočevska inteligenca prav malo zanimanja za trudapolno delo Glasbenega društva. Hvalevreden pa je bil številen poset kočevske srednješolske mladine in tudi poslušalcev druge narodnosti na koncertu ni manjkalo. Moralnemu uspehu koncerta bi bili privoščili še gmotnega. Naj se agilno vodstvo društva in priden zbor ne ustrašita težke poti do zaželjenega cilja in naj vztrajata neumorno dalje!	Z. P.
Celjsko pevsko društvo v Celju je dostojno proslavilo 351etnjco svojega obstoja z dvema koncertoma, prvič dne
8. junija t. I. v Celju, drugič dne 23. junija t. I. v Laškem. Spored je sestavil, ga naštudiral z veliko vnemo in požrtvovalnostjo društveni pevovodja Pec šegula, pod čigar vodstvom zbor Celjskega pevskega društva hvalevredno napreduje. Obakrat je izvajal umetne skladbe dr. B. Ipavca, K. Adamiča, A. Lajovca, dr. A. Schvvaba in St. Mokranjca. ter ruske, hrvatske in slovenske narodne pesmi, med katerimi so vzbudile posebno pozornost tri dr. A. Sclivvabove prleške narodne za mešani zbor s spremljevanjem harmonik (iz «Zborov»). Oba koncerta sta imela hvaležne poslušalce.
Občni zbor Glasbenega društva v Hrastniku je bil pred dnevi v Narodnem domu. Agilni pevovodja Čander je obširno poročal o društvenem delovanju tekom desetih let. Glasbeno društvo je priredilo v tem času devet lepo uspelih koncertov in več iger s spremljevanjem petja in orkestra. Pred ustanovitvijo Glasbenega društva leta 1919. je delovalo v Hrastniku že več pevskih zborov, ki pa niso zasledovali zgolj umetniškega cilja, temveč tudi politične smotre. Zato so se ti zbori kmalu razbili. Leta 1919. pa se je ustanovilo sedanje Glas-beno društvo z namenom, razširjati zgolj glasbeno umetnost med ljudstvom. Vendar stalež članstva ni bil nikoli tako stabilen, da bi se mogli udeležiti tekme «Zveze pevskih društev» v Ljubljani. Stanje članstva se je gibalo med 50 do 70. Sklenilo se je proslaviti desetletnico Glasbenega društva na svečan način. Zato se vabijo novi pevci, posebno basisti k sodelovanju. Z malimi spremembami je izvolil občni zbor dosedanji odbor z inž. Persoglio na čelu.
Pevsko društvo «Zora» na Jezici pri Ljubljani je praznovalo poleti desetletnico svojega obstoja z lepo pevsko prireditvijo, na kateri je sodeloval društveni mešani zbor in pevski društvi «K r a k o v o - T r n o v o» ter «Cankar» iz Ljubljane. Namestnik staroste Ljubljanske župe J. P. 1). dr. A. Švigelj je društvu čestital z lepim nagovorom in je izročil diplome zaslužnim društvenim članom in podpornikom. Na zabavi po koncertu je neumorno svirala godba narodno-železničarskega glasbenega društva «Sloga».
Pevski zbor Čitalnice v Slovenski Bistrici je oživel. Mesto pevovodje je prevzel upravitelj Miloš Tajnik in upamo, da se mu posreči v svoj pevski krog privabiti vse Slovenje-bistriške pevce in pevke.
Mariborska Glasbena Matica je lOletnico svojega obstoja proslavila s slavnostnim zborovanjem, blagoslovitvijo novega prapora in dvema koncertoma. Na predvečer slavnosti so koncertirali gojenci društvene glasbene šole, drugi dan novi in nekdanji zbor ter orkester. Zlasti drugi koncert je po poročilih mariborskega «Večernika», «Jutra» in «Mari-borer Zeitung» imenitno uspel in podal dokaz napredka zbora od ustanovitve do letošnjega jubileja. Tembolj ker je spored slavnostnega koncerta prinesel večinoma nove, še neizvajane skladbe, predvsem dve daljši, tehtnejši deli skladatelja Vasilija Mirka «Golgato» za mešan zbor in orkester ter «Mornarsko» za moški zbor. Kritika trdi, da sta obe deli epohalni, moderni v izrazu, pestri v harmoniji in motivično karakteristični. Ravnatelju J. Hladeku se je posrečilo obe skladbi spraviti do zaslužene veljave in ž njim je tudi lahko ponosen pevski zbor Glasbene Matice, da je izvedel svojo težko nalogo častno. — Ženski zbor se je postavil z E. Adamičevo «Kato», ki je kontrapunktično zanimivo delo. Posebno učinkovita sta drugi in zadnji del. So-listinje, po dve za vsak glas so se odlikovale. Adamič je bil zastopan še z dvema živahnima mešanima zboroma: «Predi, le predi» in «Lepa Jana». — Clasbena Matica je hotela ob desetletnici počastiti tudi svojega ustanovitelja Oskarja Deva s tem, da je postavila na spored dve njegovi prijetno harmonizirani koroški narodni: «Strašno grmi in se bliska» in «Vigred», ki jih je mešani zbor izvrstno odpel. — Moški zbor je izvajal še l.pl. Zajčevo «Pod prozorom» z orkestrom in s solistom Fr. Neraličem. Poročevalec zaključuje oceno s sledečimi besedami: «Ravnatelj Hladek je v danih razmerah in velikih težavah naštudiral vse skladbe prav dobro... Zbor pa bi bil lahko mnogoštevilnejši, ako ne bi bilo izvestnih razpoloženj, ki so dovedla do določenega nastopa starejših pevcev pod Devovo taktirko. Sicer bi nam bila z omenjenim nastopom predočena razlika v programu pevskih zborov nekdanjih in sedanjih časov, toda to bi se bilo lahko ravno tako lepo in mnogo dostojneje, veličastneje
in krepkeje izvedlo oh solidarnem nastopu vseli pevcev, «starih» ¡11 «mladih /daj pod eno, /daj pod drugo taktirko. S tem hi hil tudi jasno podan doka/, da \ kulturnem stremljenju stopajo osebnosti v ozadje.
Ljutomer. Glasbena šola v Ljutomeru, ustanovljena leta 1928., je priredila 2. junija svoj prvi javni nastop. Nastopili so: mladinski pevski zbor, ki ga je vodila M. Zacherlova, učiteljica glasbe v Mariboru; klavir, nižji razred, strokovna učiteljica E. Sclieithauerjeva; gosli Žager in Štancer, strokovna učitelja. Vsi oddelki so svojo nalogo častno rešili. Pevske točke so obsegale enoglasne, dvoglasne in troglasne zbore, večinoma s spremljevanjem klavirja ali orkestra skladateljev: Smetane, E. Adamiča, St. Premrla, C. Preglja in dr. A. Schwaba. Vse pesmi so se izvajale precizno, dinamično, lahko rečeno umetniško. Najbolj užgali sta: «Jurje-vunje» in «Dobro jutro». Klavirsko spremljevanje sta točno opravljale M. in K. Škofova. Sestri Škofov ista se odlikovali tudi pri štiriročnem sviranju. Brata J. in L. Remecz iz Murske Sobote sta prav ljubko izvajala Mozartov «Lar-glietto» in Rodejev «Adugio». Izreden talent pa je pokazal mali Tušo Kovač, ki že obeta mnogo v goslarski umetnosti. Glasbena šola šteje okoli 80 učencev ter obeta še nadaljnje uspehe. Svoje delovanje širi po lepih Slovenskih goricah, bogatem Murskem polju in preko Mure v lepo Prekmurje. Izšla je iz še mladega glasbenega društva, ki vzdržuje močno godbo na pihala (18 mož) in orkester na lok (16 mož). V kratkem hoče še ustanoviti pevski zbor, ki ga že zelo pogrešamo, odkar so nepoklicani na nehvaležen način likvidirali nekdaj slavno «Slovensko pevsko društvo» s pametno motivacijo, da je treba nekaj narodnih društev reducirati. Kot nedolžna žrtev je najprej padlo pevsko društvo zato, ker je pevovodja, ki je društvo vodil v najtežjih časih polnili 32 let, vsled bolezni odklonil mesto. Letos bi društvo slavilo svojo 351etnico. «Ker si storilo svojo dolžnost, so te nepoklicani obsodili na smrt. Kdaj bo zopet vstajenja dan?»
Pevska slavnost v Rogaški Slatini. V nedeljo, 14. julija, se je vršila v Rogaški Slatini povodom petletnice obstoja tamoš-njega pevskega društva «Sloga» lepa in prisrčna pevska slavnost, na katero so prispela pevska društva «Oljka» iz Celja. «Zora» z ježice pri Ljubljani, «Hum» iz Laškega, pevsko društvo Hrastnik-Dol, «Zvon» iz Trbovelj, pevski odsek Čitalnice iz Poljčan (vsi korporativno), po deputacijah pa pevsko društvo «Ljubljanski Zvon» iz Ljubljane, «Celjsko pevsko društvo, «Lipa» iz Litije (z zastavo) itd. — Goste je pri dopoldanskem vlaku na kolodvoru čakalo domače pevsko društvo «Sloga» z zagrebško vojaško godbo. Po ofici-jelnein pozdravu rogoškoslatinskega župana je korakal sprevod pred Zdraviliški dom, kjer je posetnikoin proslave izrekel iskreno dobrodošlico v imenu zdraviliške uprave ravnatelj dr. Šter, združeni moški zbori pa so pod vodstvom pevovodje Zorka Prelovca učinkovito zapeli F. S. Vil-Imrjevo «Slovenec, Srb, Hrvat». Točno ob napovedani uri (ob It. dopoldne) se je začel v veliki dvorani Zdraviliškega doma velik pevski koncert. Prvo je nastopilo pevsko društvo «Oljka» i/ Celja pod vodstvom pevovodje Vilkota Videčnika i 11 je odpelo dve starejši pesmi. Zbor ne poje slabo, vendar mu manjka kultiviranih glasov. Mešani zbor «Zora» z Ježice je nastopil dokaj pogumno in zapel boljše kot pred pur meseci. Pod novim pevovodjem Danilom Cerarjem napreduje očividno. — Pevsko društvo «Hum» iz Laškega je še mlado in začetniško, vendar je lepo predneslo dve pesmi. «Geslo» je prekratko za koncertno točko. Društvo, ki je šele v razvoju, dobro vodi Vilko Kuntara. — Lepo se postavi glasbeno društvo Hrastnik-Dol pod pevovodjo Davorinom Čandrom. Zbor je povečan, že dobro upet in pazljivo sledi svojemu dirigentu. — Remek-točke vsega koncerta je nudil priznani moški zbor «Zvona» i/ Trbovelj pod pevovodjo Oskarjem Mollom. Zapel je ubrano, dinamično lepo odtehtano Mirkovo «Katico», Adamičevo «Serenado» in Prelovčevo «Zapoj mi pesem». V baritonskih solili se je odlikoval inženir Verbič. Nastop «Zvona» je bil časten, aplavzi občinstva zasluženi. I rboveljski «Zvon» štejem med najboljša, najvzorneje delujoča slovenska pevska društva. — Pevski odsek Čitalnice iz Poljčan je nastopil z Adamičevo «Fantovsko» v nekoliko prepočasnem, premalo živem tempu in s I (a jdrihoviin «Jadranskim morjem». Zbor je glasovno dober in bo pod svojim
pevovodjo Jankom Živkom lahko hitro napredoval. — Domače društvo «Sloga» pod temperamentno taktirko Tihomiia Vidošiča je umerjeno prednašalo Vodopivčevo «Sijaj lunica in zapelo Mokranjče\ II. rukovet (Osu se nebo zvezdama) s spremljevanjem orkestra. Oboje dosti sigurno. Društvo je zadnje čase znatno napredovalo. Zaključna točka eno uro trajajočega koncerta je bila F. S. Villiarjeva davorija «Slovenec, Srb, Hrvat», ki so jo pod vodstvom pevovodje Zorka Prelovca skladno in navdušeno zapeli vsi združeni moški zbori. Koncert je bil izvrstno obiskan, gostje najrazličnejših narodnosti so z veseljem poslušali naše pesmi in so vsak nastopajoč zbor nagradili z živahnim ploskanjem. Pevovodje vseh društev so pa v priznanje prejeli krasne cvetlične darove. Po opoldanskem obedu — v Zdraviliški restavraciji je neumorno prepeval trboveljski «Zvon» — so društva krenila na veselični prostor v gozdičku nad Stritarjevim domom, kjer se je razvila animirana veselica. Žal, so jo morali gostje zgodaj zapustiti in iti na vlak proti domu. — Rogaškoslatin-ska prireditev je potekla v najlepšem redu, dala je društvom pobudo za še intenzivneje delo za njihov napredek. Vsi sodelujoči zaslužijo za svoj trud pohvalo, «Sloga» pa lahko s ponosom gleda na svoj praznik, ki se je po zaslugi njenega tajnika Novaka, njihovih sodelavcev župana in Bratuša, vsega odbora in zbora dostojno slavil in izvršil. Naj bi se podobne pevske prireditve v tem lepem kotičku slovenske zemlje vršile odslej vsako leto.	Z. P.
Pevsko društvo «Gorjanci» v Novem mestu je koncerti-ralo dne 9. junija t. 1. ob 4. uri popoldne v tamošnji frančiškanski cerkvi pod vodstvom pevovodje Ludovika P u š a in s sodelovanjem orgelskega virtuoza ravnatelja Stanka Premrla iz Ljubljane.
Rad J. A. P. D. «Mladost» u Zagrebu u sezoni 1928/1929. Jugoslavensko akademsko pjevačko društvo «Mladost» u Zagrebu završilo je svoju ovogodišnju koncertna sezonu sa vrlo zadovolja vaj učim uinjetničkim in materialnim uspje-hom. 1 ako je rad ove sezone 11 «Mladosti» započeo tek u mjesecu januaru ove godine radi oštrih i nepotrebnih poli-tičkih trzavica u društvu (istup nekolicine članova i osnutak novog «Hrvatskog akademskog pjevačkog društva»), ipak je umjetuička i nacionalna svijest i širokogrudnost naših akadeiničara svludulu sve zapreke, popunila svoje redove prilicom novih mladih pjevačkih sila i izvršila časno postavljeni program za ovogodišnju sezonu. Nakon velikih i pravih, ničim neosporenih umjetničkih uspjeha «Mladosti» prošle godine kroz gradove Njemačke, kanio je bio poveo njezin artistički voda Jakov Gotovac. «Mladost» je obnovljena odlučila, da u ovoj sezoni osvježi i djelomično popu ni svoj koncertni program iz Njemačke* te je u maju ove godine sa velikim zanosom priredila koneertnu turnoju kroz Vojvodini! posjetivši gradove: Novi Sad, Sombor, S11-botieu. Veliki Bečkerek, Vršac, Belu Crkvu i Pančevo. U osam dana «Mladost» je u jednom divnom elanu priredila uz sve napore putovanja sedam odličnih koncerata, posvudu bratski primljena i počaščena i nakon koncerata okru 11 jena uinjetničkim priznanjem. Subotičke madjarske novine «Bacs-megyei Naplo» i «Hirlap» nazivaju zbor «Mladosti» jednim od najboljih zborova, koje poznaju, a homogenost, svježinu i istaučanost glasova, te tehniku zbora usporeduju jednim savršenim orkestrom. Ove madarske kritike pišu, da vokalne kompozicije jugoslavenskih kompozitora 11 izvedbi «Mladosti» imaju evropsku umjetničku vrijednost, a kompozitora i dirigenta Jakova Gotovca nazivaju jednim od naj-jačih talenata izmedu jugoslavenskih kompozitora. Povra-tivši se sa ove uspjele turneje kroz Vojvodini! priredila je «Mladost» svoj zaključni koncert u Zagrebu u dramskom kazalištu kao priredbu prosvjetnog tjednu. Osim svog umjet-ničkog rada «Mladost» je kroz cijelu sezonu uspomagala u operi sudjelujuči u operama «Ukleti Ilolandez», «Ilovan-ščina», «Medvjedgradska kraljica» i u «Meistersingeriina». «Mladost» na godinu slavi 30godišnjicu, pak za tu prigod u sprema program novih vokalnih iljela jugoslavenskih kompozitora.
Hrvatsko pevačko društvo «Zvonimir» v Zagrebu je priredilo s svojim 50 pevcev in pevk broječim zborom poti vodstvom mladega dirigenta Frana Duganu koncert s skladbami
Žganea, Lajovica, Mokranjca, Dugana, Hristova, Ljadova in Grečaninova. Po poročilih zagrebških listov jc zbor vse skI¿1(11)0 dobro uvežbal in pokazal od zadnjega nastopa lep napredek. Koncert je bil tudi dobro obiskan.
Novosti
Emil Adamič: Pet mešanih zborov na narodna besedila, izdala Glasbena Matica v Ljubljani kot prilogo Nove Mu-zike. Mojster slovenske zborovske pesmi je podaril s temi skladbami izvežbanim zborom pet zelo karakterističnih, zvočnih in učinkovitih pesmi. Pevski zbor Glasbene Matice jih je izvajal z velikim uspehom.
Album slovenskih narodnih pesmi, za glas s klavirjem priredil Zorko Prelovec. Natisnila ga je v okusni opremi Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani, poklonjen je pa mojstru pevcu Juliju Betettu. Album obsega osem znanih naših ljudskih pesmi: Bom šel na planince, Hribčki ponižajte se, »1'a so fantje proti vasi šli, Spomlad prav luštna je, Moja kosa je križava, Ljuba si pomlad zelena, Ena ptička priletela, Ti si urce zamudila. Prelovec je obdržal nepokvarjeno ljudsko melodijo, katero je znal efektno obleči v preprosto, nenašarjeno klavirsko spremljavo, ki nikakor ne odzame pesmi njenega ljudskega značaja, ampak jo nevsiljivo poživi. V kolikor ne gre za podčrtavanje melodije, gre za nje harmonično preprosto tolmačenje v klavirju, ■i I i pa za rahlo slikanje (zvončkanje pri prvi), kratki pre-ludiji so sestavljeni iz motivike pesmi same. Album je s strani opreme lepo izdelan in zasluži vso pozornost in priporočilo. Priljubil se bo vsakomur, pesmi in klavir ne bodo delale prav nikomur težav. Takih albumov bi rabili še več. Iztaknite tudi še krasne ljudske pesmi, ki so manj znane, a morda še lepše od znanih in jih takole izdajte. Dobiva se ta album v l jubljanskih knjigarnah. D. St. V.
šest slovenskih narodnih pesmi. Za srednji, oziroma nizki glas s spremijevanjein klavirja priredil Zorko Prelovec. Samozaložba. Vsebina: «lliš'ca pri cest'stoji», «Odpiraj dekle kamrico», «Vsi so prihajali», «Ko ptičica na tuje gre», «Gor čez izaro», «Pojdem v rute». — Zbirka je v tisku in bo naprodaj v ljubljanskih knjigarnah.
Pesmarica moških zborov. L zvezek. Uredila Anton Ba-latka in Maks Simončič. Izdala in založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena zvezku 36 Din. — Je vse zastonj: naši pevci si žele lahkih, melodioznih, pevnih, blagoglasnih pesmic, da jim ogrevajo srca po napornem delu v današnjih težkih materialističnih časih, ko svet hrepeni le po uživanju in se bore malo briga za pojave napredka na katerem koli kulturnem področju. In vsa hvala kritikov o pojavih naše moderne glasbe, ki jo sicer i/, srca pozdravljamo, ne zaleže pri ljudstvu nič in tudi zalegla ne bo vse dotlej, dokler publika ne bo glasbeno naobražena. Kadar bo pouk glasbene vede iz ljudske šole ven v srednjo in še dalje stopnjema napredoval, doraste i/, naše mladine tudi moderno in najnovejšo glasbo razumevajoča publika. Prej pa ni pričakovati izpreinemb v nerazumevanju sodobne mu-zike, ki leži za drag denar obelodanjena na papirju, pa neupoštevana povsod, razen v krogih glasbenih inteligentov. Tako pričujoča zbirka moških zborov in kvartetov nima namena segati visoko pod nebo sodobne glasbe. V izbiri skladb nudi po večini pesmi, ki so po svoji preprostosti v melodiki, harmoniji in ritmiki dostopne in primerne zmožnostim naših pevskih zborov in kvartetov ali oktetov. Skratka: večina objavljenih pesmi bo všeč pevcem in poslušalcem. Kar je v zbirki pesmi z večjo ambicijo in umetniško pretonzijo, je prav, da so zagledale luč sveta, sicer bi morda še dolgo ležale v miznicah svojih stvariteljev. Poleg prej omenjene prednosti ima izdaja še drugo: da ji1 lično litografirana in da bo s priročno žepno obliko ustrezala svojemu namenu: spremljevalka našim pevcem v veseli družbi, na izletih in povsod, kjer bi radi zapeli in s pesmijo segli v srce drugim. Svoje skladbe starejšega in novejšega datuma so prispevali E. Adamič, J. Aljaž, A. Ba-latka, dr. A. (ne Alojz) Dolinar, M. Ilubad, dr. Fr. Kimovec, Fr. Marolt, M. Polič, Z. Prelovec, St. Premrl, J. Ravnik in Fr. Rus. So vmes samostojne skladbe in tudi harmonizacije
narodnih pesmi. Objavljenih je 25 pesmi na 117 straneh. Po predgovoru urednikov so natisnjeni kratki življenje-pisni podatki v zbirki zastopanih skladateljev. Da je življenjepis skladatelja, ki je prispeval \ zbirko največ zborov, po krivdi korektorja izostal, se zdi malo čudno. Nekoliko več pazljivosti bi ne škodilo stvari. Sicer pa zasluži pesmarica toplo priporočilo. Naj roma v naše pevske zbore in družine, naj vnema smisel za lepo blagoglasno pesem in naj utira našim pevcem pot v razumevanje nalog napredka nove glasbe.	Z. P.
Uvod v glasbo. Stanko Vurnik. I. Sistematični del. V Ljubljani 1929. Izdala in založila «Nova založba». 176 strani. Ta knjiga je spet nov dokaz našega kulturnega prizadevanja. Je prvo moderno muzikološko delo v našem znanstvenem slovstvu. Obravnava ob številnih notnih primerih najprej formalno, potem predmetno, dalje estetsko in končno stilno vsebino glasbe. Knjižica ima razmeroma bogato vsebino; stvarno kazalo, ki ji je pridejano, opozarja na skoro 1000 umetnostno-estetskih, glasbenih in filozofskih pojmov, ki so v delu obravnavani. Vurnik, ki je izšel iz domače šole prof. Iz. Cankarja in dr. F. Vebra, je v tem delu ustvaril sistem glasbenoumetnostne teorije, razmeroma trdne terminološke pojme in sistematiko, s katero se da glasba z lahkoto in preciznostjo obravnavati. Knjižica je namenjena, kakor pravi predgovor, v prvi vrsti izobraženemu poslušalcu glasbe, ki bi hotel glasbo globlje razumevati. Služila bo pa vsakemu inteligentu, ki se zanima za umetnost; saj ne zahteva, da bi bralec bil poznavatelj glasbe, nego uvaja pofetkoma v najelementarnejše glasbene pojme, da postopoma jame obravnavati najgloblje umetnostne kvalitetne in stilne probleme na način, ki je sodobnosti povsem primeren. V doglednem času bo prvemu delu sledil še zgodovinski del, pregled stilov. Knjiga bo nepogrešljiv učbenik za glasbene šole (konservatorij, orglarsko šolo itd.). Knjigo laklio dobiš v platno vezano ali broširano. Je tiskana na zelo finem papirju, okusno vezana in stane: vsa v platnu Din 30, broš. Din 22.
Narodni praznik. Zbirka domorodnih pesmi za osnovne, meščanske in srednje šole. Zbral in uredil Kramolc Luka. I. Samozaložba. Ljubljana 1929. Osemindvajset moških, ženskih in mešanih zborov na 49 straneh, vrlo uporabnih za vse narodne praznike. Zbirko priporočamo vsem šolam.
Slovenska pesmarica. Zbirka najpriljubl jenejših narodnih in umetnih slovenskih pesmi. Uredil Ante Beg. Naslednica nekdanje dr. Razlagove, oziroma Železnikarjeve pesmarice.
Deset kupletov, zložil Anton Grum, založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena izdaji 26 dinarjev. Za zabavne prireditve naših podeželskih društev dobrodošla hrana.
Cerkveni moški zbori. Priredil Stanko Premrl. Založila jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena pesmarici 40 Din. Skrbno prirejena in urejena zbirka (95 strani) cerkvenih pesmi za moški zbor, ki bo moškim cerkvenim zborom zelo dobrodošla.
Tamburaška šola, teoretična, praktična. Spisal profesor Marko Bajuk. Založila Jugoslovanska knjigarna \ Ljubljani. Po zunanjosti prikupna, na izvrstnem papirju litografirana, pregledna, z jasno pisavo in primerno obliko izdelana knjiga, ki v uvodu govori o pomenu tamburanja pri nas in pri južnih bratih ter v prvem teoretičnem delu poda vse, kar je treba tamburašu vedeti o glasbeni teoriji. Vso pohvalo zaslužijo domači slovenski izrazi, ki so jasni in izraziti. V drugem praktičnem delu avtor podrobno opisuje tamburice, dobrodošlo bo poglavje o sestavi tambu-raških zborov. Knjigo vsem tamburašem toplo priporočamo.
Opera in koncerti
Izmed simfoničnih koncertov pretekle sezone je omeniti v prvi vrsti koncert berlinskega simfoničnega o r k e s t r a, ki je 21. septembra pod vodstvom dr. Kunwalda sijajno podal Regerjeve variacije, Straussovega Eulen-spiegla in Čajkovskega V. simfonijo. Bil je to poleg koncerta češke filharmonije \ Ljubljani najboljši koncert zadnjih let, Jasi je smatral škerjanec v «Jutru.; za potrebno pamfletski osmešiti goste, posebno dirigentovo osebo.
(Morda ga smatra celo za konkurenta?-) — 19. novembra je inuzika Dravske divizije pod vodstvom dr. Čerina izvajala dva Bachova korala. Paunovičevo Jugoslovensko simfonijo in Franckove variacije. — Dne 26. novembra je koncertirala akademska filharmonija iz Prage pod vodstvom O. Kozla s Smetano, Fibichom in Dvorakom. — Orkestralno društvo Glasbene Matice je pod vodstvom L. Škerjanca priredilo dva koncerta z Bossijem, Mahlerjem, Lajovcem (Caprice), Schreckerjem, Škrjancem, Rameauom, Poulencom, Saint-Saensom. V umetnostnem oziru kaže društvo pod Škerjan-cem zelo šibek napredek od začetkov pa do zadnjega šteto. Sicer pa je požrtvovalnost društva vpoštevanja vredna. Glasbena Matica je pod M. Poličem izvajala tudi Lajovčev Psalm 42 in 43, ustanovil se je tudi dober orkester kon-servatoristov, ki je pod taktirko Poliča izvajal Dvorako-vega Goloba. — Izmed drugih instrumentalnih produkcij je omeniti Cassadojevega (26. oktobra), Ješičevega, Kocija-novega (4. marca), Ševčikov kvartet (15. marca), draždanski kvartet (4. aprila), Zikov kvartet (22. aprila), produkcijo gojencev Glasbene Matice, cerkveni koncert Cecilijinega društva itd. — Vokalni koncerti: Hellgren-Staller-Stotterer, «Grafika» (A. Grobming), Jugoslovanska pevska zveza, Ba-novec, Lovšetova, Glasbena Matica (M. Polič), Ljubljanski Zvon (Z. Prelovec), Vinohradski Hlahol, donski kozaki, meščanske šole (Repovš), produkcije konservatoristov in Akademski zbor (F. Marolt). Zadnji je dosegel znatno umetniško višino in izvaja najnovejše. Glasbena Matica je ponesla našo pesem na Poljsko, «Ljubljana» (dr. A. Dolinar) pa na Češko.
Opera je v tej sezoni pod vodstvom M. Poliča izvajala večja in pomembnejša moderna dela, tako ji gre čast, da nam je naštudirala najmodernejšo sodobno opero, Stravin-skega «Oedipus rex», dalje Kfenkovo «Jonny svira». Od domačih avtorjev smo videli premieri Osterčevega sketeha «Iz komične opere» in dolgo pričakovanih Kogojevih «Črnih mask», dalje na novo naštudirano Savinovo «Lepo Vido». Opera je absolvirala uspel slovanski teden, dalje je gostovala v Splitu in Dubrovniku. Kogojeve maske so za našo domačo produkcijo najzanimivejši program pretekle sezone. Kogoj je uglasbil Leonida Andrejeva simbolično dramo močnih občutij iz groteskne snovi. V ostalem je njegov tip opere še vedno wagnerijanski, tudi njegov stil poteka razvojno naravnost iz «Tristana» preko Schrecker-Schonberga in njune dvanajstpoltonike in polimelodike. Opero bi vzpo-redil stilno Hindemithovim prvim enodejankam, po zunanjem aparatu pa Bergovemu «Wozzecku». Kogoja odlikuje silna glasbena invencija, ki ima fantastičen in grotesken značaj, pa jako individualno pobarvano notranjo noto. Hvala bogu. operna produkcija je letos oživela. Bravničar in Osterc sta pravkar dovršila, prvi «Pohujšanje v dolini šentflorjanski», drugi pa «Krog s kredo».
Instrumentalne produkcije ni bilo skoro ilikake. Nekaj klavirskih reči je prinesla «Nova Muzika»; «Zbori» so pa dobavljali dober nov material za zbore. Želeti bi bilo v našem glasbenem življenju neke večje smotrenosti in koncentracije sil. ki jih razdvajajo malenkostne osebnosti, ki tu pa tam cclo dozore za sodnijo. Pri naših malih razmerah je to obžalovanja vredno. Starejša generacija s predvojnimi ambicijami in pa mlajša, z novejšim in širšim programom si stojita sovražno nasproti. Kkonomično se naše glasbene sile gotovo ne rabijo. Treba delati za prodor novih idej in novih ljudi.	Dr. St. V.
Poglavje o naši glasbeni kritiki
Otvorili smo ga z namenom, da naši kritiki izvedo mnenje prizadetih skladateljev o kritikah. Ker so «Zbori» svobodna tribuna za napredek slovenske glasbe, ta mnenja priobču-jemo, damo pa tudi radi prostora morebitnim replikam, v kolikor nam prostor dopušča.
«Dragi gospod urednik! Že nekaj časa sem opažam in Vi gotovo tudi, da so mi slovenski glasbeni kritiki zelo, zelo nenaklonjeni. Zlasti A. in L. M. š. se znašata nad mojimi skladbami z vso silo svojih subjektivnih naziranj in ne presojata stvari iz obče kulturnega stališča in splošne po-
trebe v narodu. Ta dva glasbenika sta si prisvojila nekak primat in d e s p o t i z e ni ter neusmiljeno udrihata po vsem, kar jima ni po godu in kar se ni porodilo v glavah koncema ljubljanskih kritikov. Ne bi se brigal mnogo, če bi stvar zadevala le mojo osebo. V resnici pa je tu po sredi Vaše društvo .Ljubljanski Zvon' in Vaše zaslužno, nepoplač-ljivo podjetje ,Zbori'. Ako gre kritika v tem tonu naprej, bosta trpeli eno in drugo tako moralno kakor materialno. Vaše društvo in podjetje spadata k pojavom kulturnega Slovenstva, kritike omenjenih glasbenikov bodo zato vedno najslabše vplivale, vzbujale pri pevskih društvih predsodke in nezaupanje. Ker nočem škoditi ne društvu ne reviji, bom odslej raje molčal. Vi poznate moje nazore o komponiranju za petje; ti nazori so se mi utrdili na podlagi dolge, dolge prakse in objektivnega presojanja razmer in naših pevskih organizacij, ki so po pretežni večini jako preproste in bodo take še tako dolgo, dokler nam šole in glasbeni zavodi ne bodo dobavili glasbeno-naobraženega pevskega materiala. Narodu ne bomo mogli nikoli vsiliti zborov, kakršne je prinesla n. pr. za novo glasbo stremeča ,Nova Muzika', pa naj si nje borci delajo še take iluzije. Nadalje je pri nas veliko zlo, da so kritiki tudi komponisti. Le globoko izobražen glasbenik in estet more pravilno soditi, ne pa oni, ki sam sklada in sodi vse po svojem subjektivnem okusu. Opustite, prosim, torej nadaljnjo objavo mojih skladb, ki jih imate v rokopisu. Bodite pa prepričani, da ostajam tudi v bodoče vedno najboljši prijatelj Vaših .Zborov' in Vaš. Pripravil bom kritično in brezobzirno več številk revije obsegajočo razpravo o naših glasbenih kritikih in o onih drugih narodov. Za to svojo namero imam dovolj misli in primerov, nabranih tekom svoje dolge izkušnje. — X. Y.»
Koncertne kritike prof. L. M. Škerjanca.
Lajovic Albin. (Tržič.)
Človeku na deželi ni mogoče vedno prisostvovati mestnim koncertom, zato se naslanja na kritiko dnevnih časopisov. Že leta nazaj prebiram z vso pazljivostjo vse kritike o vseh ljubljanskih koncertih in reči moram, da sem si na podlagi teh kritik le redko ustvaril sodbo, ki bi bila za izvajalce ugodna. Ko pa seni pozneje prišel v dotiko z obiskovalci dotičnih koncertov in sem jih povprašal za njihovo mnenje, tedaj sem moral svoje sodbe spreminjati in popraviti. Če pa sem imel srečo, da sem bil sam pri koncertu navzoč, potem sem kritiko z vso jezo treščil ob mizo, ker ni bila pravi izraz uspehov ali pa neuspehov, temveč le skozi in skozi negativno ubijanje spoštovanja do koncertantov in pa popolno pomanjkanje vzgojne linije, ki jo mora vsaka in tudi najslabša kritika očitovati. Ob takih prilikah sem že večkrat segel po peresu, da bi povedal svoje mnenje, toda vedno sem odlašal, češ, ljubljanska kritika mora tudi enkrat sama priti do prepričanja, da tako ne gre dalje in da mora kreniti na druga pota. Kar pa je prof. L. M. škerjanec napisal o zadnjem koncertu v JPZ včlanjenih društev, presega vse meje in ne sme ostati neobračunano.
Letošnji koncert je bil po kvaliteti programa in izvajanja do sedaj najboljši. Vsa društva brez izjeme so svojo nalogo izvršila najmanj tako dobro, da so zaslužila, da se o Vsakem navede posebna ocena in ne kar pavšalno z besedo dobro. Te posebne ocene kritik L. M. Škerjanec enostavno ni mogel dati, ker je prišel šele proti koncu koncerta v dvorano in prvega dela sploh slišal ni. Torej je naravna posledica, da njegovo kritiko z največjo hvaležnostjo odklanjamo, ker to ni kritika.
Kritika bodi vzgojna in taka, da budi pri izvajalcih še večje veselje za novo in poglobljeno udejstvovanje. Z mirno vestjo zapišem, da še nisem bral od prof. L. M. Škerjanca kritike, ki bi imela samo malo zrnce te lastnosti. Njemu je vse bagatela, vse za nič in človek dobi vtis, da bo gospod kritik v najkrajšem času sam pokazal, kaj zmore in premore. Pa na ta dogodek čakamo zaman že več let. Spominjam se samo polemike izza časa Beethovnovih proslav, koncerta berlinske filharmonije itd. In vse te polemike niso mogle kritiku vcepiti zavesti, da je na napačni poti, da njegova beseda ne gradi, da podira, kjerkoli se pokaže. In kaj je posledica takih kritik? Ljubljanska opera
je s k o r o na 11 e li, koncertna društva hirajo, občinstvo je izgubilo svojo lastno razsodnost in se navzelo totalno zgrešenega mnenja, da je vse za nič, kar se v Ljubljani poje in javnosti nudi. Zato je obisk pevskih koncertov padel, zato se oblast ne čuti dolžne prisostvovati res pomembnim pevskim koncertom JPZ in zato je ljubljanska inteligenca zbegana in brez pevske orientacije. Pevci so skrajno ozlovoljeni in njihov idealizem gine od kritike do kritike, mladina pa se boji pevskih društev kot vrag križa, ker ne vidi v pevskem udejstvovanju drugega kot bagatelo, za katero se resnično ne izplača izgubljati časa.
Koncert ni bil na višku zato, ker ni prinesel novitet, pisanih v najmodernejšem duhu, pravi dalje kritik. Da pobijem mnenje, da so naši najmodernejši proizvodi kvalitativno taki, da bi jih mogli pevci peti in še več, tudi doživeti, naj navedem odlomek iz pisma priznanega slovenskega komponista, ki se na srečo tudi sam udejstvuje kot pevovodja zbora, ki šteje same inteligentne pevce: «...Toda naš milijonček gre v pogubo, vsaj v pevskem oziru. S tem, da smo mu toliko let dajali težke, neprebavljive hrane, kar skokoma (ker naši ne poznajo prehajalnega stadija), smo mu vzeli vero v lepoto pevske glasbe in veselje do petja. Zdaj vlada občutna kriza pevskih društev in posameznih pevcev. To krizo treba prebiti, pa bo bolje. Za enkrat vidim tudi tu, da z novotarsko glasbo ne dosežemo ničesar. Niti odličen zbor, kakršen je oni tukajšnje Glasbene Matice, nima smisla za kaj modernejšega, kaj šele za kakšnega Osterca, Kogoja e coinpagnia bella... S takimi odličnimi pevci pa ne bi hotel poskusiti tistih zborov, ki jih je lani izdala ,Nova Muzika'. Pa sem, kakor rečeno, prepričan, da /maga pripade treznosti. Zato Vam bom skušal pomagati s kako lažjo stvarico in doprinesti svoj oboi k dosegi one zaželjene srednje poti. Preveč smo zabredli v židovska in I nemška glasbena razpoloženja. Prava pot se prikaže sama1 ob sebi. Če prestanemo to splošno umetnostno krizo in najdemo sebe, bomo hodili zopet navzgor. Revija kakor ,Nova Muzika' je pisana in se izdaja recimo za 25 oseb, kako naj uspeva? Deficit bo še hujši, ako gre stvar naprej v tem tonu. ,Novi akordi' so začeli previdneje. Vse je šlo preudarno in polagoma preobračajoče naprej. Zdaj pa imamo same sangvinike, morda nekak ,Sturm und Drang'.»
K tem besedam odličnega modernega slovenskega komponista nimam pridejati ničesar kot to, da sem dejansko doživel v Tržiču to, kar navedeni skladatelj v svojem kraju, le še v potencirani meri, ker sem dobil v roke pevce, ki niti not niso poznali in so imeli samo malo posluha, pa prav nič smisla za kakršnokoli koncertno petje v najpri-mitivnejšem pomenu besede. V svoji preveliki gorečnosti za moderne skladbe bi bil skoro ostal sam, pa sem moral zavreti in začeti tam, kjer sem se lahko naslonil na možnost pojmovanja in resničnega doživetja. Tn če sem danes prišel s svojimi pevci tako daleč, da morem dati na spored vsakokratnega koncerta vsaj po eno stvarico najnovejšega datuma, ki jo moram tako rekoč vtihotapiti in pevcem suge-rirati, da je lepa in lahka, čeprav smo za študij ene same porabili toliko sile in časa, kakor za polovico sporeda, potem sem vesel, da sem v desetih letih napravil s svojimi pevci mal korak naprej. Da pa bo imel kritik L. M. Š. malo pojma, koliko dela in truda stane pevce en sam koncertni program, naj še navedem, da je imel tržiški pevski zbor za svoj zadnji koncert, ki se je vršil 10. marca, toliko skušenj, da je prišlo od dohodkov koncerta, ki je bil izredno dobro obiskan, na vsakega pevca in na pevski večer Din 0'25 ali reci in piši 25 par in naj je vaja trpela tudi tri ure skupaj, kakršnih je bilo prav mnogo. Kdor vse razume in ve prav presoditi, ta nikakor ne more napisati take ocene, kakršno je napisal L. M. Škerjanec. Vsi pevci, ljubljanski kakor izvenljubljanski, so naravnost vročično pričakovali prve kritike, ki je izšla v «Ponedeljku». In kakor so jo vročično pričakovali, tako so je z vso resnično jezo in togoto treščili ob tla, ker so v svojih srcih doživeli preveliko razočaranje. In če bi napisal besede, ki so bile izgovorjene na račun kritika, potem pridem v kriminal. Ker si ne morem misliti, da bi kritik to storil vedoma, temveč le iz svoje mladostne navdušenosti in nepoznavanja
dejanskega položaja, zato mu samo svetujem, naj zbere okrog sebe družino glasbeno popolnoma izobraženih pevcev in naj napravi ž njimi poizkus, da bodo vzeli na svoj program samo moderno pevsko literaturo, in preden bo poteklo mesec dni, bo sam sedel za klavirjem in čakal zaman na udeležbo pevcev.
II koncu še nekaj o posledicah takili bagatelizujočih kritik. Tekom let so se življenske prilike naših pevskih društev ravno zbog take kritike tako poslabšale, da životarijo v skrajno neugodnih razmerah. Politika je raztrgala pevce kar na tri kose in kjer bi se dal napraviti iz vseh pevcev v kraju morda res odličen pevski zbor, životarijo trije ali štirje, pa nimajo vsi skupaj par dobili tenoristov ali izrazitih basistov. Javnost pevskih društev sploh ne podpira ali pa v tako majhni meri, da se o tem ne izplača govoriti. Pevska društva gledajo povsod kot nekako štafažno ustanovo za različne slavnosti in pogrebe. Dohodkov imajo malo, stroškov pa silno veliko, mecenov pa slovenski pevec ne pozna. Ves napredek zavisi od notranje sile pevovodje in njegove požrtvovalnosti, kadar je ta izčrpana, potem zaspi pevsko udejstvovanje. Zadnji koncert se je izvršil nad vse dostojno in je vsako pevsko društvo zaslužilo polno pohvalo, predvsem pa zvezin pevovodja Zorko P r e 1 o v e c, ki je nosil na svojih ramah tako breme, da kritik o njem niti pojma nima in ga zato tudi ne omenja tako, kakor tako dejstvo zasluži. Vsi sodelujoči pa, ki imajo vpogled v kovač-nico pevskih koncertov, to dobro vedo, kakor ve tudi tista, od kritike nepokvarjena publika, ki je bila na koncertu, tako ogromno delo prav oceniti in nagradi, ker drugega nima, dirigenta s ploskanjem, katerega je bil Prelovec-še prav posebno deležen. Po moralni strani je uspel, kot že rečeno, koncert tako. da je prišlo 99 odstotkov publike na svoj račun, nezadovoljen je ostal le kritik in pa JPZ sama; ogromen pevski aparat ji je prinesel le 2081 Din čistega dobička, ker so bili vsi prvi sedeži prazni po zaslugi takili kritik, kakor smo jih bili vajeni doslej, ki jih pa odslej nočemo več čitati, ker nam pijo kri in nam jemljejo veselje do dela, ki ga ne bo znal L. M. škerjanec nikoli prav oceniti, dokler se nam ne bo poizkusil kot pevovodja tega ali onega zbora. Do tedaj pa naj prepusti mesto kritika drugemu, ki bo svoje vzgojno delo bolje vršil.
Drugi skladatelj nam piše:
«Spoštovani gospod urednik! Z ozirom na kritike Jutro-vega' referenta L. M. Š. o mojih skladbah v ,Zborih' bo najbolje, da objavljate odslej morda le njegove skladbe, in pri kritiki boste uspeli. Svoje naročnike pa lahko potem vprašate, kdo jih bo pel. Zmagalo jih bo le par ljubljanskih zborov. Na deželi imamo pevovodje dosti truda z mnogo lažjimi skladbami in so nam kljub pridnosti še v .Zborih' priobčene skladbe pretežke. Mi delamo iz samega idealizma, pozdravljamo napredek nove zborovske glasbe, ljubljanski kritiki pa nam s svojim pisanjem in razdiralnim delom, za katerega prejemajo od listov še honorarje, jemljejo vse veselje do dela.»	(Dalje prihodnjič.)
Razno
Na pojasnilo našega spoštovanega sotrudnika dr. J.Mantu-anija o enajsti izdaji Riemanovega glasbenega slovnika v pi vi številki letošnjega letnika «Zborov» nam je skladatelj Žiga Hirschler iz Zagreba poslal daljšo repliko, ki je pa zaradi pomanjkanja prostora ne moremo dobesedno priobčiti. Da pa zadevo temeljito razjasnimo, smo se obrnili na urednika tega leksikona, dr. Alfreda Einsteina v Berlinu, ki nam je poslal naslednji dopis. S tem je za nas debata o predmetni zadevi končana.
«An die Redaktion der Musikzeitschrift ,Zbori',
Ljubljana. Prešernova ulica 5.
Sehr geehrte Herren!
Herr Professor Dr. Josef Mantuani hat mir davon Mitteilung gemacht, dass Herr Žiga Hirschler in Zagreb die Angriffe wiederholt hat, die er gelegentlich einer Besprechung der II. Auflage des Riemannschen Musiklexikons
gegen Herrn Professor Mantuani als vermeintlich Verantwortlichen der jugoslavischen Artikel richten zu müssen glaubte.
Diese angriffe waren an die falsche Adresse gerichtet, Herr Ilirschier hatte sich loyaler Weise gegen mich und ausschliesslich gegen mich wenden müssen. Ich habe in der Vorrede der Neuaullage ausdrücklich bemerkt, dass keiner meiner «nationalen» Helfer für die endgültige Fassung der Artikel von seinen Landesleuten verantwortlich gemacht weiden dürfe. Was soll man mehr tun, um seine freiwilligen Mitarbeiter und freundlichen Helfer vor unberechtigten Vorwürfen zu schützen? Trotzdem möchte ich nochmals in aller Form erklären:
1.)	Herr Professor Mantuani war durch mich mit der Lieferung der Artikel für den SHS-Staat nicht «offiziell» betraut.
2.)	Herr Professor Mantuani hat mir ein viel umfangreicheres Material eingeschickt, als ich schliesslich, aus Raumgründen und aus Gründen des Gleichgewichts bei Berücksichtigung der anderen Nationen verwendet habe.
3.)	Herr Professor Dr. Mantuani war für den SHS-Staat nicht mein einziger Helfer; es stand mir auch Material von anderer Seite zur Verfügung.
Indem ich Sie bitte, von dieser Erklärung jeden Ihnen gutdünkenden öffentlichen Gebrauch zu machen, bin ich mit besten Empfehlungen Ihr ergebener Dr. Alfred Einstein.»
O tretji številki petega letnika «Zborov» piše v dnevniku «Slovenec» dr. Stanko Vurnik sledeče: «Ta številka nima literarne priloge, zato pa ima glasbena nenavadno velik obseg, celili 36 strani. Vsa številka je izčrpana z E. Adamičevim najnovejšim delom, suito za mešani zbor a capella z mottom «Žaljivke». Suitu je tridelna s stavki Čudna zdravila, Tancaj črni kos, in Pastirske. Skladba predstavlja eno doslej največjih Adamičevih del in je verjetno, da bo po svojem res modernem slogu imela močan vpliv na našo zborovsko produkcijo. Spočetka svojega delovanja je Adamič po vsebini in formi pozen romantik, ki pa kmalu najde pot v impresionistično občutje in rafinirane, akor-dično poudarjene skladbe, okrog vojne jame gojiti izrazno disonanco in bolj sklenjeno melodično linijo, v zadnjih letih pa je propagator modernega polifonskega sloga in madri-galske oblike. V tej smeri je suita, o kateri je tu govor, nemara njegovo veliko mojstrstvo v moderni formi, neko izklesanost in neposrednost, ki v naši zborovski literaturi te smeri nima para. Skladatelj se je poslužil ljudskega besedila, mislim iz Bele Krajine, in ga je oblekel v čisto glasbeno obliko pretežno literarnega in ritmičnega značaja. Tiše pretežno diatonično in tonaluo, rabi skrajno preproste harmonije, razpleta svoj melodični material v kanoničnih, imitatoričnih izpeljavah nad številnimi ostinati in kompo-nira nekako odstavkoma, po smislu, pri čemer so ti «odstavki» med seboj kakor s šivi zvezani včasih z enotno motiviko. Adamič je često že opustil deklamatorni ritem in rabi dolge melizme, ki imajo tu pa tam koloratumi značaj in včasih sedajo na besedo s smiselnim poudarkom. Takšno formo moramo v smislu sodobne glasbe pozdraviti. Adamič ni nikak mižeč polž v svoji lupini, nego orientiran skladatelj, ki je znal v kratkem vsrkati vse nove pridobitve Rusov in Hrvatov in jih združil v sebi. Pesmi na preprosta ljudska besedila so tako zelo efektno v glasbo oblečene, zlasti «Tancaj črni kos» je koinpozitorično zanimiva, živahno glasbeno poživljeno je pa prav vsako mesto. Naši boljši zbori naj bi pridno segli po tem zdravem novem materialu in se ne strašili navideznih težkoč, saj to je glasba našega časa in našega občutenja.
Zaslužni predsednik pevskega društva «Zvon» v Šmartnem pri Litiji Ferdo T o m a z i n je obhajal letos šestdesetletnico svojega rojstva. Delavnemu organizatorju in pevcu k jubileju tudi mi čestitamo!
Priljubljeni profesor glasbe na konservatoriju Glasbene Matice v Ljubljani Josip Ved r al je umrl. Vzgojil je lepo vrsto glasbenikov in je povsod s svojo naklonjenostjo sodeloval. N. v. m. p.!
Davčni višji upravitelj Rudolf B i n t e r, izboren pevec in igralec, pevovodja in režiser raznih narodnih pevskih zborov
in iger, bivši predsednik prvega slovenskega pevskega društva «Lira» v Kamniku je v maju nenadoma umrl. Priljubljenemu in čislanemu pevcu bodi žemljica lahka!
Ljubljanska radio-postaja polaga precej pozornosti na pevske koncerte. Slovenski kvintet (Gostič, Mikuš, Petrovčič, Vončina in šulc) je priredil v ljubljanskem radiu Prelovčev večer.
Listi
V	zameno za «Zbore» prejemamo sledeče glasbene in druge liste:
«Nova inuzika.» Urednik Emil Adamič. Naslov: Glasbena
Matica, Ljubljana. «Cerkveni glasbenik.» Urednik Stanko Premrl. Naslov: Pred
škofijo 12/1, Ljubljana. «Pevec.» Urednik dr. Anton Dolinar. Naslov: Miklošičeva
cesta 7, Ljubljana. «Sv. Cecilija.» Urednik Janko Barle. Naslov: Kaptol 31, Zagreb.
«Glazbeni vjesnik.» Urednik dr. Milutin Cihlar-Nehajev.
Naslov: Boškovičeva ulica 23, Zagreb. «Hrvatska narodna pjesma.» Urednik Rudolf Matz. Naslov:
Mesnička ulica 15, Zagreb. «Muzičar.» Urednik J. šidak. Naslov: Wilsonov trg 9/1, Zagreb.
«Muzika.» Uredniki: Miloje Milojevič, Kosta Manojlovic in
Rikard Schwarz. Naslov: Nemanjina ulica 24, Zagreb. «Glasnik Muzičkog društva Stankovič.» «Tempo.» Listi Hudebni Matice. Urednika: Boleslav Vo-mačka in Stanislav Hanuš. Naslov: Slezska 39, Praha XII. «Hudebni vychova.» Urednik Antonia Herman. Naslov: ječna
ulice 10, Praha H. «Pevecki vestnik.» Urednik Fran Zeman. Naslov: Hopfen-
štokova ulice 15, I, p.. Praha II. «Češka hudba.» Urednika: Dr. Jaromir Fiala in Vratislav
Vycpälek. Naslov: Masarykovo namesti 252. Praha. «Gledališki list.» Urednik Ciril Debevec. Naslov: Uprava
Narodnega gledališča v Ljubljani. «Domači prijatelj.» «Naš obzor.» Urednik Krnil Podkrajšek.
Naslov: Miklošičeva cesta 13, Ljubljana. «Kulisa.» Urednik Milovan Pulanic. Naslov: Marovsk i ulica št. 28, Zagreb.
«Prosvetni glasnik.» Urednik Anton Skala. Naslov: Zveza
kulturnih društev v Ljubljani in Mariboru. «Przeglad Muziczny.» Urednik Stanislav Wiechowicz. Naslov:
Polwiejska 35, II, p., Poznan. «Družina.» Mesečnik za zabavo in pouk. Urednik dr. Fgelbert Besednjak. Naslov: Gorizia, Via Mamelli 5. Vse te liste priporočamo!
Iz uredništva in upravništva
V	današnjem zvezku «Zborov» smo v glasbenem delu objavili štiri preproste lahke narodne pesmi, ki jih je za moški zbor priredil skladatelj Josip Pavčič in mislimo, da smo ž njimi našim zborom gotovo ustregli. Obenem objavljamo Alojzij Mihelčičev mešan zbor «Darovanje Mariji», tudi lahko, pevno skladbo, kakršnih si želijo naši cerkveni zbori.
Zadnja številka «Zborov», ki je prinesla na 36 straneh Emil Adamičevo suito «žaljivke», je listu naprtila ogromne stroške in iskreno bi želeli, da bi naša pevska društva, naši pevski zbori, naši pevci in pevke v čim večjem številu naročali «Zbore» in s tem uvaževali naša stremljenja ter zagotovili «Zborom» obstoj in napredek. Pridobite torej listu novih naročnikov!
G. I. B. v K. Pišete, zakaj ne prejemate več «Zborov»? Odgovor: Ker niste do danes plačali niti polletne naročnine. Lista Vam vendar zastonj pošiljati ne moremo.
G. F. R. v C. Litografirane glasove dr. Schwabovega valčka «Dobro jutro» naročite pri ljubljanski Glasbeni Matici ali pa pri ljubljanski župi J. P. S.
Urednikov zaključek 15. avgusta 1929.


$
f, í j
I h J>

k



as
r r p> p
dr>a- <?e, re/*- ne _ 772í res po — sa.
J_i_xJl
v P r
r
,2. ce,
3. - 77¿
vv
rno-.Je ¡z rozca
r
í>:p 11 * M

721.
i
f
¥

Op. Ksa&ct A (¿zea ¿i/ja sroje /ji*ed/iasarjje gr/ec/e efinazuiAc /
f c/
Z.
MEGLICA.
Zafj7ja.
Afo&Jti a/i Jcvarfiefi.
fe
m
i
/^O Pro
™f 7*


£
m a ?

Jfarm. fos/n Parc/é. (Zjuói/ana^
772¿ -
—
J¿1¿
Za
C€¿
f
/f>' K:
i



f
m
S720 .
¿7UÓ.
día
CL . Cff


7,



* _
tf» ¿VZ.

P¡¡g

*Sir*oJrtí
c7*esc. i —k

¡E^._£



_ <7¿¿¿ , 772e -
¿fe', fe ¿z<2 y¿

día
S¿a 772e slcL 7726.
Wtj

É
■f


zje
ze. xe -xe
n. rMe , ra'] Me.
._ ra. 1
M



r


T
cresc.

9¿a r
ala. tz,
LA

y*
J*-
ze ze
n j>


r-a. Me—
i¿E
-ri. -ra.
i

I.Ici&ica-¿ahiio jo Z. A ¿faca •jLfoctdsi /j/j 3. JcMeu -	77jf
sa-
3.
ZAGORSKA-ST. d.
Mimo.
/farm. /ose/o Parčic.
6o.~

ZAGORSKA-ST. Z.

~-ít>vvv ^
. iJfo/72

í
■ 1 Bom Fb. Saj
¿E

f
se¿) na pia__Z2¿n%mmce, na
zvo —[_ _á¿ za
Če JO 72€ -do¿_go ne

/Ictrm.Tostja J^cevatc. (¿•jit blfanct).
se—jo, le ào—de, Aro
X

mmm
YóO* ¿te po_L re,
- gor-s&re . z yo _. 72e. 72aj\ jo 72e —sOj poj_de 777 za__zi/o.
J I J.,

T
f


$
PM
I
i?
J: j» , b j
T
mm
j.—1
£

r^z.
Ei
.gorski z y o, .ma* ra pre
-nz_öozn
. pi_le jo
i
j,
i
- no_yi pray
I/u_öo Ji:po.
pu—jS¿¿¿} Jrro. Öo_do ¿e
i

i—ÍL

/773 — /<?	pO
. du	27e-
_pe_/fc'	p a
mo_fe	so¿.
± 1	J


jJl


=f=f
f=f
f
n rj m

v ¡^—-ft-/2. xe. f£ro.

pre. -P¿— te jo


i ri

t * t
¿/u~. ¿>o Jrpo. óo_do /e
à à £2
-ye mo -
a
=?=f= . <5i¿ ne «
-je so¿.
* —
intern
•p- /V/.	a lempo
^ ¿ r*.
v¿>




^f If '"F^fT^T
1/lZ.^OQ A po--_	77e__*TO
y. tso, ne zey Zero
Ü
W
ma., û
ra pre 11
tej-oa jtpo 00-.GO ce
A. J t,J .
gre _ 72e
liza —je so¿
Là n

so. ze.
T=
T. ne/fo/iAo ¿ircrAne/e th/j JZ. poàctéine/'e pp


ri
TWdarovanje MAUI//.
______Àfst-W Or
Mimo
ran
ïenorl. TenorJI.
Bets T. Sots &.
m
O (jospa, o Mcc. il
m
J v J> H
r=m
3
f
$

F?
O (jo—spa, o Ma-Í¿
i ~ y>

Atojzij MíheÍcic
FTfW
zno—ja, àe~ 6l
\ i Jl A
f r, P p
2Z70-JCL y ¿e—ót fefcè

f
rse.c/a c/a.-riz/em,
f


K<se-cja. da. - rufezn.
FT
iS
¿/o	vdanega.
-jua ' ' '
EEŒE2
} da se Se rdanega
l _ j) Ji j) ^ jÜL

i
—pr-
V	,|,n
Male jiofre oÁi/e \ I

>> r r r
^T f V

ÊP
É
] 1 J
è4*
' I» f
po. s ve-L_ âim. j


i

g t I ¿ • _
n

i
ï
rf^rp
Kü/é 'c?__[cí,
¿u
pj
M

i


i
f


y
3
ÜÉ
ter*
""ÍP J)
/

Â---j°<SGL,
^sro.
h

—Ja
O
rJp.P p
ra_7€
h
S—ïFx

ce,

É
M J j
_ 3<?
i >1 J
T f—f

»
£
'i * i
y


i
r



-fK-



■9a-
j f—FT
vifêv s em ào_r»e;
S
__met
%
vse
Jtà.

á=á
i i

I*


S


i
Tenoi*
IBL
ieno<
£



*
1
O

do_h z* a.
Ma.fi t

do_6ra.
?
¿¿f ¿i. lE^Li
__ Ji^
F
p?
Čiroj)
X
J-j-i
i
m
f=
ItS
i
i

i
.z_
If
i
f=f
l/t -				3 j #		-	it p j "
Ž1 r^l-1-	—	Maski zdvn. -j-f-		A A •	do^Zra,	Mešani ab &- i	P A - -	H / ar». 	—-
H=f= m— Oitf rj ir—	me,	br>ci L J J		-g—A- i , me. L J j		n- fjttct	---^ ...» -
p f		3		r-	t		—p-i—
MoŠki zbor. Mesajnjzbor.
lH
s&si} jrojo posest, r==~~J2a~kor srcjb lasbr.

i

ItaJcor $voyo /asb-fbčasi
-ooasi
JH
A


JJ^A JVOJO ^ lll
fff^
f
JO
f TI
srojč lasi


v/,
I
¿n po_ . Sesč^
U J j
IŽT 1
-.sesČ.
*

m
in
posesfi.

mm
c/
Najboljši
šivalni stroj in kolo
je
Gritzner, Adler
v materialu in konstrukciji, za *dom, obrt in industrijo, istotam
twi"iVirk.j Dubiedin ^'"'Urania
v treh velikostih. — Posamezni deli, pneumatika, igle, olje, samo pri
JOSIP PETELINC
LJUBLJANA
za vodo, bliža > Prešernovega spomenika.
Telefon 2913
Pouk brezplačen.
kAIiii.it " »
Ugodni
plačilni pogoji.
^jl|||j|iiM^yj^iiuuuiuummiimutuuuiumutwuHuimiutuuuiuuiiiiiuiu
lin
99
• •
M
JUGOSLOVANSKA ZAVAROVALNA BANKA
v Ljubljani
ZAVARUJE PROTI OGNJU, TATVINAM, NEZGODAM ITD. TER NA DOŽIVETJE IN ZA SLUČAJ SMRTI.
o o
PODRUŽNICE PO VSEJ KRALJEVINI.
o o
DOMAČE PODJETJE.
r

KREDITNI ZAVOD ZA TRGOVINO IN INDUSTRIJO
Brzojavni naslov: Kredit Ljubljana LJ (J[ L«J AN A Tele,on S*-2040- 2457. i548- 2808 in 2807
PREŠERNOVA ULICA ŠTEV. 50 (V LASTNEM POSLOPJU)
«»»MHH m iiHimM«*wu..«- •
OBRESTOVANJE VLOG, NAKUP IN PRODAJA VSAKOVRSTNIH VREDNOSTNIH PAPIRJEV, DEVIZ IN VALUT, BORZNA NAROČILA, PREDUJMI IN KREDITI VSAKE VRSTE, ESKOMPT IN INKASO MENIC IN KUPONOV, NAKAZILA V TU- IN INOZEMSTVO, .SAFE-DEPOSITS ITD. ITD.
wwwr/##m
ir/iui/MJi
LITOGRAFIJA	OFFSEJTISK
ČEMAŽAR IN DRUG, LJUBLJANA
IGRIŠKA ULICA 6
razmnožuje note po zelo solidnih cenah ter izdeluje vsakovrstna druga
litografska dela, kakor etikete, lepake, delnice itd. Glasbene priloge „Zborovu so natisnjene v LITOGRAFIJI ČEMAŽAR [in DRUG.
mimmmm
0201315323000148230200000201002302000253235323010123484823015348482323485348482301020148230102535323482353
Priporoča se Q)am pri nafiaoi radio aparatco In radio potrefečin tordfta
D.
A\
O
'A\
specijafna radio trgovina.
S«nerafno taiiopstso za ^a ¡j oefaoij»
S6oeroe-(5{adio, (Berfin.
ana, CDafmatinooa ufica 13
Oetefon et. 55-65
Kupite nogavice, rokavice, žepne robce, kravate, srajce in ovratnike, klote, šifone, dežnike, palice, nahrbtnike, razne trakove, jedilni piibor, alpaka »rebro, žepne nože, žkarje, iasostrižnice >1 >1 >! >1

kompletne potrebščine
»a šivilje, krojače, čevljarje, tapetnike, sedlarje, športne in toaletne, najceneje pri
Josip Petelinc-u
LJUBLJANA
ob vodi, v bližini Prešernovega spomenika.
ustanovljeno lbta 1w3 -» poštni čekovni račun 14.075
RUDOLF WARBINEK
TOVARNA
ZALOQA IN IZPOSOJEVALNICA KLAVIRJEV
LJUBLJANA
GREGORČIČEVA ULICA ŠT. 5.
Popravila se Uvriujejo točno in ceno, tudi na obroke.
F
GROM

m
CARINSKO - POSREDNIŠKI IN ŠPEDICIJSKI BUREAU
LJUBLJANA
KOLODVORSKA ULICA ŠT. 41
Naalov za brzojavke: „Grom". Telef. Interurb. 24-54
Medič-Zankl
| tvornice olja, firneža, lakov in barv,
družba z o. z. Centrala v LJUBLJANI. Lastnik FRAN JO MEDIČ. Tovarne: LJUBLJANA - MEDVODE. S Podružnice in skladišča: MARIBOR, NOVI SAD.
Lastni domači proizvodi:
L a ne no olje, firnež, vse vrste lakov, i emajlno-lakastih in oljnatih barv.
Kemično čiste in kemično olepšane kakor y	tudi navadne prstene barve vseh vrst
in barvnih tonov, čopičev, steklar-f	skega kleja itd. znamke
»Merakl" za obrt, trgo-f	vino in industrijo,
®	za železnice,
y	pomorstvo
in zrakoplovstvo. f	Cene umerjene.
Točna in solidna postrežba.
Uaa pevska čruštua naj uporabljajo za razmoževanje
suoiih not
0PRL06RRPH
aparat z uarstueno znamko „Blobus", hi ga dobite edinoie pri
LUD. BRRH6R
Ljubljana, Šelenburgoua ul. 6. Tel. Z980
Use pripadajoče potrebščine, za katere jamčim, imam uedno na zalogi.
Izdaja In zalaga pevsko društvo „Ljubljanski Zvon" v Ljubljani, tiska Delniška tiskarna, I tografirata Čemaiar in drag. Letna naročnina za driavo SHS 50 M», za Italijo 25 lir, za Češkoslovaško 30 Kr, za Ameriko poldrag dolar. Poranoževanje partitur, litografiranje posameznih glasov je do zakonn prepovedano! izvajanje v „Zborih" objavljenih skladb je dovoljeno le društvom, ki so naročila notni material dotične pesmi za ves zbor.