225ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131)
iskanju, razlagi in vrednotenju vzrokov za razpad tako skrbno na~rtovane zveze. Pri tem je Kos – kar
vsekakor velja izpostaviti – med drugim primoran pose~i na polje, ki bi ga pogojno lahko imenovali
histori~na psihoanaliza (posthumno, t.j. zgolj na podlagi zgodovinskih virov, preu~evanje du{evnih
motenj neke osebe) in kjer premaguje ne vedno lahke ovire s pomo~jo priznanega nevropsihiatra Jurija
Zalokarja. Nikakor pa delo ni ozko omejeno na razkrivanje intimnih plati ‘ivljenja zakoncev Gallen-
berg; v njem mimogrede spoznavamo {ir{e kontekste, kot so zakulisje novove{ke plemi{ke administra-
cije na Kranjskem, bivanjsko kulturo in vedenjske vzorce provincialnega plemstva, razmerja mo~i in
vpliva na relaciji Dunaj, Ljubljana, Trst ter nekoliko podrobneje spremljamo gospodarsko, politi~no in
zasebno usodo ene eminentnej{ih kranjskih plemi{kih rodbin v ~asu njenega zatona.
[e droben napotek tistim, ki nameravajo delo brati samo enkrat: Poglavje Nedol‘ne ‘rtve vojne
(str. 239 ss), kjer se nahaja pregled gallenber{ke mekinjske, ljubljanske in tr‘a{ke hi{ne uprave ter
osebja, je mogo~e uporabljati tudi kot nekak{en prozopografski dodatek, kjerkoli v pripovedi nanese
beseda na koga iz vrst gallenber{kega osebja in bi si o njem za‘eleli nekaj osnovnih podatkov.
Pred nami je nadvse zanimiva knjiga, ki bo najbr‘ precej prispevala k utemeljitvi razmeroma nove-
ga podro~ja v slovenskem zgodovinopisju, ekstenzivne zgodovine, kot jo poimenuje Du{an Kos. Je
dobrodo{la popestritev in bo verjetno, sode~ po obstoje~ih trendih v zadnjih letih, imela stimulativni
u~inek, kar pa se ti~e avtorja, nam prejkone ‘e pripravlja novo presene~enje.
M a t j a ‘  B i z j a k
Va s j a  K l a v o r a,  Predel 1809. Avstrijsko-francoski vojni spopadi na slovenskem narodnost-
nem ozemlju. Celovec : Mohorjeva, 2003. 330 strani.
Celov{ka Mohorjeva je v tradiciji svojih vojnozgodovinskih knjig za naj{ir{i krog bralcev, kakr{ne
je izdajala ‘e v za~etku 20. stoletja – naj spomnim na Jerneja Andrejko in njegove »Slovenske fante v
Bosni in Hercegovini 1878« (iz{lo 1904–1905), pa na Capudrovo »Zgodovino c. kr. pe{polka {t. 17«
(1915) – in jo je v na{em ~asu najprej uspe{no obudila njena celjska sestra z monografijo »Turki so v
de‘eli ‘e« (1990) Vaska Simonitija, objavila obse‘no monografijo prim. dr. Vasje Klavore, po poklicu
kirurga iz bolni{nice v [empetru pri Novi Gorici, sicer pa enega od podpredsednikov Dr‘avnega zbora
Republike Slovenije in avtorja treh odmevnih knjig o so{ki fronti med prvo svetovno vojno (zalo‘ila jih
je prav tako najstarej{a slovenska zalo‘ba, vse tudi v nem{kem prevodu). Predmet avtorjeve obravnave
so tokrat francosko-avstrijski boji leta 1809 za tri klju~ne strate{ke prehode, namre~ Naborjet (Malborg-
hetto) v Kanalski dolini, visokogorski prelaz Predel v Julijcih in preval Razdrto pri Postojni, ki so na
zahodu slovenskega etni~nega ozemlja zapirale pot Napoleonovi Italijanski armadi v notranjost Avstrij-
skega cesarstva.
Gre za prvi obse‘en, monografski prispevek slovenskega avtorja k bibliografiji o napoleonskih
vojnih operacijah na na{ih tleh, zato sem ga vzel v roke z velikim zanimanjem. Publikacija je lepa, s
privla~no oblikovanimi platnicami in v glavnem odli~nimi, v slovenskem prostoru prete‘no neznanimi
slikovnimi prilogami, zato je ‘e naletela na nekatere ugodne javne odmeve (gl. npr. DELO, 27. 1. 2004,
str. 6). V knjigi je tudi precej avtorjevih lastnih fotografij terena in objektov, povezanih z dogajanji iz
leta 1809, kar {e poudarja osebno noto publikacije. Sam sem bil najbolj navdu{en nad zgodovinskimi in
sodobnimi posnetki t.im. »Napoleonovih« mostov ~ez So~o in Nadi‘o, ki sta v resnici starej{a od treh
prihodov napoleonske armade na na{a tla (str. 168–172), opozorilom na (vsaj meni doslej) neznani
najdbi gumbov s francoske voja{ke uniforme (str. 180) in nad posnetki ohranjenega habsbur{ko-bene{kega
mejnika v dolini Jezernice (str. 62–63). Odli~na – preprosta, jasna, nazorna – se mi zdi tudi pregledna
kartografija, ra~unalni{ko delo avtorjevega vnuka Janija Klavore.
@al se za~enja doslej ugodni vtis naglo spreminjati, br‘ ko se lotimo branja besedila. V sicer zani-
mivo napisanem tekstu je dobesedno na stotine tiskovnih napak, ki na bralca, ~e mu je blizu lepota in
pravopisna pravilnost doma~e (v na{em primeru pa, kar zadeva navedke iz mednarodne literature, tudi
francoske, nem{ke, italijanske in angle{ke) besede, delujejo porazno, knjigo pa po nepotrebnem kazijo,
saj bi se jih bilo mo~ znebiti ‘e s temeljitej{im lektorjevim posegom. V tem smislu se zdi mo~no
226 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131)
pretirana poimenska avtorjeva zahvala ~loveku, ki naj bi »pregledal besedilo in opravil lektorsko delo«
(str. 327), saj rezultatov tega »dela« v knjigi ni ~utiti, bolje, so prejkone porazni. Ob tem mo~no moti {e
odlo~itev, da so sicer navadno podoma~ena osebna lastna imena znanih zgodovinskih oseb v knjigi
zapisana po – nem{kem pravopisu, celo v primerih, kadar gre za vladarje slovenskih de‘el in Nenemce!
Vpeljana jezikovna manira ni uperjena le zoper tradicijo v slovenskem zgodovinopisju, ampak je tudi v
nasprotju s Slovenskim pravopisom (prim. zadnjo izdajo, Ljubljana 2001, odstavki 172–179, str. 23–24).
V letu 1809 tako vlada Habsbur{ki monarhiji Franz I. (v tekstu je omenjen tudi njegov stric cesar
Joseph II.; njuna babica oz. mati se izjemoma pona{a s svojim podoma~enim imenom Marija Terezija),
ki ga voja{ko in politi~no podpirata njegova mlaj{a brata, nadvojvodi Karl in Johann. Omenjeni na~in
zapisovanja osebnih imen je prignan ad absurdum v primeru podmar{ala iz znamenite hrva{ke plemi{ke
dru‘ine Jela~i}ev-Bu‘imskih, sicer o~eta poznej{ega generala in bana Josipa, ki pa~ ni bil ne Franz
(passim), ~eprav je znal nem{ko, in ne Franc (str. 118), dasi je razumel po kranjsko, pa~ pa najprej in
predvsem – Franjo (1746–1810, avstrijski junak iz vojn s Francozi 1797 in 1805).
Namenimo zdaj kar nekaj besed hevristi~nemu (viroslovnemu) stanju Klavorine knjige, na drugi
strani pa uporabljeni literaturi. Avstrijsko voja{ko zgodovinopisje je konec 19. in v za~etku 20. stoletja
objavilo nekaj temeljnih del o obravnavani problematiki (avtor jih pozna in uporablja), zasnovanih
predvsem na sistemati~ni analizi zgodovinskih virov iz dunajskega voja{kega arhiva (Kriegsarchiv), v
bistveno manj{i meri pa so pritegnila k obravnavi francosko arhivsko gradivo in tedanjo francosko
literaturo. V kategorijo temeljnih del (naj)novej{ega datuma je treba pri{teti odli~no monografijo o
bojih pri Naborjetu leta 1809 izpod peresa poznavalca napoleonskega obdobja v Furlaniji dr. Paola
Foramittija iz Vidma, ki je iz{la z naslovom L’Assalto. Malborghetto 1809 fra gli Asburgo e Napoleone
(Udine, Edizioni del Confine 1999). Avtorju je bila v marsi~em za vzor in iz nje obse‘no navaja. Raven
zgodovinarjevega znanja, dose‘eno v navedenih delih, bi bilo mo~ do- in presegati le s sistemati~nim,
torej tudi dolgotrajnim raziskovalnim delom v francoskih arhivih, v prvi vrsti v voja{kem arhivu kopen-
ske vojske (Service Historique de l’Armée de Terre, grad Vincennes pri Parizu; naprej SHAT), do neke
mere pa tudi v Zgodovinskem centru pari{kega Nacionalnega arhiva (Centre Historique des Archives
Nationales; odslej CHAN). @al se je avtor na to mo‘nost, ki je draga, neprivla~na in ne zagotavlja
naglih rezultatov, je pa temelj resnega zgodovinarjevega dela in vir njegovih novih spoznanj, oprl le v
majhni meri. [e najve~ v prvem poglavju z naslovom Avstrijski vojni pohod proti Italiji 10. aprila 1809
(str. 26–97), ki ni zasnovano le na literaturi, ampak tudi na virih iz Vojnega arhiva na Dunaju – uporab-
ljena korespondenca vna{a v besedilo precej{njo notranjo dinamiko in sve‘ino.
Pri~akovali bi, da bo nova monografija o avstrijskih-francoskih spopadih leta 1809 za Naborjet,
Predel in Razdrto, podobno kot Foramittijeva, zasnovana tako na relevantni literaturi kot tudi na virih v
francoskih arhivih, ki so za to problematiko doslej v glavnem neizrabljeni. Iz knjige same pa na ‘alost
izhaja (prim. str. 105 op. 73, str. 110 op. 81, str. 116 op. 85, str. 141 op. 100, str. 186 op. 136, str. 231 op.
187, str. 232 op. 188, str. 243 op. 197), da je avtor – poleg gradiva, ki mu ga je prepustil v objavo P.
Foramitti (in je citirano na tako poseben na~in, da ostajajo njegove signature skrivnost celo za pozna-
valca), ali pa dokumentov, prevzetih neposredno iz Foramittijeve monografije – uporabljal pri pisanju v
glavnem dva fascikla iz sicer obse‘ne serije, ki nosi signaturo C4 (in ne 4 C ali celo IV c, kot praviloma
napa~no navaja publikacija) – namre~ C4 10 ter C4 58 (hrani SHAT). Serija C4 Armée d’Italie (1803–
1814) je dobro ohranjena in urejena v tri podserije (korespondenca; registri; seznami ~astnikov in
vojakov). Opirajo~ se na svojo kartoteko in zbirko kopij arhivskega gradiva, ki sta rezultat dolgoletnega
arhivskega dela v pari{kih arhivih, tudi v SHAT, pa na obe objavljeni arhivski pomagali za delo v tem
arhivu (Inventaire des archives conservées au Service Historique de l’État-Major de l’Armée. Archives
modernes, 2. izdaja, Vincennes 1954; Guide des archives et de la bibliothèque du Service Historique de
l’Armée de Terre, 2. izdaja, Vincennes 2001), z vso odgovornostjo trdim, da je gradiva za boje na
Predelu v seriji C4 bistveno ve~ in ga je mo~ zaslediti v vsaj sedmih fasciklih te serije. Avtorjevo
prepri~anje, da »‘al obstajajo le redki arhivski dokumenti v francoskem vojnem arhivu v gradu Vencen-
nes (sic), ki v tej knjigi dopolnjujejo podobo vojnega dogajanja na Predelu« (str. 208), je zato le deloma
to~no: dokumenti so resda »redki«, a samo v »tej knjigi«, v seriji C4 pa jih sploh ni malo! Vendar pa je
v SHAT zadevnih virov {e precej ve~. Avtor bi mogel najti vrsto dragocenih podatkov v serijah C10
Correspondance militaire générale du Premier Empire (1804–1815) in C17 Correspondance de Na-
poléon Ier et du Major-Général (1779–1814) – fascikla C17 199 in C17 200 npr. v celoti obsegata
227ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131)
korespondenco med francoskim vladarjem in njegovim mar{alom Berthierom glede Italijanske arma-
de; ‘e pri povr{nem pregledu vsebine je v njiju tudi gradivo o Naborjetu, Predelu in Razdrtem 1809 ...
Podobno velja za veliko serijo voja{ke dokumentacije (karte, rekognosciranje terena in objektov,
obve{~evalne informacije), ki jo hranijo v SHAT pod imenom Mémoires et reconnaissances. Iz te serije
pozna avtor, ne da bi to navedel z ustrezno signaturo, eno samo karto z voja{kim opisom ozemlja med
Tilmentom (Tagliamento) in So~o iz l. 1806 (str. 109 op. 77), pogled v zdavnaj objavljeni inventar
(Louis Tuetey, Catalogue général des manuscrits des bibliothèques publiques de France. Archives de la
Guerre 2, Paris, Plon-Nourrit 1915, str. 296–308, 315) pa nas prepri~a, da je ohranjenega in dostopnega
gradiva bistveno ve~ … Seveda pa za na{ problem va‘nih zgodovinskih virov ne hranijo zgolj v SHAT,
temve~ tudi v drugih arhivskih institucijah. Med specialisti ni skrivnost, da bi v odli~no ohranjenem
zasebnem arhivu italijanskega podkralja in nominalnega poveljnika Italijanske armade leta 1809 – kjer
je na voljo nekaj dokumentov za Predel (avtor jih ne uporablja, ~eprav ve zanje, prim. str. 251 op. 204;
sicer gre za Eugène de Beauharnais Archive, signatura C0645 v Princeton University Library, Prince-
ton, New Jersey, ZDA; analiti~ni inventar fonda je dostopen raziskovalcem in ljubiteljem preko interne-
ta na naslovu: http://libweb.princeton.edu/libraries/firestone/rbsc/aids/beauharnais ) – zaman brskali za
podkraljevimi voja{kimi in upravnimi poro~ili Napoleonu. Ta del de Beauharnaisovega arhiva je dolgo
veljal za izgubljenega, a se je v zadnjih letih okrepilo upanje, da bi se stvari utegnile obrniti na bolje.
Leta 2000 jim je namre~ v CHAN uspelo pridobiti register Eugènove voja{ke korespondence s ce-
sarjem – in to prav za leto 1809, v njem pa so tudi dragocena Eugènova detajlna sinteti~na poro~ila o
bojih pri Naborjetu, na Predelu in pri Razdrtem (signatura CHAN 251 AP, entrée no. 4641 du 29
décembre 2000) … [e dolgo bi mogli podrobno na{tevali, a sklenimo z ugotovitvijo, da Klavorova
monografija ‘al ni zasnovana na evidentiranih in raziskovalcu dostopnih francoskih virih o obravnava-
nih spopadih. Hkrati se nam vsiljuje vtis, da je avtorjevo raziskovanje v arhivih nesistemati~no in prejkone
paberkovalskega zna~aja. Utemeljeno zavra~amo avtorjevo izjavo, da je opravil »pregled ohranjenih
francoskih dokumentov, ki jih hrani francoski Vojni arhiv« (str. 231). Poraja se tudi ob~utek, da delo v
arhivskih institucijah ob~asno prepu{~a kar svojim pomo~nikom, ki mu zatem po naklju~ju odkrite
dokumente tudi prevajajo (prim. str. 327 in kar nekaj opomb pod ~rto); nekateri prevodi ostajajo pri
tak{nem na~inu dela polni vsebinskih in stvarnih spodrsljajev.
Literatura o napoleonskih vojnah je obse‘na in nekaj ‘ivljenj bi bilo potrebnih, da bi jo mogli vsaj
pribli‘no obvladovati. Avtorju pa bi bilo pri razgledovanju po njej v veliko pomo~, ~e bi uporabljal
nekatere standardne priro~nike, v katerih bi na{el dobrodo{le napotke o najva‘nej{ih delih za posamez-
na vpra{anja. Gotovo so med tak{nimi neizogibna Jean Tulard ur., Dictionnaire Napoléon 1–2 (Paris,
Fayard, 2. izdaja 1999), Alain Pigeard, Dictionnaire de la Grande Armée (Paris, Tallandier 2002) in
Alain Pigeard, Dictionnaire des batailles de Napoléon (Paris, Tallandier 2004; avtor sicer pozna ime
najuglednej{ega ‘ive~ega francoskega strokovnjaka za Napoleonovo vojsko in voja{ko organizacijo ter
na str. 180 citira Pigeardovo razpravo, prevedeno v italijan{~ino). Za temeljna vpra{anja o francoski
vojski v Napoleonovem ~asu obstajata poleg klasi~nega dela Jean Morvan, Le Soldat impérial 1–2
(Paris, Plon 1904; ponatis Paris, Teissedre 1999), tudi sinteti~na Jean Delmas ur., Histoire militaire de
la France 2 (Paris, PUF 1992) in pa zelo uporabna pregledna Pigeardova monografija L’Armée de
Napoléon. Organisation et vie quotidienne (Paris, Tallandier 2000). Toliko o splo{nih delih.
Kar zadeva specialno bibliografijo o francosko-avstrijski vojni leta 1809, je treba pod~rtati, da
avtor pozna dobro, bogato ilustrirano delo: Jean Tranié (ne Tranie!), Juan-Carlos Carmigniani, Na-
poléon et l’Autriche. La campagne de 1809 d’après les notes et documents du commandant Henry
Lachouque (Paris, Copernic 1979). Uporabljal je tudi pionirsko delo o francosko-avstrijski vojni leta
1809, ki ga je napisal general Jean Jacques Germain Pelet-Clozeau (Mémoires sur la guerre de 1809 en
Allemagne …1–4, Paris, Roret 1824–1826), ne pa {tudije s preloma v 20. stoletje, kateri je avtor major
Charles Gaspard Louis Saski in nosi naslov Campagne de 1809 en Allemagne et en Autriche 1–3 (Paris-
Nancy, Berger-Levrault 1899–1902). Ker avtor pravilno poudarja odlo~ilni pomen bodo~ega mar{ala
MacDonalda kot dejanskega operativnega poveljnika Italijanske armade, bi pri~akovali, da bo pritegnil
k obravnavi vsaj njegove spomine (Souvenirs du maréchal MacDonald, duc de Tarente, Paris, Plon
1892), saj so v njih po francoski navadi v podporo spominskemu besedilu objavljeni dokumenti iz
mar{alovega zasebnega arhiva. [e bolj izrazito velja povedano za monumentalne spomine princa Eugè-
na de Beauharnaisa (Mémoires et correspondance politique et militaire du prince Eugène 1–10, Paris,
228 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131)
M. Lévy frères 1858–1860; to delo je v celoti dostopno v elektronski obliki na naslovu: http://
catalogue2.bnf.fr ). Avtor se med drugim spra{uje tudi o {tevilu padlih na francoski strani, zato naj
opozorimo, da je bil ‘e v drugi polovici 19. stoletja objavljen vsaj seznam padlih in ranjenih ~astnikov
Napoleonove vojske, urejen po enotah in bitkah (A. Martinien, Tableaux par corps et par batailles des
officiers tués et blessés pendant les guerres de l’Empire 1805–1815, Paris, Lavauzelle s.d.); zanj bi
avtor sicer lahko izvedel v na str. 227 in op. 185 citiranem delu. Glede vi{jih ~inov, katerih biografije
zanimajo avtorja, nekatere pa tudi objavlja, je iskanje po njihovih osebnih dosjejih v SHAT nepotrebna
izguba ~asa (gl. str. 163 in op. 109), saj sta objavljena ne samo biografski slovar generalov in admiralov
(Georges Six, Dictionnaire biographique des généraux et amiraux français de la Révolution et de
l’Empire (1792–1814) 1–2, Paris, G. Saffroy 1934; nova izdaja 1974), temve~ celo polkovnikov (Da-
nielle et Bernard Quintin, Dictionnaire des colonels de Napoléon, Paris, SPM 1996). Zadnje delo
omogo~a tudi vpogled v bojno sestavo enot Italijanske armade leta 1809 do vklju~no polkov, kar je pa
sicer razvidno tudi naravnost iz Napoleonovega ukaza od 11. 3. 1809, objavljenega v delu Ernest Pi-
card, Louis Tuetey, Correspondance inédite de Napoléon Ier conservée aux Archives de la Guerre 3,
Paris, Lavauzelle 1913, str. 21, {t. 3103.
Pomembnej{e konkretne opombe: str. 8 – Napoleon naj bi z uvedbo celinske zapore »uni~il ekonom-
sko mo~« Velike Britanije, kar je trditev, za katero bi v resni literaturi zaman iskali opore.
Str. 13 – Avstrija naj bi »bila in ostala najbolj neomajna nasprotnica Francije«, kar je bila seveda v
resnici Britanija.
Str. 16 – avstrijski cesar Franc I., »ki je globoko sovra‘il vsakr{no ljudsko gibanje, je poskusil pripra-
viti ljudstvo do vstaje – zanj, za monarhijo, za cesarstvo«. Zadeva tudi pribli‘no ni tako enostavna; o
gibanju, katerega najoprijemljivej{i nasledek je bilo brambovstvo (Heimwehr), njegova ideolo{ka nosilca
pa dunajska intelektualca Caroline Pichler in baron Joseph Hormayr pod pokroviteljstvom cesarjevega
brata nadvojvode Janeza, gl. literaturo, navedeno v moji razpravi v Slavisti~ni reviji 50, 2002, 51–60.
Str. 30 z op. 13, 69, 72 – polk Banal, hrva{ka okro‘ja Banal. Gre za polke iz Banske Hrva{ke,
imenovane tudi Banija, po slovensko torej za banske oz. banijske polke.
Str. 39 op. 21 – poljski knez in bodo~i francoski mar{al Poniatowski, ki naj bi »sprva kot vojak
slu‘il v avstrijski armadi«, je v resnici tam v desetletju med 1778 in 1788 delal ~astni{ko kariero in
napredoval iz ~ina poro~nika v polkovnika dragoncev (Six 2, 323–324).
Str. 42 – Francozi naj bi v ~asu 1806–1809 »dr‘ali v posesti … vso Istro«, kar ni to~no, saj jim je
t.im. Habsbur{ka Istra oz. Pazinska grofija pripadla {ele s schönnbrunskim mirom in ustanovitvijo
Ilirskih provinc.
Prav tam – »leta 1808 so Francozi okupirali Dubrovnik in ukinili Dubrovni{ko republiko«, kar je
napaka, na katero v literaturi pogosto naletimo. V resnici je francoska vojska okupirala Dubrovnik ‘e
27. 5. 1806, republika pa je bila zatem odpravljena 31. 1. 1808 (gl. Stjepan ]osi}, Dubrovnik nakon
pada republike 1808–1848, Dubrovnik 1999, str. 17).
Prav tam – Marmont naj bi bil imenovan za voja{kega poveljnika Dalmacije 12. 6. 1806, leta 1807
pa za dubrovni{kega vojvodo. V resnici sta to~na datuma 7. 7. 1806 in 15. 4. 1808 (Six 2, 158).
Str. 43 – »^eprav je podpis v pismu ne~itljiv, je mogo~e sklepati, da mu (= Zachu, J.[.) ga je poslal
nadvojvoda Johann«. Ne, saj je iz sloga pisma samega (gl. fotografijo nem{kega izvirnika na str. 44)
razvidno, da je po{iljatelj nekdo iz nadvojvodovega glavnega {taba, morebiti polkovnik grof Laval
Nugent, ne pa nadvojvoda sam.
Str. 46–50 – na~elnik glavnega {taba nadvojvode Janeza grof Laval Nugent je v besedilu in podna-
pisih nekajkrat omenjen kot polkovnik, nekajkrat pa kot podpolkovnik, ~eprav sta izvirnika pisem (fo-
tografiji na str. 48 in 49) jasna: Nugent je bil »Obrist«, torej polkovnik.
Str. 53–54 – Napoleon Bonaparte naj bi 26. marca 1797 preno~il v Kobaridu. Ali so za to trditev v
resnici na voljo kak{ni dokazi? Edini dan Bonapartejevega potovanja po slovenskem zahodnem robu,
ko kraj postanka in preno~i{~a nista znana, je ponedeljek 7. germinala leta V po francoskem revolucio-
narnem koledarju oziroma 27. marec 1797; torej ne dan prej, kot se zdi avtorju. Najpomembnej{i med-
narodni sodobni strokovnjak za Napoleona in njegovo dobo, pari{ki profesor Jean Tulard, je s svojimi
znanstvenimi sodelavci sicer pravilno sklepal, da je bil vrhovni poveljnik Italijanske armade tega dne
»na poti v Trbi‘« (en route vers Tarvis), kamor je 28. marca tudi prispel, vendar pa, tako kot vrsta
drugih avtorjev pred njim, ni mogel ugotoviti, kje se je z glavnim {tabom svoje armade in oboro‘enim
229ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131)
spremstvom tistega ve~era ustavil in preno~il. Tudi najnovej{a znanstvena izdaja Napoleonovih pisem
nam pri tem v ni~emer ne pomaga, saj se da iz nje samo ugotoviti, da je Bonaparte svoje zadnje dopise
v Gorici datiral v nedeljo 26. marca, naslednja znana pisma pa {ele v Beljaku v sredo 29. marca (9
germinala). Ker je bil vmes na poti iz Gorice skozi Poso~je preko Predela, Trbi‘a in Vrat v Beljak, se s
korespondenco bodisi ni ukvarjal, ali pa je danes ne poznamo. Vsi, ki so doslej pisali o tem problemu,
so pa spregledali, da daje odgovor nanj – Napoleon sam. Odstavljeni in pregnani francoski cesar je
namre~ v svojih spominskih »Fragmentih o italijanski vojni« (Fragments de la campagne d’Italie), ki
jih je med izgnanstvom na Sv. Heleni narekoval zvestemu komorniku, grofu Emmanuelu de Las Cases
(ta je, mimogrede bodi povedano, nekaj let svojega ‘ivljenja predtem pre‘ivel kot francoski visoki
uradnik v ilirski prestolnici Ljubljani) dokazal, da se je celo v zadnjih letih svojega ‘ivljenja zelo ‘ivo in
v glavnem natan~no spominjal svojega vojskovanja s Habsbur‘ani tedaj ‘e oddaljenega leta 1797. Ko je
na kratko opisal spopad pri Klu‘ah (in pri tem zame{al, da ni {lo za Bene{ke Klu‘e, Chiusaforte, kot
napa~no navaja, temve~ za Bov{ke oz. tim. »Avstrijske«), je tudi jasno povedal, da se je njegov »glavni
{tab (iz Gorice, J.[.) podal zaporedoma v Kobarid, v Trbi‘, v Beljak, v Celovec« (Le quartier général
se rendit successivement à Caporetto, à Tarvis, à Villach, à Clagenfurt). Z veliko verjetnostjo je tako
mogo~e sklepati, da se je Bonaparte svoje poti ob So~i v »Fragmentih« pravilno spominjal. Morda nam
bo kdaj celo uspelo ugotoviti, v kateri kobari{ki hi{i je s svojim {tabom preno~il od 27. na 28. marec
1797? (K temu problemu prim. naslednjo literaturo: Jean Tulard, Louis Garros, Itinéraire de Napoléon
au jour le jour 1769–1821. Nouvelle édition revue et corrigée par Jean Tulard et Jacques Jourquin,
Paris, Tallandier 2002, str. 114; Napoléon Bonaparte. Correspondance générale publiée par la Fonda-
tion Napoléon, Paris, Fayard 2004, 1. zvezek, str. 892–893; Emmanuel de Las Cases (G. Walter éd.), Le
Mémorial de Sainte-Hélène, Paris, Gallimard 1999, 1. del, str. 680).
Str. 67 – priimki nekaterih generalov so zapisani napak: Séras (ne Seras) se zatem v knjigi {e
pogosto omenja (z biografijo na str. 163–164), na ‘alost vedno napa~no; Domenico Pino (ne: Pini) je
bil komandant italijanske kraljeve garde in nekaj ~asa (1804–1806) minister za vojsko in mornarico.
Popoln priimek njegovega naslednika v ministrskem fotelju se glasi Caffarelli du Falga.
Str. 71 – komandant predhodnice Italijanske armade (oz. druge brigade divizije Broussier, prim.
tudi str. 96 op. 70), brigadni general Joseph Marie Dessaix (1764–1834; Six 1, 344–345), ni imel istega
priimka z znamenitim generalom francoske revolucije Louisom Charlesom Antoinom, ki se je pisal
Desaix (1768–1800; Six 1, 333–335); seveda tudi nista bila v sorodu.
Str. 105 – Napoleon ni dobival voja{kih poro~il le od svojega vojnega ministra, temve~ tudi nepo-
sredno od poveljnikov posameznih armad. Ta so praviloma nadrobnej{a od ministrovih in napisana
takoj po koncu operacij. Tista, ki mu jih je 1809 po{iljal formalni poveljnik Italijanske armade, princ
Eugène de Beauharnais, so ohranjena in dostopna (prim. zgoraj).
Str. 106 in 111 – prevajalec je imel nekajkrat te‘ave s francosko (angle{ko, italijansko …) besedo
»Sire«. V prevodu poro~ila francoskega vojnega ministra cesarju od 20. 5. 1809 jo je enostavno izpustil
(kar opazimo, ~e prevod primerjamo s fotografijo izvirnika na str. 107), v prevodu pisma princa Eugèna
Napoleonu z dne 27. 12. 1808 (str. 111–113) pa jo je samovoljno zaokro‘il v nekak{nega »visoko
spo{tovanega gospoda« (!) Edini mogo~i prevod v sloven{~ino je pa~ »Va{e (cesarsko in kraljevo)
veli~anstvo«. Za pismo, objavljeno na str. 106 (fotografija izvirnika str. 107) avtor sicer trdi, da bi naj
bilo »zelo te‘ko berljivo, posebno krajevna imena«, kar pa ne bo dr‘alo. Obratno, fotografijo izvirnika
bi brali brez te‘av, ~e bi ne bil desni rob slike in s tem teksta v objavi nerodno odrezan. Naivna je tudi
avtorjeva misel, da je na koncu citiranega poro~ila »te‘ko razbrati podpis vojnega ministra«, saj se
vendar ve, da je bil od 1807 do 1814 to Henry Jacques Guillaume Clarke, grof de Hunebourg oz.
vojvoda de Feltre (1765–1818; Six 1, 242–243).
Str. 116–117 – na~elnik glavnega {taba Italijanske armade Henri François Marie Charpentier (1769–
1831) leta 1809 ni bil »generalmajor«, saj Napoleonova vojska tega ~ina ni poznala, temve~ od 1804
divizijski general, kar sicer avtor na str. 231 in 232 pravilno navaja (Six 1, 225). Ko Charpentier oslavlja
MacDonalda s tradicionalnim francoskim »mon général«, ki je v rabi {e dandanes, se lahko spet ~udi-
mo prevajal~evi nespretnosti: namesto »gospod general«, kar bi bil logi~en, ~eprav ne dobeseden slo-
venski prevod, najdemo groba kalka »mon general« (!) in »moj general«, kar je vsaj toliko sme{no kot
okorno (K temu prim. tudi Charpentierovo drugo pismo MacDonaldu od 18. 5. 1809 – prevod na str. 232,
fotografija izvirnika str. 235).
230 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131)
Str. 191 in op. 147 – avtorjeve »klafre« so pa~ dunajske klaftre!
Str. 229 – »Ni nobenega podatka, da bi kjerkoli na tem obmo~ju (= na Predelu, J.[.) obstojalo
obele‘je o pokopu mrtvih branilcev in napadalcev«. Pa je to res? Avtor objavlja na str. 313 svojo lastno
fotografijo preprostega kamnitega nagrobnika, na katerem sta pod znamenjem kri‘a vklesana letnica
»1809« in datum, ki je brez dvoma »XVIII MAI« (ne pa »XIII MAI«, kot navaja podnapis; boji so se
zaklju~ili 18. maja, tako da je napis logi~en). V podnapisu k sliki je avtor sam zapisal, da gre za »spo-
minsko obele‘je« in to njegovo mnenje najbr‘ ni dale~ od resnice.
Str. 232 – Charpentier poro~a v originalu svojega drugega pisma MacDonaldu od 18. 5. 1809, da je
general Séras »v naskoku zavzel« (pris d’assaut), ne pa »nasko~il« trdnjavo Predel, kot verjame pre-
vajalec. Razlika je vsebinska, ne slogovna!
Str. 242 op. 196 – mar{al Bernadotte ni bil nikoli »guverner Ilirskih provinc«! To so bili zaporedo-
ma dubrovni{ki vojvoda mar{al Marmont, divizijski general grof Bertrand, divizijski general Junot
vojvoda d’Abrantès in biv{i policijski minister Fouché vojvoda Otrantski.
Str. 254 – »general Massena« leta 1806. Masséna je bil od 19. 4. 1804 mar{al (Six 2, 164–166).
Str. 259 in 273 – ne glede na formulacijo dokumenta na str. 273 pa 11. linijski polk ni bil v sestavu
divizije Broussier Italijanske armade, temve~ iz sestava Dalmatinske armade (Six 1, 40).
Str. 267 – divizija Lamarque, ki se nenadoma pojavi v besedilu, je bila 2. divizija tim. »desnega«
korpusa Italijanske armade pod MacDonaldovim poveljstvom (Six 2, 42–43).
Str. 277 – avstrijski cesar leta 1809 je bil seveda Franc I., ne pa »Karl«!
Delo prim. dr. Vasje Klavore o avstrijsko-francoskih vojnih spopadih na slovenskem zahodu leta
1809 je dovolj zanesljivo, kadar povzema ‘e znane raziskave tujih, v glavnem avstrijskih avtorjev. @al
predstavlja njen naj{ibkej{i ~len avtorjevo lastno raziskovalno delo, saj mu v sicer zanimivo pisano
besedilo ni uspelo vklju~iti danes evidentiranega in dostopnega arhivskega gradiva o vpra{anjih, ki jih
obravnava. Pri analizi avtorju znanih virov bi si ‘eleli, da bi bila upo{tevana obrtni{ka pravila zgodovin-
ske vede; podobno lahko samo ob‘alujemo, ker ni pritegnil sicer nepogre{ljive ob~e in posebne
voja{kozgodovinske literature.
Knjiga »Predel 1809. Avstrijsko-francoski vojni spopadi na slovenskem narodnostnem ozemlju«
zato ‘al ostaja na pol poti: je soliden slovenski povzetek rezultatov drugih avtorjev, ki jih pa ne uspeva
nadgraditi z lastnim poglobljenim zgodovinskim preu~evanjem in novimi rezultati.
J a n e z  [ u m r a d a
J a n e z  To p l i { e k,  Rodoslovje : kot znanost in hobi. Trzin : Samozalo‘ba, 2004. 360 strani
Rodoslovje je postalo v zadnjih letih zelo priljubljeno. Zanimanje za rodoslovje je pravzaprav doma v
vsakem ~loveku. Ve~ina se slej kot prej vpra{a, kdo so moji predniki in od kod smo. Z rodoslovjem se tako
sre~uje ‘e otrok, ko za~ne spoznavati svoje sorodnike, ~eprav se njegovo zanimanje omejuje ali pa ga
omejujemo le na ‘ive~e sorodnike. S starej{imi pokojnimi sorodniki se pri pogovoru o rodu in dru‘ini z
otrokom kar nekaj ~asa ne moremo pogovarjati, saj ima obilne te‘ave z dojemanjem dimenzij ~asa – kaj je
prej, kaj je kasneje, kolik{en ~as je npr. 100 let in podobno. Vendar kasneje za rodoslovje ni nikoli prepoz-
no in vsak se je raziskovalnih postopkov sposoben nau~iti, kar nam govori tudi Topli{kova knjiga.
Topli{kova knjiga je razdeljena na 35 poglavij, v katerih bralce popelje od za~etnih vpra{anj o
vsebini rodoslovne raziskave, prek razli~nih vrst virov in njihovih nahajali{~, do razli~nih oblik kon~nega
izdelka tj. na razli~ne tekstovne in grafi~ne na~ine prikazana zgodovina dru‘in(e). Na za~etku svojega
dela se rodoslovec sre~a z vpra{anji kot so kje za~eti, kako za~eti in ali mi lahko kdo pomaga. Topli{ek
tu opozarja na umetno dilemo o pomembnosti o~etove ali materine veje in namigne za~etniku, da je
morda bolje najprej si zastaviti la‘je dosegljiv cilj. Predvsem se je dobro pogovoriti z ‘ive~imi predniki
in jih izpra{ati o vsem, kar bi lahko vedeli. Ne le na za~etku, temve~ {e na mnogih mestih Topli{ek
opozarja na mo‘nost in nujnost sodelovanja z drugimi rodoslovci, predvsem takrat, ko je na{e razisko-
vanje poglobljeno in ni omejeno le na na{o dru‘ino. Vsako raziskovanje in uporabo razli~nih virov je
potrebno dokumentirati, in na to Topli{ek opozarja ‘e v samem uvodu.