KUPUJTE VOJNE BONDE! TCTORvJ Najstarejši Buvl slovenski dnevnik v Ohio jr^NDs L |[suMPs I Oglasi v iem listu so uspešni '5 XXVm._LETO XXVIIL ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI KUPUJTE VOJNE BONDE! The Oldest victory Slovene Daily 4 buy in Ohio 1 ★ f war Best Advertising k a % stamps Medium ŠTEVILKA (NUMBER). 121 CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), MAY 24, 1945 ŠTEVILKA (NUMBER). 121 ugoslovanske čete na Primorskem ostanejo [^ruman naznanil tri ^binetne spremembe ^ovi tajniki departmentov za Pravosodje, delo in poljedelstvo %enovani; vsi so demokrat je Washington, 23. maja — Predsednik Truman je ^ji ;a Od 22. junija se bo dobilo 6 galonov gasolina na teden popoldne naznanil tri kabinetne spremembe v prvi ^^organizaciji svoje administracije. ^ 'nedavno objavil poročila glede j,.g, ^'^stičnega tajnika Fran-'ddle-a, delavske tajnice 4 0,® ^ poljedelskega tajni-. &Ude R. Wickarda in ta-"''etioval njihove nasledni- kabinetni člani so slede- . 'eni tajnik: pomožni ju-^^jnik Tom C. Clark iz 1^' Texas. , ^^ski tajnik; zvezni sodnik b.vs: B. Spokane, 'ysi senator Lewis Sbach % ^^elski tajnik; Kongres-P. Anderson iz Al- ^ue. New Mexico, pred- ^'vilskega^ odseka, ki je'ga odbora. pomanjkanja mesa in sladkorja. Vsi trije novo imenovani kabinetni člani so demokratke. Skupno štiri spremembe v kabinetu Današnje naznanilo pomeni, da kabinet izza smrti predsednika Roosevelta dobi štiri nove člane. Že pred kratkim je namreč položil resignacijo poštni mojster Frank C. Walker, ki postane polnomočna 30. junija. Na Walkerjevo mesto je bil imenovan Robert E. Hannehan iz St. Louisa, ki je tudi predsednik narodnega demokratske- h ^ ""ies in Hopkins poslana ^posebne misije v Evropo Truman ju je poslal v Moskvo in London, da se posvetujeta WASHINGTON, 23. maja. — Vlada je nocoj odredila, da se vsled zmage v Evropi viša ga-solinske racije za civilne avto-mobiliste. Od 22. junija dalje bodo lastniki avtomobilov, ki imajo "A" gasolinske karte, dobivali po 6 galonov gasolina, dočim so ga sedaj mogli dobiti samo po 4 galone. Obenem bodo oni, ki imajo "B" karte, od 11. junija dalje upravičeni do gasolina, s katerim jim bo mogoče prevoziti 650 milj. Sedaj so kvote za lastnike "B" karte različne. V vzhodnih državah je bila mesečna kvota 325 milj, na srednjem zapadu 475 milj, na daljnem zapadu pa 400 milj. Do povišanja ne bodo avtomatično upravičeni vsi lastniki "B" kart. Svojim racijskim odborom bodo morali predložiti dokaze, da resnično potrebujejo več gasolina kot pa. ga prejemajo sedaj. 550 SUPERBOMBNIKOV VPRIZORILO NAPAD NA JAPON. PRESTOLNICO GUAM, 24. maja. — Danes je bil vpriiorjen največji zračni napad na Tokio, ko je 550 superbombnikov spustilo na industrijske tarče v japonski prestolnici nič manj kot 4,500 tonov bomb. Glavna tarča velikega zračnega napada je bilo mestno okrožje, kjer se nahajajo velike železniške naprave, skozi katerega gre več kot ena tretjina vsega japonskega tovornega prometa. Doenitz in 300 članov nemškega štaba aretiranih člani generalnega štaba dobijo 10 do 15 let zapora »e rf ili^j X fl" % (lif' XI Nasi fantje-vojaki vitalnih problemov fo^^SHlNGTON, 23. maja — Nocoj sta odpotov«la v Harry L. Hopkins, posebni osebni svetovalec po- predsednika Roosevelta, in Joseph D. Davies, biv- poslanik v Moskvi, kot posebna poslanca pred- h ^ ^rumana. . ik-—-- C %, b odpotoval v Mo- ' i ^ pa v London. Na- 'tio ' ^0 K se posvetujeta posebnih poslancev 1^ ki se tičejo treh ® Posebnim ozirom na 8e je posvetoval s taj- Stettiniusom ^ o potovanju poseb-je bilo podano v Zaključku redne čas-^tv ^^^ference, kateri je "^^alo 200 reporterjev. \ Ifi* / rJ^ Poprej se je predsednik Truman posvetoval z državnim tajnikom Stettiniusom, ki je dospel sem iz San Francisca, kjer na-čeljuje ameriški delegaciji na konferenci Združenih narodov. Stettiniu& je po razgovoru s predsednikom naznanil, da bo Truman šel v San Francisco, kjer bo imel govor pred zadnjo plenarno sejo Združenih narodov, o kateri se pričakuje, da se bo zaključila enkrat sredi junija. Preiskuje bo- bSo, G je danes začel s kako je Mrs. Helen je tajnica držav-konjske dirke, % _ ^arja, s katerim je ' Clevelandu kupila k hišo za $70,000. Njen i^^haja v predmestju Prevara z racijskimi pointi OP A urad v Cleveland naznanja, da so živilski trgovci poslali nad 284,000 modrih racijskih pointov v zavitkih, ki so bili zaznamovani kot da se v njih nahajajo rdeči pointi. Prizadetih je 54 groceristov in mesarjev. **Va L Za več masla VHi V^''avi ^^^topniki pri racij-^^evelandu so vče-'As, ^ da so se zaloge su-tako povečale, da j(jV)^^^^ost, da se bo mno-k 2^^®kvarilo. Predložena da se z ozirom VAŽNA SEJA SANSA Redna seja podružnice št. 39 SANSa se bo vršila jutri večer, ob 8. uri v Slovenskem narod nem domu na St. Clair Ave. Ra di velike važnosti, se prosi vse društvene zastopnike in posa mezne člane, kot tudi zastopni ke iz zapadne strani mesta in iz Newburgha, da se gotovo udeležite. \ »»lasi pointov za m oleomargarin. Kopujte vojne bonde In ToJno-T»r£e valne snamke, d* bo čimprej poraieno osiMe in vrne, kar ono prediUvljai CHURCHILL BO NAJBRŽE FORMIRAL ZAČASNO VLADO LONDON, 23. maja—Tu obstoji vtis, da bo kralj George pozval premierja Churchilla, ki je danes podal svojo resignacijo, da sestavi začasno vlado, ki bo vodila državne posle do volitev v juliju. Z Churchillovo resignacijo je koalicijska vlada, katera je bila organizirana v maju 1940, avtomatično prenehala obstojati. Novi grobovi MARION PKNKO LIEUT, JOHN PAUUCH JR. Mr. in Mrs. John Paulich, ki vodita gostilno na 5238 St. Clair Ave., imata sina Johna v armadi, ki je 12. marca t. 1. prejel čin Doročnika v Fort Benning, Ga. Pred tem povišanjem je bil štabni saržent. Dodeljen je in-fanteriji. Poročnik John Paulich je 24 et star ter je poročen. Dekliško ime njegove soproge je bilo Josephine Mihalik. Pred svojim vpoklicom k vojakom 4. avgusta 1942, je graduiral in East Technical High šole in Kent State univerze. Aktivno se je udejstvoval v risbi in atletiki, ter je bil član Sigma Tau Gamma, (Natl. Social Fraternity), Blue Key (Men's Natl. Service Honorary) in Kappa Delta Phi (Natl. Educational Honorary). Sedaj se nahaja v Camp Ritchie, Md., odkoder bo poslan na nadaljno mesto svoje službe. * * * Na 30-dnevni dopust je pri šel Frank J. Klemene, soprog Helen Klemene, ter sin poznane družine Mr. in Mrs. Frank Kle-mencic, 886 E. 141 St. Po do pustu se bo vrnil v Fletcher Ge neral Hospital, v Cambridge, O Prijatelji ga lahko obiščejo na domu. Iz Marianna otokov, kjer se je nahajal tri leta in 2 meseca, je prišel na dopust za 45 dni Cpl. Albert Sinkovič, sin Mrs Yulylio, 832 E. 209 St. Pred ne Po dolgi in mučni bolezni je preminila na s v o jem domu Marion Penko, rojena Dolenc. Stara je bila 57 let in je stanovala na 14724 Westropp Ave. Doma je bila iz Horjul pri Vrhniki, kjer zapušča brata Tomaža in več sorodnikov. Tukaj je bivala 40 let. Zapušča soproga Charles, doma iz vasi Parja, fa-ra Zagorje pri št. Petru, in štiri otroke: Mrs. Joan Witus, Rose, Ruth, ki je učiteljica v privatni soli v Minnesoti, in Pvt. Robert, v Amarillo, Texas, vnukinjo Candace Mary, tri brate Matijo, Johna in Matevža Do- PARIZ, 23. maja. — Zavezniški glavni stan je danes naznanil, da je bil v Flenburgu, i kjer je izza nacijske kapitulacije poslovala "začasna nemška vlada" aretiran admiral Kari E)oenitz s 300 člani nemškega generalnega štaba, ki so bili' pridržani kot vojni ujetniki. Aretacija članov "nemške vlade" je bila izvršena' na podlagi i brzojavnega povelja, katerega I je poslal gen. Eisenhower zavezniški vojaški komisiji v Flensburgu. Rusija je protestirala Kakor znano, je Sovjetska Rusija ponovno, protestirala, zakaj se odlaša z aretacijo nemške "vlade", kateri se je postavil na čelo admiral Doenitz, ki je trdil, da ga je Hitler pred svojo smrtjo pooblastil, da zavzame njegovo mesto kot "fi-rer" Nemčije. Zavezniške oblasti so v tej zvezi trdile, da je bil Doenitz ves čas pod njihovo kontrolo in da je bilo eedelovanje z Doe-nitzem do gotove meje potrebno, da tee je moglo izvesti razorože-nje poražene Nemčije. Visoki zavezniški častniki so nocoj izrazili mnenje, da bodo vsi člani nemškega generalnega štaba posajeni na zatožno klop kot vojni zločinci in obsojeni v zapor od 10 do 15 let. Delovanje UNRRA v Jugoslaviji Za O.N.A. Landrum Boiling Po dveh letih odlašanja in lene, dve sestre, Mrs. Frances razočaranj je zdaj UNRRA ven- Tito je pod tem pogojem pristal na zavezniško vojaško vlado v ozemlju LONDON, 23. maja — Kakor je bilo poročano nocoj, je maršal Tito pristal na to, da se v spornem ozemlju v Julijski krajini upostavi zavezniška vojaška vlada pod pogojem, da se edinicam jugoslovanske vojske dovoli, da š@ nadalje ostanejo tam. Uradni krogi so dali razumeti, da je jugoslovanski vodja poslal novo noto, ki utegne pomagati izravnati zapleteni problem, obenem pa so izjavili, da se pogajanja še vedno nadaljujejo, medtem ko nekateri viri trdijo, daje bila že dosežena končna poravnava. Tiio želi obdržati Jugoslovane v civilnih uradih Kakor se poroča iz Trsta, se nahajata tam feldmaršal Sir Harold Alexander, vrhovni poveljnik zavezniških sil v Sredozemlju, in general Mark W. Clark, poveljnik zavezniških sil v Italiji, ki se posvetujeta z jugoslovanskimi voditelji. Istočasno se poroča iz Rima, da zavezniška vrhovne, komanda tam sestavlja odgovor na zadnjo noto maršala Tita, ki je v splošnem spravljivega značaja. Medtem ko Titova zadnja nota za praktične svrhe jamči mirno rešitev spora, pa je treba izdelati še nekatere podrobnosti glede tega, kako bo zavezniška vojaška vlada delala z nekaterimi člani Titovega osobja. Medtem ko je Tito v principu sprejel anglo-ameriške sugestije, pa želi obdržati čim več Jugoslovanov v lokalnih civilnih uradih pod zavezniško vojaško vlado. Jugoslovanske patrulje v Trstu bile povečane Neki britski radijski poročevalec javlja, da so se Jugoslovani s prihodom angleških in ameriških čet, ki so zavzele pozicije na črti med Trstom ih Gorico, umaknili znatno proti bivši jugoslovanski meji. Isti poročevalec pravi, da je položaj v Trstu miren, ampak opazilo se je, da so bile jugoslovanske patrulje v Trstu ojačene. Navzlic znamenjem, da je končna poravnava blizu, pa je novozelandski zastopnik v Londonu, W. J. Jordan danes podal izjavo, da je "malo znamenj, da Jugoslovani nameravajo čakati na mirovno konferenco za končno zadostitev njihovih zahtev v tem ozemlju." Verhovec in Mrs. Jennie Sintič, svaka Rud. Jurca, ter več sorodnikov. Pogreb se bo vršil v soboto ob 8:45 uri zjutraj iz Jos. Žele in sinovi pogrebnega zavoda, 458 E. 152 St., v cerkev sV;, Marije Vnebovzetje ob 9:30 uri in nato na Calvary pokopališče. * * * JOSEPH ZDOVC Okrog 1. ure včeraj popoldne je po štiri-tedenski bolezni umrl na domu Joseph Zdovc, stanujoč pri nečaku John Zdovc, 1161 E. 60 St. Star je bil 75 let ter je bil doma iz Spodnjega Logatca ali Dolenjevasi, odkoder dar na delu v Jugoslaviji. Na vsej dolžini dalmatinske obale pomagajo njeni inozemski predstavniki jugoslovanski narodni komisiji pri razdeljevanju živeža, obleke, zdravil in drugih življenjskih potrebščin, ki prihajajo v Split in druga pristanišča ob Jadranskem morju v vedno naraščajočih količinah. In njihov posel je tako ogromne važnosti, da bi ga bilo težko precenjevati. Delovanje UNRRA-e se je začelo uradno že dne 13. aprila. Že prej je bila pomožna akcija na delu potom organizacije z imenom "Vojaške zveze," katere je prišel v Ameriko leta 1907. j moštvo je bilo sestavljeno iz an-Poleg nečaka Johna, zapušča | gleškega in ameriškega osobja, tudi nečaka Juliusa v Berea, O., ki je zbiralo zaloge in izdelovalo ANTI-SEMITSKI VODJA JULIUS STREICHER ZAJET SEJA DEMOKRATOV Seja Slov. demokratskega kluba 32. varde se bo vršila jutri, 25. maja, ob 8. uri zvečer v Slo-BERCHTESGADEN, 23. ma-' venskem delavskem domu na ja. — Na neki kmetiji visoko v | Waterloo Rd. Prosi se člane, da bavarskih Alpah je bil zajet od|se gotovo udeležijo. skupine ameriških častnikov Julius Streichner, vodja proti-židovske gonje v Nemčiji in izdajatelj anti-semitskega lista "Der Stuermer." Skupino, katera je zajela Streicherja, ki se izdajal za eks- POBIRANJE ASESMENTA Jutri, 25. maja se bo pobiralo asesment za tekoči mesec pri društvih, ki zborujejo v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Ako še niste poravnali asesmenta za ta mesec. centričnega umetnika, je vodil židovski major Henry Plitt iz | g^orite to gotovo jutri večer New Yorka. Streicher je bil znan kot eden najbolj fanatičnih nacijev in je ci nekoč Hitlerja primerjal Kristu-i ameriških blOVenceV in nečakinjo Mrs. Amalijo Me-glan, E. 173 St. Bil je član društva Slovenec št. 1 SDZ in je delal pri U. S. Gypsum Co. Pogreb Oskrbuje pogrebni zavod A. Grdina in sinovi. Čas pogreba se bo naznanilo jutri. načrte za pošiljanje in razdeljevanje blaga že od poletja lani. Omenjeni načrti so obsegali podporo Grčiji, Albaniji in Jugoslaviji. Ker je bila vojaška zveza namenjena smotru najnujnejše podpore civilnemu prebivalstvu za čas bojev na Balkanu, je predala, svoje posle UNRRA-i mnogo preje kot je kaj tedni se jo poročil z Miss Violet Filipovič. Prijatelji ga lahko obiščejo na 14815 West- j pričakovano, ker so se tudi ropp Ave. Na svoje službeno zaključile mnogo hitreje mesto se vrne 30. maja. kot so cenili vojaški načrti. V začetni dobi so se Jugoslovani pritoževali radi nezadostne Raymond A. Centa, sin Mr. in j tonaže, ki jim je bila stavljena Mrs. Anton Centa, 1435 E. 173 razpolago v mesecih januar St. 1 (Nadaljevanje na 2. stranU v armado odide v soboto Vesti iz življenja su. Njegovo zajetje pomeni, da so v rokah zaveznikov vsi vodilni naciji z izjemjo gestapov-skega šefa Himmlerja in zunanjega ministra Ribbentropa. REDNA SEJA Jutri, ob 7:30 uri zvečer se vrši redna mesečna seja društva Zavedni sosedje št. 158 SNPJ, Maple Heights, O. — Po 27-mesečni službi na Pacifiku je prišel na materinski dan nepričakovano na dopust za 30 dni Frank Shamrov. Fanta spremlja sreča, kajti povrnil se je zdrav in vesel. Služi pri tretji mornariški diviziji. Tacoma, Wash. — Družina Joe Baron je bila obveščena, da je 20. matca padel na filipin- V Slovenskem društvenem domu | na Recher Ave. Članstvo je po- j g^em otoku Mindanao njen sin sebno vabljeno na polnoštevilno udeležbo, ker Se bo volilo delegata za prihodnjo konvencijo. Kupujte vojne bonde in vojno-varie-valne znamlte, da bo čimprej poraženo osišče in vse, liar ono predstavlja! Marko, star še ne 22 let in član SNPJ. Pri vojakih je bil od marca 1943 in preko morja od julija 1943. Poleg staršev zapušča poročeno sestro in brata (pri marinih na Pacifiku.) dk stran 2, enakopravnost 24. maja, UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI 99 "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THB AMERICAN JOGOSLAV PKINTINQ AND PUBLISHINO CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-13 Issued Every Day Except Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI) By Carrier In Cleveland and by Mall Out ot Town; (Po raznažalcu v Cleveland fn po pošti Izven mesta): for One Year — (Za eelo leto)______...jo.50 for Half Year — (Za pol leta)__________ 3.60 Por 3 Months — (Za S mesece)_______2.00 By Mail In Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti V Clevelandu, Kanadi in Mehiki): Por One Year — (Za celo leto)__,--->7^0 Por Half Year — (Za pol leta)____* 00 Por i Months — (Za i mww)____■•25 for Europe. Boutb America «nd Other Foreign Countrlet: (Za Evropo, Jutno Ameriko In druge inozemske driave): Por One Year — (Za celo leto)_______W.OO For Half Year — (Za pol leta)-------------------4.40 entered a# Second Clasi Matter April 26tb, 1918 at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. PRILAGODEVANJE SOŽITJU V SKUPNEM SVETU Pod gornjim naslovom ho naš list priobčil serijo člankov izpod peresa Dr. Margarete Mead, pomožne kuratorice antropologije v Ameriškem muzeju pri-rodne zgodovine. V teh člankih, bo avtorica razpravljala o problemih plemen in narodov, ter o potrebi prilagodenja in priučenja novemu načinu gledanja na življenje v modernem svetu, da bo tako omogočeno mirno medsebojno sožitje ljudstev v skupnem svetu. Čitatelji, ki bi želeli predložiti Dr. Meadovi kako vprašanje, bodisi, da da nanje odgovor ali o njem razpravlja, naj pišejo na naslov: Dr. Margaret Mead, c/o Common Council for American Unitg, 222 Fourth Ave., New York 3, N. Y. * PRAVILNO RASNO NAZIRANJE Piše dr. Margaret Mead Kot vemo, obstajajo mnoge tradicijonalne ideje o plemenih in izvoru, ki so zastarele in ki niso prav nič v skladu z modernimi znanstvenimi dognanji. Te zastarele ideje in nazori precej ovirajo razvoj boljšega razumevanja med rasnimi in narodnostmi skupinami. Mnogo teh zastarelih nazorov in idej najdemo v naši vsakdanji govorici; najdemo jih v poeziji in v pregovorih. Posledica tega je, da se napačno naziranje z ozirom na rasni izvor prenaša od generacije do generacije. In če hočemo preprečiti posledice izvirajoče iz nevednosti in napačnih pojmov prošlih generacij, tedaj moramo biti vedno čuječi v tem pogledu. Eden izmed vsakdanjih pojmov, ki naletimo nanj, je, da so nekateri ljudje "čistega" rasnega ali plemenskega izvora, dočim so drugi mešani in torej plemensko nečisti ozir. nepristni. V resnici se je človeško pleme mešalo med-seboj že tisočletja. Mešane rasne skupine so bile v mnogih slučajih osamljene tekom generacij in tako si je ljudstvo teh skupin postalo medsebojno podobno fizično, a v drugih slučajih pa se je mešanje z zunanjimi ozir. tujimi skupinami nadaljevalo in v takih skupinah se ni razvil določen rasni ali narodni tip človeka. Kadjir govorimo o mešanih ali "pristnih" skupinah, moramo vedeti, da je precej zavisno od tega na katero zgodovinsko dobo se naslanjamo. Kadarkoli so namreč člani dveh skupin bili tekom zgodovine ločeni med seboj za dolgo dobo, so tudi razvili očividne različne fizične svojstvenosti, in, če sklenejo potem potomci takih skupin medsebojne zakone, opazimo, da otroci iz takih zakonov v resnici izgledajo "mešani," posebno ako jih primerjamo s pristnim sorodstvom na eni ali drugi strani. Toda ako se potem ti mešani tipi še nadalje ženijo in množijo medseboj, opazimo, da se je iz rasne ali narodne mešance razvil "pristen" rod ali skupina. To se pravi, da so poznejše generacije razvile gotove fizične svojstvenosti, ki so se iz družinskega ozir. rodbinskega sorodstva prenesle na ves rod ali skupino, ki se je spričo teh svojstvenosti potem ločila od drugih skupin ali rodov. V podeželskih krajih vidimo, da so si ljudje medseboj veliko bolj podobni nego mestni^prebivalci, to pa zato, ker na deželi je izhajalo potomstvo iz rodbin, ki so tam živele morda stoletja, a v mestih pa se ljudstvo neprestano meša medseboj, ker je dotok prebivalstva v mesta stalen. Človeško pleme poseduje to jakost, da nima v svojih vrstah skupin, ki bi se ne mogle mešati med seboj. Ta možnost mešanih zakonov med člani različnih skupin je povezana s človekovo dostopnostjo do prilagodenja spremembam. Ta dostopnost človeka do prilagodenja različnim spremembam omogoča, da vzamejo visoki ljudje v zakon pritlikave, debeloglave, drobnogiave, itd., pa imajo lahko eni kot drugi lepe in zdrave potomce. Ravno tako je človekova prilagodljivost tista, ki mu omogoča, da se privadi različnim klimam, da uživa lahko raznoliko hrano in dela pod različnimi okolščinaml, se priuči različnih jezikov in različnih načinov življenja, Ta izredna prilagodljivost človeka, ki vključuje tudi možnost medsebojnih zakonov med različnimi skupinami, je neprecenljiva človekova posest, katera edina mu je omogočila, da se je raz- širil po vsem svetu — po svetu, katerega bi radi spremenili v eno samo občestvo. Drugo napačno jJbjmovanje in razlaganje glede rasnih skupin je ono o "superiornih" in "inferiornih" rasah. Pleme ali rasa je v glavnem označba za tri velike ljudske skupine, ki so živele ločene druga od druge tako dolgo, da so razvile precej ostre in vidno začrtane razlike — to so kavkaško, zamorsko in mongolsko pleme. Razlika med temi rasami je v fizičnih svojstvenostih, kot v laseh, postavi in barvi. Te telesne značilnosti pa se ravnajo tudi po podnebju, in tako vidimo, da je temnejša polt bolj prilagodljiva vroči klimi nego nežna bela polt. To pa nikakor ne pomeni, da je gotova polt "superijorna" ali gotova vrsta las "inferijorna." V vseh lastnostih in potezah človeka, ki v resnici štejejo, kot na primer moč, vzdržnost, inteligenca, izurjenost, plemenitost, srčnost in hrabrost, domišljija, ter možnost pojmovanja in mišljenja v abstraktnem smislu ... v vsem tem ni bistvenih razlik med rasami. Nekateri posamezniki ene ali druge rase ali plemena posedujejo več teh zaže-Ijivih značilnosti in talentov, drugi manj. Znanstveniki so si že veliko prizadevali, da bi našli zares bistvene razlike, ki štejejo in katere bi dajale podlago za obstoječe nazore 0 tem vprašanju . . . ali, razen vidnih fizičnih značilnosti in razlik v barvi polti, las, itd., niso mogli najti in dognati ničesar, kar bi potrjevalo idejo o kaki višji ali manj vredni rasi. Znanstveniki so potom svojih raziskovanj dognali to, da visokoraslost a\i pritlikavost, bistrost ali zabitost, hrabrost ali strahopetnost, talentiranost ali preprostost razuma, godbena nadarjenost ali nedovzetnost do glasbe, krepost ali šibkost, nagib do pobožnosti ali brezboštva . . . vse to nima nobene zveze z raso ali plemenom, iz katerega kdo izhaja. Vse to je odvisno od dedščine posameznika — nikakor pa .ne od plemenske dedščine — pač pa več od okolja in civilizacije, v kateri je bil odgojen posameznik sam in njegovi predniki. Celo tri glavne rase, v katere delimo človeštvo, niso beležile velikih razlik v krajih, kjer so se stekala skupaj ljudstva vseh treh plemen. Razlike so ostale ponajveč zato, ker je bilo potovanje omejeno in so ljudje ostajali v svojih krajih. Pred 400 leti so živeli v Ameriki oziroma na ameriškem kontinentu člani ene od treh velikih plemen — Mongoleidi; danes pa se razvija nov fizičen tip iz vseh treh glavnih plemen. Zelo važno je tudi, da vemo, kdaj lahko rabimo označbo rasa in kdaj ne. Tako na primer moramo vedeti, da ni rasa Poljakov alir Ircev, Angležev ali Špancev ... To so narodnosti, ljudje, ki prihajajo iz iste dežele ali države ter govore isti jezik, posedujejo isto kulturo, itd. Tudi nimamo katoliške rase ali židovske rase. Katoličani, židje, protestant je, vsi so skušali obdržati svojo vero s tem, da so prepovedovali in odsvetovali sklepanje zakonov z drugo-vernimi, razen ako je drugoverni zakonski drug ali družica bila pripravljena prestopiti v vero svojega zakonskega druga. Vse tri religije pa so sprejemale v svoje vrste posameznike vseh plemen. Židovski priseljenci iz Rusije, francoski katoličani, ki so se priselili ha j prej v Kanado in potem od tam v Ze-dinjene države, so ohranili mnogo svoje prvotne kulturne dedščine, ki so jo zaeno s svojo vero prinesli s seboj v novi svet. Toda vzlic vsemu temu so to le verske skupine in ne 1 rase. Faktično je skoro vse na svetu, kar najbolj cenimo, državljanstvo, jezik, vera, način življenja — docela neodvisno od rase. Včasih se pripeti, da se pojavijo posamezniki, ki hočejo ločiti človeka od njegovega brata človeka . . . kot se je to zgodilo v zadnjih letih . . . ustvariti in vzpostaviti hočejo niz razlik, kr'v resnici ne obstojajo. Delovanje UNRRA v Jugoslaviji (Nadaljevanje s 1. strani) in februar. Danes pa je stvar že tako napredovala, da je največja težkoča v pomanjkanju sredstev za izkrcanje privoženega blaga v premajhnih skladiščih, ki so na razpolago in prepočasnem razdeljevanju radi transportnih težkoč. Vedno več moštva je mobiliziranega za narodno jugoslo-sko armado, tako da že resno primanjkuje delavcev za prazne-nje ladijskih tovorov—v pristaniščih se dela le podnevi. Toda tudi skladišča so nezadostna in odvoz blaga naprej je prepočasen—pripetilo se je celo že, da je morala biti poslana ladja, ki je bila namenjena Jugoslovanom, drugam, da ne bi živež potem predolgo ležal na pomolu. Jasno je, da brez takih za-pletljajev ni moglo iti, kajti tu I gre za ogromno operacijo, ki se je začela sredi vojne, v razmerah, ki 30 bile težavne za vse. S pomočjo strokovnjakov, katere stavi na razpolago UNRRA padajo te zapreke druga za drugo. ' S strani Jugoslovanov je z veliko energijo na delu Jugoslovanska narodna komisija, telo, katero je maršal Tito sestavil v smotru, da pomaga razdeljevati te pošiljske podpore. "Člani Jugoslovanske narodne komisije delajo trdo, pošteno in spretno," mi je dejal eden urad-i nikov UNRRA-e. "Naše sodolo-! vanje je izredno prijateljsko in vse hvale vredno. Seveda, v začetku so mislili Jugoslovani — vsaj nekateri izmed njih—da nismo nič drugega kot vohuni, po-' slani, da jih opazujemo, češ, da I jim UNRRA ne zaupa. Toda zdaj je že vsem postalo jasno, da smo jim v veliko pomoč, in da se morejo mnogo naučiti od nas v pogledu urejevanja velikih transportnih problemov, s kate- rimi so eni imeli dozdaj le jako malo izkušenj. "V pogledu raz(Jeljevanja samega nimamo nobenega vpliva," mi je dejal. "To je stvar Jugoslovanov. Mi samo opazujemo in stavimo predloge. Na isti način je bila koristna že Vojaška zveza, kot smo mi zdaj." Večji del dozdaj dobavljenih stvari je bila moka, meso v konzervah in pšenica. Velikanske važnosti za ves program razdeljevanja je bilo tudi dejstvo, da je bilo poslanih takoj v začetku približno 1,200 tovornih vozil, od katerih jih je bilo 750 namenjenih za severno Afriko, ko je bila še borba v Libiji in Tuniziji. Največja sedanja potreba je na primer material za krpanje avtomobilskih plaščev in cevi. Bati se je, da bo 75% teh tovornih avtomobilov nehalo voziti, ako ne dobe dodatnih potrebščin za krpanje plaščev in cevi. Počasi pričenjajo prihajati tudi že stvari potrebne za industrijsko obnovo. Dozdaj je prispelo že približno 10 ton vrvic za ribiške mreže, nekaj plu-tovine in precej drugega potrebnega za ribolov. Prišlo je sem tudi približno sto traktorjev za farme, precej materiala za zidanje mostov, bulldozerji, material za telefonske in telegrafske zveze, aparati za železniške premič-nice, črpalke za vodo, lesne žage in material za kožne tovarne in strojarne. Cesto pravimo tukaj v Ameriki, ne pritožuj se, saj veš, da je vojna. Isto je treba reči tudi v Jugoslaviji glede nekaterih ne-dostatkov pri razdeljevanju. Upravičenje je celo še večje v tej opustošeni deželi. TO NI WAC! DomaČa fronta Pet zahtev Strica Sama Washington. Ta teden mora naša vlada zahtevati od svojih državljanov naslednje: Odločite se zdaj takoj, da boste prebili Memorial Day doma. Prevažanje čet in materijala, ter povratek ranjencev iz Evrope nalaga našim prometnim sredstvom taka bremena, da je potovanje za zabavo |e bolj neumestno kot kdaj koli prej. Javite vse cene, ki so nad maksimalnimi cenami svojemu OPA ration boardu. Prebitek teh cen gre v dobro črnim tr gom in povzročajo draginjo. Dajte se zaposliti v rudnikih svinca ali topilnicah. Sedanje pomanjkanje, svinca je nevarno za vojaške in civilne dobave. Ako ste izkušen mornar, vrnite se na morje, da boste na delu v tem velikanskem podjetju našega naroda. Ladje, katere spuščamo zdaj v morje, morajo najti vsaka svoje moštvo, da bodo mogli zmagati povečani promet dobave v opusto-šene dežele. Dajte sobe, katerih ne potrebujete, v najem, bodisi delavcem, ki delajo v vojnih tovarnah, bodisi rodbinam vojakov. Naznanite maksimalno najemnino v OPA uradu, ako stanujete v okraju, kjer so najemnine pod kontrolo. usebo, ki jo na zgornji sliki vidite v krilu, ni članica ženske armadne organizacije WAC, pač pa je Bili White, član famoznega irskega regimenta v Kanadi. V dotični opravi je hodil po cestah Chicage, ne meneč se na klice in žvižg začudenih mimoidočih ljudi. um Kdor kupi najeinniško hišo mora nakup javiti Washington. — Posestniki, ki ■30 kupili posest, katero dajejo v najem, potem ko je bila najemnina že registrirana v lokalnem najemniškem uradu, morajo javiti temu uradu svoje ime in naslov, in sicer na po-mebni tiskovini, katero dobe v uradu. To objavo je izdal Office of Price Administration. Tiskovino je treba oddati pred 31. majem 1945, ako je bila sprememba posesti izvršena po 5. maju, jc treba odposlati poročila v teku desetih dni po nakupu. Kupujte bonde, da bo zmaga bližja Washington. — Zakladniški tajnik Henry Morgenthau, je na dan zmage v Evropi izdal naslednje obvestilo: "Vsah Amerikanec lahko po maga slaviti zmago nad Nemčijo s tem, da kupi še več War Bondov. Naš cilj je zdaj Japonska. Dan zmage nad Japonsko je morda še daleč, toda vsak Bond, katerega boste kupili v teku sedmega vojnega posojila, nas bo nekoliko približal končni zmagi. "Zmaga nad Nemčijo nikakor ni zmanjšala potrebo vlade po tem vojnem posojilu. Meseca marca smo imeli največje vojne izdatke — noben mesec v tej vojni nismo potrošili tohko. Mnogo je znakov, ki napovedujejo, da bomo imeli še mnogo mesecev izredno visoke izdatke za vojno. Na milijone moštva moramo prevesti na bojna polja Tihega oceana. Nova oprema in vedno večje zaloge morajo zdaj preko največjega vseh oceanov ha svetu. Naše dolžnosti napram onim, ki so bili ranjeni v bitki, ali ki so na kakšen drug način pohabljeni, ter napram onim, ki so bili odpuščeni iz vojske, neprestano naraščajo. "Prepričan sem, da bo ameriški narod, navdušen radi zmage nad nacisti in v spoznanju resnosti borbe, ki leži še pred nami na Pacifiku, skrbel za to, da bo sedmo vojno posojilo zaključeno z največjim uspehom. "Ta uspeh bo povedal našim vojakom v Evropi, da so dobro končali vso nalogo. Našim vojakom na Pacifiku pa bo dalo v roke orožje za zmago. Naznanilo bo japonskim fnilitarističnim mogotcem, da so njihovi dnevi šteti. In istočasno bo tudi najboljše jamstvo proti draginji. "Govorilo bo o odločnem sklepu Amerikancev, da nameravajo končati posel, katerega so se lotili — posla vojne, ki je zdaj končan do polovice — in pripraviti vse potrebno za bolj dobrodošle naloge miru." Delavc; Amerike so {lomu^ali skrajšati vojno Washington. — Paul V. Mc-Nutt, Chairman War Manjwwer komisije, je izdal naslednjo izjavo: "Ves svet 6e veseli, ker je prišel konec borbe v Evropi. Toda v tem trenotku ne smemo pozabljati, da je vojna dobljena šele do polovice. Treba je usmeriti v nov pra-vec ves oni neverjetni napor, ki je s toliko silo zdrobil naciste, v pravec Pacifika, da tam čim hitreje dokončamo vojno in zmagamo. Eoge^Be^ Zaprta ves Dokler so življenja našib^ jakov na Tihem oceanu ca ki, jih naše delavstvo na " či fronti ne bo pustilo ^ lu. Nadaljevali bomo -svoje 10 in kovali orožje, dokler n naši vojaški vodje ne ^ ^ vedali, da imajo vsega ° Delavci svobodne Amen preko 50,000,000 - so pon>^ 11 skrajšati vojno v Evropi-daja ni bila izvršena le našim vojakom na bojni r ^ temveč tudi napram oni . so tukaj delali od zore o . ka, riafronU dek, v k* in livarnah, v tvornicah ^ na farmah. Zdaj jih tudi remo pustiti na cedilu. vojna je S 1?» rak, toda smer , j-gg premagati sovražnika! ko nam zastaja sapa, nig,. vdušujemo nad zmago, ^ j smo dosegli, mi in L gi- ^ zavezniki, se moramo ločiti, da bomo nadaljev ^ bo do konca. Zdaj j® ^ udarimo zadnje udarce cifiku." Ji ggOU Kritična leta leže p' Washington. - % Bowles, Administrate of Price Administration) ^ javil naslednje: ^gin "V imenu odborov za racioniranje naše de^ ®' gggiH ga osobja OPA, oboroženim silam ^ ^ ibo* še čestitke. Zdaj " ggup*' gli posvetiti z rastočim njem ostankom naseg ga posla za časa vojne^ leži pred nami, bo kritičnih vse naše zg® iju i" kritično bo na bojnem kritično pri polaganju za stalni mir.v Kritic^ v borbi proti najbo J mu sovražniku na gjje —• proti nesrečam go P"! Hi naraščajočim cenam, pr'' y vzročile toliko hudega i' svetovni vojni." 25,000 električnih »re -g, nroduciranih ^ Washington. — ^ davnega shoda ^^vis' trie Range Industry Committee-ja so niki War Production ^ je bilo izdelanih v ' trtletju 1945 nič -gj^jli 209 električnih kuhi dilnikov. JC nc ;ory .d- _ % d* ^ če % jte- Trpite vsied d®''® S+i? . Pri nas si ženske vijo trebušne '-ka. umeri izurjena 2 w Mandel Vf Lodi blovSnsS 15702 Lokama odprt#- . dopoldne f ®aja, 1945 ENAKOPRSVNOST STRAN3 wenski ameriški narodni svet 3935 W. 26th Street, Chicago 23, lU. i(V? (prvi) konvenciji SANS, ki se je vršila 2. in 3. sept. 1944 ^elandu, so bili izvoljeni sledeči uradniki, gl. odborniki in člani šir-' odbora: ČASTNI ČLANI: ["'»tedgednik: LOVIŠ ADAMIČ, Milford, N. J. ^ Mpredsednica: MABIE PRISLAND, 1034 buiingbam Avenue, » ^Wgan, Wis. "w član: DR. F. J. Kern, 6233 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio. CLAN! EKSEKUTIVE: llnZ"' ^^BIN KRISTAN, 23 Beechtree St., Grand Haven, Mich. JANKO N. rogelj, 6208 Schade Ave., Cleveland 3, O. "Jwdsednik: FRED A. VIDER, 2657 So. Lawndale Ave., Chicago 23, ®iiois. Mirko g. KUHEL, 3935 W. 26th St., Chicago 23, 111. VINCENT CAINKAR, 2657 So. Lawndale Ave., Chicago 23, 111. JACOB ZUPAN, 1400 So. Lombard Ave., Berwyn, 111. JTJRJOVEC, 1840 W. 22nd PI., Chicago 8, 111. ?J™ON KEAPENC, 1636 W. 21st PI., Chicago 8, HI. JJOPOLD KUSHLAN, 6409 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio. Novak, 6II7 st Clalr Ave., Cleveland 3, Ohio. ZAITZ, 2301 So. Lawndale Ave., Chicago 23, 111. w NADZORNI ODBOR: W ®^ZNIKAR, predsednik, 351 N. Chicago St., Joliet, 111. j;jj^®AKRAJSEK, 7603 Cornelia Ave., Cleveland 3, Ohio. ** 2AVERTNIK, 309 Tenafly Rd., Englewood, N. J. ŠIRSI ODBOR: ^^BEBEVC, 1930 So. 15th St., Sheboygan, Wis. DURN, 15605 Waterloo Rd., Cleveland 10, Ohio. " ERJAVEC, 527 No. Chicago St., Joliet, 111. 'UH GERZEL, 334 Erie Ave., W. Aliquippa, Pa. (ijgO^RZEN, Route No. 4, Princeton, 111. I(V ^ JERSIN, 4676 Washington St., Denver, Colo. kebe, 223—57th St., Pittsburgh 1, Pa. ^ KLUNE, 604—3rd St., N. W., Chisholm, Minn. 1936 So. Kenilworth Ave., Berwyn, 111. ^ KRAINZ, 17838 Hawthorne Ave., Detroit 3, Mich. % P^^TICH, 411 Station St., BridgevUle, Pa. 24465 Lakeland Blvd., Noble, Ohio. 364 Menahan St., Brooklyn, N. Y. ""E SIMCICH, 1091 Addison Rd., Cleveland 3, Ohio. SPECK, 4658 Rosa Ave., St. Louis 16, Mo. ® STROJ, 1040 N. Holmes Ave., Indianapolis, Ind. SXONICH, 1634 Cedar St, Pueblo, Colo. VIDRICH, 706 Forest Ave., Johnstown, Pa. W^^NIK, a. F. U. Bldg., Ely, Minn. 'H Znin-. ,______»T- 1-11.:____ *11 /(li sposobnostmi za dvornega zdravnika. Prav nikakšnega izboljšanja ni. Čeprav ga knez stokrat na dan vprašuje. Kako se more Rožimariji bolje goditi? Saj čaka. Čaka od jutra do večera. In čakanje, zlasti takrat, ko ure že tako počasi tečejo, je huda muka. In dovolj težavno je bilo, da je izsilila svojemu očetu obljubo, da bo govoril s Harrom. Zdaj ga ne mara žalostiti s tem, da bi ga na obljubo spominjala. " Tudi za Miss Grangerjevo je treba poskrbeti. Spraviti jo je treba v zdravilišče, kjer si bo lahko pozdravila svojo hudo bolezen, ki jo je napadla zaradi dolgotrajnega bivanja od doma in zaradi življenja, uničenega v slii^bah. Najprej malo pozablje-nja. Rožimariji se zdi, da je sama kriva bolezni gospodične Gran ljuje, sestavi kopico govorov, misli na kneza in naposled se ga polasti utrujena brezupnost. . Občutje nežnosti mu brani, da bi se dotikal dogodkov tiste noči. Tudi tu bi se dalo marsikaj reči. Na primer to, zakaj Roža-marija ni šla iskat gospodične Bergmannove. Toda s tem bi se postavil med oba zakonca in knez bi spoznal, da mu niso tuje niti njegove najgloblje skrivnosti. Če bi bil zdaj vsaj že tako daleč, da bi ga knez s svojo prirojeno ljubeznjivostjo lahko povprašal po njegovi ženi. "Hvala, visokost. Sedem funtov je tehtal in prav imenitno rase . . ." bi mu rekel. Zakaj ni svojega časa bolje izrabil, da bi se lahko na ta način pogovarjal s knezom. Seveda, Rožemarije ne bi smel potem več videti. Toda pomagal bi ji lahko! V svojem hotelu je gerjeve. Ne bi bila smela pusti- vse pripravil, da bi lahko odpo ica Rožamarija (SVETNICA IN NJEN NOREC) Agnes Gunther _ Poslovenil Boris Rihteršič ^^'^Ijevanje) T v. J® zelo hitro rasla Večja kakor jaz. Za-S srce. Italijanska bila všeč. Zelo sem se zvedel, da je mo-italijansko kuha- gospod doktor, da S %o (i?ii zdravje kmalu po- 1, knez, upam. Prav le/ njena slabost o ^®'^arna. Vsak dan primeri." f V °St čuti v sebi na-dvornega zdravni- L v. % pričakuje ? Bodite . ^ poglejte . . ." I kneza zaboli srce, otroka. In ven-^ili: rdečica na nje-^j^ne oči so tako le-\ li'^sketu. ' ^"^rzne. mi poveste šele zdaj?" "Izprva ni bilo tako hudo. In potem je bila tako zagrenjena. Mislila sem, da spada tudi to k mojemu pregnanstvu, da moram živeti med ljudmi, ki nočejo prav nič o meni vedeti." "Ne govoriva o tem, Rožamarija. Trpela si. Tvoje uboge roke... Ne, molčiva o tem. Zmerom bova molčala o tem, Rožamarija." "Oče, če že mora biti, molčiva.— "Toda rotim te! Poslušaj najprej Harra! In potem bova molčala, oče!" ti ubožice, da je tako padala v brezno. Dosegla je tudi, da bo oče zanjo skrbel, in da so ji pustili vse, kar je iztisnila od Rožemarije v bojazni pred nesrečo, ki se ji je čedalje bolj bližala. Če mora knez prebiti dosti dni v nemiru in strahu, tudi Harru ni nič bolje. Vživel se je v umetnino Rožemarije, dokler ni tudi njemu začelo med trnjem krvaveti srce. In zmerom bolj oddaljeno je na obzorju upanje, da bo kdaj bolje. Ko se je vrnilo njeno pismo iz Rima, ga je presenetila samo zgodba tiste viharne noči. Vse drugo so mu že rože na prtu dovolj jasno povedale. In iz pisma je velo tako mogočno zaupanje in tako trdno prepričanje, da je v stiski ne bo zapustil. In skoraj nemogoče stvari zahteva od njega! Harro premiš- to val. Vsako jutro iznova polry kovčege,—tedaj mu postane vselej lažje. Vsak trenutek se lahko odpelje, saj odhajajo zmerom vlaki. Že v San Renu je varen. Pri tem se je pa že naučil na pamet vsakega ornamenta na stropu in na tapetah. In zibajoče se palme ter daljni refleksi morja se vežejo neločljivo z občutkom plašnega čakanja v njegovi duši. Samo vsak večer nese svoj strah gospodu tajnemu svetniku in robatemu doktorju. Ta dva vesta vse, kar se dogaja v vili. Doktor je navadno od naporne službe, ki jo ima pri knezu, čisto izčrpan. Trikrat na dan spravlja knez doktorja v obup s svojim strahom in zahtevami po novih zdravilih. O vseh mogočih zdravilnih metodah se mora doktor z njim pogovarjati. Že davno bi bil šel k vsem italijan- skim in angleškim zdravnikom v letovišču po nasvete, če ga ne bi bila Rožamarija lepo prosila, naj ji pusti tega doktorja, ki se vendar tako dobro razume na vse. Samo ona zna kneza nekoliko pomiriti. Čeprav se pri tem sama razburi. Najrajši bi ušel, gospod tajni svetnik ... Danes dežuje z nemško točnostjo in južnjaško živahnostjo. Nad morjem leži siva megla. Samo mokre palme so živahne, in poprovci, ki so vsi pokriti z drobnimi biseri. Harro stoji ob oknu in nekaj mu pravi, da se bo moralo danes še marsikaj zgoditi. Nemogoče je prebiti ves dan tako. Hotel je že stopiti h kakšnemu mizarju, da bi dobil kos lesa in nekaj dlet. Tako si želi trdega, robatega, grčastega hrastovega lesa, da bi delal. Tedaj nekdo potrka. "Naprej!" Lovec je, ki kneza povsod spremlja, star možak z Brau-neeka. Njegov obraz je pameten, usnjen. "Visokost želi vedeti, kdaj bi lahko govorila z gospodom grofom." Harro zardi. "Kadarkoli," hoče reči, toda ustavi se,—Ne—še enkrat mora vse premisliti. "Če bi bilo njegovi visokosti ob 11. uri prav . . ." Torej hoče knez priti k njemu. We Are Coming—You're Next, Japs! Enaindvajseto poglavje ČRNI TRAK Knez se je odpeljal v svojo malo vilo in njegove lepe sobe v hotelu varuje sluga. Zdaj hodi po svoji sobici in pozna že vse razpoke v tleh in oblike vseh levov. Komaj se upa iti do obale, tako se boji oče, odpusti misli, da bi utegnila Rožamarija ^ So -, ^ • j spet pasti v nezavest.—Kadar je Oh, vse je po- ^ poleg,—ne, takrat mu tega ne V' - - i I _ ' stori. Da pa se njeno zdravje ®la, kaj si dela- ] nič ne izboljšuje, tega mu "»hudo: 'k. I ne morejo prikriti. Tudi doktor oprosti. Borila , načenja že obupavati nad svoji-hudo sem trpe-'-—--- Armless She Drives Oje.: '^azaj in začne K' ,^^ogo srce na njen | \> je! \f tu, oče!" tu?., 'H', setn Seveda. V vili s6 vse tako sliši, Rožamarija bi čula njegov prihod in bi bila ves čas, ko bi se pogovarjala, v hudih skrbeh. Hitro zbere svoje razloge.— To, kar bi rad povedal, in to— koliko važnejše je to!—česar ža nobeno ceno ne sme reči! Vse je obdano s plotovi in živimi mejami. Povsod deske s prepovedmi. —Pota, ki se iznenada končava-jo!—Dušica, sama se boš morala boriti za sebe! Prvi pogled na kneza, ki prihaja, ga že prepriča, kakšna težavna naloga ga čaka. Knez je umerjen in potlačen. Komaj sled njegove prejšnje ljubeznjivosti. Prav takšen je, kakor bi prihajal k zobnemu zdravniku. Potrebno, toda neprijetno. Zdaj sede prav vdano v udoben, pleten stol. "Vi imate vsaj stole, na katerih se da sedeti. V Riposi nisem dobil nobenega, ki bi imel štiri enako dolge noge." Harro mu reče, da doslej še ni opazil udobnosti svojih stolov, pač pa zna že na pamet narisati ornamente tapet in stropa. Tedaj se knez iznenada nasmehne : "Strašno neudobno gnezdo je ta Bordighera, in hiša stoji v pravem začaranem vrtu." Toda zdaj je že očitno boljše volje! JTiorstein je tudi trpel in to je rifekakšna vez med njima. Na Harrovo vljudno vprašanje odgovori: "Moji hčeri še ni dosti bolje. Brzojavil bom v Munchen kakšnemu specialistu, če se ne bo do jutri nič poboljšalo." Harro čuti na sencih utripanje srca. Zdaj mora nekaj reči. Saj se vendar nista sešla, da bi se pogovarjala o stolih in zdravnikih ! "Njena visokost je morala mnogo pretrpeti in zelo osamljena je bila tu." "Z nikomur se ni marala družiti. V Badnu je bilo dovolj ljudi in moja sestra se je na vso moč trudila, da bi jo razvedrila, toda vse je bilo zastonj." "Pod težkim pritiskom se človek ne more približati tujim ljudem!" Harro vstane. Knezov obraz je kakor deska s prepovedjo . . . Pozor, oprezno, tu ni poti! "Vaši visokosti bi rad nekaj pokazal. Nekaj, kar je delala princesa. Umetnina je in hkrati kakor knjiga." In Harro vzame zvitek in raz-prostre Dušičin prt na črno mizo, odkoder je prej potegnil pisano pregrinjalo. Knez ga začudeno pogleda. Ali je mar prišel gledat vezenine? Toda takoj vidi po pestrih barvah in nenavadnih črtah, da ima pred seboj delo svoje hčere. Harro vzdihne. "Veliko, veliko delo je in njegova lepota govori sama o sebi. Na tisoče in tisoče ubodov je bilo treba zanj." /-L.a \W'^AW^ M'. This is the James Montgomery Flagg poster planned to shift the attention of war workers to the big task ahead in the Pacific, and to encourage them to stay on the job. The distribution of these posters was one of the first steps taken by the war department to emphasize that there must be no letdown in production as a result of the end of war in Europe. ga. S teboj bo Sprejela, Rožamari- nisi mogla sto- slaba in bolna?" Si, priti, toda ko sem Sq 80 ga šli is-..... ■ ■ '«Wto sama sem bila, 4,^^ž^arija . . bilo netaktno. :C^obu °rja, ali nisem bila prepada. In go-;3 J ®tnik Schwarzen, ki M. ^bef_ kakor gospod ^ je bil tudi po- Grangerjeva?" J® postala. To bi W pisati. Zdaj pra- H, hudo bolezen." • Kako je to, da Moan Beach, 21, Baltimore, who finds the lack of arms no handicap to normal living, is shown as she operates a motor vehicle by using her lower limbs. Lastuite delež V Ameriki če bo vaša zastava padla, boste vi zgubili svobodo. Vi lahko ohranite to svobodo s tem, da DANES kupite "War Savings" znamke. Posodite stricu Samu desetico in pomagajte, da bo zastava svobode še naprej vihrala. Lastujte delež v Ameriki! ON - ON< "WAR SAVINGS" znamke dobite na bankih ali poš+nem uradu. .'i/; m "»m# a fi Seveda, učiteljica je imela odgovor! SAMO OTROK v otroškem vricu bi si omislil tako vprašanje kot je to: "Ali so Jacka odpeljali v bolnišnico?" In najbrže bi le učiteljica imela ta premišljen odgovor:—"Ne e, baš ne! Ker Jack ni bil resno poškodovan ... in ste lahko gotovi, da je bil prav srečen dečko! • "Ampak preveliko dečkov in deklic—pa tudi odraslih—se spodtakne in pade, in se jih mora odpeljati v bolnišnico." PADCI IN DRUGE NESREČE so ubile več kot 1600 mož, žena in otrok samo v Večjem Cleve-landu izza Pearl Harbor j a. Maj je bil proglašen za varnostni mesec ... da posvari slehernega proti nesrečam. Sleherni mesec BI moral biti varnostni mesec. "Pazite vaše kretanje!" . . . kjerkoli ste . . . znotraj ali zunaj. RABITE VARNO RAZSVETLJAVO, ki vas obvaruje, da se ne zadenete, spodtaknete, ali spodrsnete na predmetih, ki bi jih tema prikrila. Varna razsvetljava je poceni . . . tako poceni, da ne zmorete vaši družini odrekati njeno pro-tekcijo. , v Vzlic višjem cenam skoro sleherni drugi stvari, dajamo mi elektriko za domačo uporabo po najnižji povprečni enotni ceni v naših 53 letih zgo-, dovine. Jack in Jill sta šla v hrib Da natocita veder vode; Jack je padel in se pobil na teme In Jill je ^rikotalila za njim. IT'S YOUR LIFE • KEEP IT S A EE • HELP S T O k ACCIDENTS STRANI ENAKOPRAVNOST 24. maja, 1945 ' ■■iiii«iiii«iiiwiiiiBiiiiiiiimiii»iiiiniiiiiii»iiii»iiii«iiii»iiii»iiiiwiiiiiiiiiiiii»iiii«iiii»iiii»iiiwiiii»iiiwiiii»iiii«B F. S. FINŽGARJEVI ^ ZBRANI SPISI ★ I, Sama ciiliiiMiiiBiiiiiiiiiiiiiiBiiiiaiiiiaiiiiaiiiiBiiiiBiiiiauiiaiir (Nadaljevanje ) Potem je razumel kletev in rigajoči; "Ti! Ti! — Jaz nič!" Smrekar se je hitro obrnil, da ne bi slišal Jokovih groženj. Toda na tretji stopnici je že obstal. Svečnik v roki je trepetal, kakor so mu udarjali sunki razburjenega srca. Jok je grčal in klel, po pesku je drsalo in praskalo, nato je padlo nekaj s težko težo, meše-tar je pa zakričal: "Slepar!" Smrekarja je streslo. "Izda me v tej pijanosti." Postavil je svečo na tla in se vrnil k vratom. Z roko je prijel za debeli ključ, da bi ga zavrtel in pogledal skozi vrata. "Ba, kaj mi more! Kdo bi verjel pijancu!" Roka je izpustila ključ, zunaj je pa Jok glasneje zakričal: "Pomagaj, če ne, povem, povem — " Smrekar je odklenil in stopil k Joku, ki je visel na vseh štirih in ni mogel kvišku. Oprijel ga je ip dvignil z močno roko. "Tak ne deri se! Ne vinarja ne zaslužiš več, to ti povem, če ne boš pameten." Mešetar je godrnjal in gr-gral. Vsi udje so mu odpovedali, glava je opletala, noge ga niso nesle. Togotno ga je objel Smrekar čez pas, da je Jok zastokal in se ga oklenil z roko okrog vratu. Smrekar se je celo v noči tega objema sramoval, da so ga pekla lica v vročici. Šiloma je napol nesel, napol vlekel Joka v listnjak in ga tamkaj položil na steljo. Ko se je vrnil v obednico, je prijel pismo, ki je ležalo na mizi, in se skril v pisarno. Čudovita sila ga je vlekla, da bi takoj odpečatil pismo. Poskusil je, ali bi se dalo odpreti brez sledi. Toda dobro je držal klej in še pečat povrhu. Odložil ga je na mizo, prekrižal roke na hrbtu in začel hoditi po sobi gori in doli. Glava se mu je povesila, v srcu je občutil grozno ponižanje. Zdelo se mu je hipoma, da še visi pijana in umazana mešetar-jeva roka na njegovem tilniku, in ostudni dih Jokovih ust mu je plul v obraz. Hodil je naglo po sobi, pogledal vselej na pismo, kadar je šel mimo mize, dasi ni krenil z glavo. Polagoma se mu je zazdelo, da se je Društveni koledar 19 4 5 27. maja, nedelja. — Piknik društva "Nanos" št. 264 SNPJ na vrtu Doma zapadnih Slovencev, na Denison Ave. 27. maja, nedelja. — Društvo Sv. Vida, št. 25, KSKJ, proslava 50-letnice v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 10. junija, nedelja. — Piknik društva "Soča" št. 26 SDZ na vrtu Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave. 24. junija, nedelja. — Proslava 6. obletnice Doma zapadnih Slovencev, na 6818 Denison Ave. 1. julija, nedelja. — Piknik pevskega zbora "Slovan" na vrtu Slovenskega društvenega doma, na Recher Ave. 8. julija, nedelja. — "Slovenski dan" na prostorih Slovenske-da društvenega doma, na Recher Ave., prireja Centralni odbor organizacij za pomoč Jugoslaviji. 15. julija, nedelja. — Piknik društva "Nanos" štev. 264 S. N. P. J. na prostorih Doma zapadnih Slovencev, -6818 Denison Ave. ■IIII1IIII»IIII«IIII»IIIWIIII»IIII»IIII«IIII1IIIIBIIII«|II|»I liilBliilaliilJiilaliilaliilBliilaliilaliilaliibliilaliilil pismo dvignilo z mize in da hodi pred njim in da bi ga videl celo tedaj, ko bi zatisnil oči ali upihnil luč: vedno pred njim belo pismo, na tilniku roka me-šetarjeva, v obrazu pijanski duh. Navsezadnje se mu je upognil celo hrbet, da je — hrust — hodil kakor oprtan s silno težo. "Vraga, kaj se mi blede?" je spregovoril glasno, ko je z nogo zadel ob stol. Vzravnal se je sredi sobe, pogledal na pismo in se nagnil proti njemu. Roke so se na hrbtu sunkoma razklenile, prsti so segli po listu — in odločno zlomili pečat, da so se sesuli drobci na mizo. Ko se je to zgodilo, se je umaknila mešetarjeva roka z njegovega tilnika, vsa težka teža je zdrknila z njegovih pleč in zmaga je sijala" iz oči, ki so že letele po odprtem pismu. "... Pet tisoč plačamo vselej za Vaše gozde več, kakor jih plača Smrekar." Tak je bil konec pisma. "Ne boš se redil, Taljan! Ne boš se!" Kakor skrivnost in kakor zaklad je Smrekar spravil pismo in ga zaklenil. Ko je skril ključ, si je pomel roke in vsa moč se je vrnila' v njegove žile. Kakor blisk mu je zažarel načrt v glavi in vesel je bil načrtu, da je stisnil pest in požugal Taljanu. Požugal je tudi proti šoli. "Minka, pomnila me boš!" Nato je legel in hitro zaspal kakor človek, ki se je trudno priboril do cilja. Ko je Alena zjutraj odprla okno, je sijalo zunaj prekrasno jesensko jutro. Veter je rahlo vlekel skozi divjo trto pod njenim oknom, da so se žoltordeči listi usipali trumoma na tla. Gozd na pobočju hribov je gorel v prvih solnčnih žarkih. Kakor plameni se je zibalo ovene-lo listje. Le tu in tam so stale sredi gozda samotne smreke, ki so se s črno obleko rezko dvigale iznad rumenega jesenskega gozda. Alena je obstala pri oknu. Radi snočnjega pisma, katero je pisala staršem, so bile se vse njene misli in sanje v mestu, v skromni sobici, s tistim pustim razgledom na goli zid sosednje hiše, od katere se je odbijal vsako jutro ropot voz in vozičkov in šum pešcev. Tu pa svečani pokoj, kakor praznik, in v pokoju tiho šepetanje, kakor molitve. Zdelo se ji je, da je zaspala in se prebudila v pravljici. Spomnila se je, kako se je snoči kesala, ker ni razodela vsega staršem, ker je zamolčala, kar je slutila o Smrekarju. Tudi na to je pomislila, kako se je skrila z glavo pod odejo, ko je zagrčalo, tako ostudno za-grčalo v sosednji sobi, in jo je v mračni slutnji gnalo nazaj k mizi, da bi odprla pismo in povedala, vsaj nekoliko povedala očetu in materi, morda samo namignila, da se pleto okrog nje čudne reči in da morda ne bo dolgo mogla vzdržati v taki družbi. Vse to je premislila v trenutku pri oknu. Ali danes ob tem solncu je ni bilo več strah in veselila se je, da je molčala. "Kaj mi mar! Naj si drug drugemu izpijejo kri, kaj mi mar! Samo dolžnost, nič drugega, samo Viktorček bo moja skrb, samo on in ne Smrekar in njegove kupčije, ne Minka ne Mara ne Erna — in tudi ne — Brest." Ob tem zadnjem imenu se je rahlo razburila. Zato se je naglo obrnila od okna in segla po pismu, da ga nese na pošto. "Preneumno! Ali je vredno, da se ga spominjam? Mara naj misli nanj! Pa zabavlja, lisica, ko ga ima rada." Alena je odšla na pošto, da je še ujela postiljona, ki je imel že napreženo ter je lezel nerodno na kozla; čepico je imel hudo po strani. Po zajtrku je šla budit Viktorja, ki se je že gugal na lesenem konju in ga vlekel za okuz-mano grivo. Viktor se je razveselil učiteljice in pognal gugalnik, da se je zibal v še večjih nihljajih. Potem je skočil s konja, prijel Ale-no za roko ji splezal v naročje, jo tesno objel in skočil spet na tla. Učiteljica ga je bila vesela, ure so potekle tako naglo, da so sedli takoj k obedu, ko sta se nehala učiti. Pri mizi je vladalo izredno živahno razpoloženje. Viktor je znosil Aleni, karkoli je dosegel slaščic in sadja, na krožnik, Smrekar se je smejal in pil s slastjo, več nego ponavadi. Po obedu je Viktor sedel očetu na kolena, ga prijel za brke in zaprosil: "Papa, reci, naj greva popoldne z Aleno past ovčke! Reci, da ne bo nič šole." "Prosi gospodično!" se je oglasila mama. Viktor je pogledal Aleno, prijel pa spet očeta za brke in rekel: "Ti ukaži! Kar reci!" "Če bova ovčke pasla, se ne bova nič naučila," je omenila Alena, dasi ji je bil Viktorjev načrt všeč. "Zakaj ne? Mi boš tam kaj povedala; poglej solnček!" Viktor je pokazal s prstom skozi okno. "Le pojdita! Pride zima, takih dni ne bo mnogo!" Sin je skočil iz naročja očeta in takoj poiskal klobuk, prijel Aleno za roko ter vriska je odšel z njo v hlev po ovčke. "Alena, ob štirih bodite doma! Moram pisati nekaj nujnih pisem!" Tako je zaklical Smrekar skozi okno, odkoder sta z ženo gledala za sinom in Aleno. Ob štirih' se je Alena oglasila v pisarni. Smrekar ni delal; globoko zamišljen je stal p r i oknu. "Prosim, gospod Smrekar!" Ta se je ozrl in se ni mogel prvi hip odtrgati od misli, v katere se je bil zaglobil. Zato jo je vprašal raztresen: "Kaj bi rada?" "Ker ste rekli zaradi pisem!" "Da, da! Kako se človek raz-trese. Čakal sem vas in navsezadnje sem se zamislil in pozabil kaj čakam. Sedite!" Alena je sedla k pisalniku, si pripravila pero in ga pomočila. Smrekar je narekoval in hodil po sobi. Tri daljša pisma je napisala Alena. "Še tole," je rekel Smrekar, "potem je opravljeno za danes!" Na mizo pred Aleno je polo- žil ovojnico, ki je bila drugačne oblike kakor za druga pisma, "Samo naslov napišite: Gospa Strniška-- Alena je pisala in nobena misel se ji ni rodila ob tem naslovu. Smrekar ji je vzel izpod rok ovojnico in jo nesel v omarico. "Še to brzojavko: Kupčija že sklenjena. Nikar se ne trudite sem." Ko je Alena zapisala, se je ozrla v Smrekarja: "Podpis — Smrekar — kajne!" "Ne, ne, ne," je hitel on, "podpišite — Strniško!" Alena je že zastavila pero, ki je pa nenadoma obtičalo. Obrnila se je proti Smrekarju in uprla vanj oči. "Strniško naj podpišem?" "Strniško, da! Kaj pa oklevate?" Smrekar ni mogel zakriti razburjenosti. Alena je odložila pero, ga prav za prav vrgla na miza in vstala. "Ne, tega ne podpišem! Gospod Smrekar, jaz nič ne vem in nič nočem vedeti in nič mi ni mar — toda tega ne podpišem, ker se mi zdi . . . " Smrekarjev obraz se je čudno spremenil. Iz potez je gledala zločest, počasi se mu je lice skramžilo, dokler ni bušil iz njega smeh, ne smeh, krohot. "Zdi — zdi — kaj se vam zdi? A? Kaj?" "Da to ni vse po pravici!" Smrekar je obmolknil in jo pogledal s pogledom, pred katerim je Alena vztrepetala. "Da ti ni vse po pravici?" Spet se je zakrohotal s tako votlim smehom, da je grmela iz njega groza. "Da ni vse to po pravici? — Torej vi, ki jeste moj kruh, ki bi brez te službe morda stradali leto in dan, vi ste prav taki, kakor vsi drugi, kakor Minka. Vse — tujcu! Če pa domač človek skuša ujeti nekaj zaslužka, ste vsi zoper njega! Torej Taljan, ti se redi, Smrekar, ti stradaj — samo nas pasi in redi!" "Gospod Smrekar!" Alena je kriknila, čelo se ji je omračilo, kakor nikoli, ustnice je krčevito stiskala, ki so ji kljub temu trepetale in drhtele. Smrekar je stopil pred njo, prekrižal roke na prsih in ji z ogromnim telesom zagradil fot, ker je slutil, da namerava planiti iz sobe. "Da, moje škode bi se veselili, da! Pa se je ne boste! Sem že poskrbel, da se je ne boste!" "Gospod Smrekar," je ponovila Alena, "jaz sem že povedala, da nič ne vem, da mi ni nič mar — " (Dalje prihodnjič) Mussolini and Mistress Slain The body of Benito Mussolini, one time dictator of Italy, and that of his mistress, Clara Petacci, lie on the sidewalk in Milan, where they were dumped by partisans who executed them. DR. P. B. VIRANT — Optometrist PREGLED OČI — PREDPIS OČAL Uradne ure: 9:30 do 12:00; 1:30 do 5:00 Zvečer: 6:30 do 8:30 v sredo in soboto 9:30 do 12:30 15621 Waterloo Rd. Cleveland, Ohio v poslopju North American Banke Za sestanek pokličite IVanhoe 6436 Nation's Hats Off to Hard Task Well Done Eisenhower Devers Bradley Hodges | Gerpw j Simpson Patton 1 I TruescoM The organization of the American forces in Europe which brought about the complete collapse and unconditional surrender of the once unbeatable German forces which set out to rule the world. To Gen. Dwight D. Eisenhower, his army group commanders, Bradley, Devers and Clark, we render thanks. To General ton. General Hodges and General Gerow, under Bradley; General Simpson and General Patch under Devers and to General Truescott, under Clark in Italy, the credit of directing the world's finest army is due. A job well done, by the finest staff ever assembled in the history of any war. Za delavce Za delavce THE TELEPHONE CO. POTREBUJE ŽENSKE ZA HIŠNE SLUŽABNICE ZA POSLOPJA V DOWNTOWN ZA VES DAN ALI DELNI ČAS . Polni čas šest večerov v tednu od 5.10 pop. do I-«" Stalno delo—Zahteva se izkaz državljanstva—Zglasi^ Employment Office, 700 Prospect Ave.# soba od 8. zj. do 5. pop. dnevno razven ob nedelja^ The Ohio Bell Telephone CO; toi I Mali oglasi Izvršujem vsa stavbena dela, ki so potrebna pri hišah. Predelujem hiše in trgovine. Brezplačen proračun JOHN ROTAR Building Contractor 1494 E. 222nd St. KE. 4323 Euclid, Ohio STENSKI PAPIR preostale role, dovolj za eno sobo, po I rola Barve, varniši in enamel 8903 Wade Park Ave. SW 2556 HIŠE NAPRODAJ Za 4 družine; 5 sob vsako stanovanje; 4 garaže, fomezi. Najemnine je $135 mesečno. Cena $12,000. Zidana hiša za 6 družin. Cena $13,000. Tri hiše na eni loti. Pod $8,500. Za 2 družini, 9 sob, fornez. Cena $4,000. Zglasite se pri' MARY TISOVEC 1366 Marquette EN. 4936 YOU ARE UNDER ARREST! There's a Thrill in Bringing a Crook to Justice Through Scientific CRIME DETECTION I bavt t»ught tboutandt of tntn and vomea thtt welting. RrvfitAbl*. pltMtnt profmlon. L«t n* yon. too, 1 your own bom«. Pr*p«r« yoonelf In your WUur« tlm* to fill • position in • v«ry ■bort time and at v«ry »mail cost. What otben hav« done, you too. cas do. 53% of All American Identification Bureaus . students or graduate# of I.A.S. fstcinating work Is easy w leim and th* trtininc U Inexpensive. Yon. too, urself to —get Tbc^ (^Uils now. Let me sfiow you bow easily and csn fit youn with good I . .. fill s responsible crime detection lob and steady emplo/ment. But don't delair completely I can prepare you for this fascinating work, during spare time, in your own home. You may pay as you learn. Writ« today for free Crime Book. THE BLpC BOOK OF CRIME*' FREE! It's • thrilUr. T«)li abool Mm* « •v«r and how th«]( w«r« aolvad throDfh IW vtrjr RMthod* UDffht by t.A.8. Sciyl new—b* «or# to itau ^f* INSTITUTE OF APPLIED SCIENCE D#M 193Q Av*., C&l*### 4#, OGLAŠAJTE V "ENAKOPRAVNOSTI" Money for Bonds In Making Dress When summer comes, comfortable, easily laundered dresses will take first place in your wardrobe. With its brief sleeves cut in one with the yoke, this striped classic frock is a dress-maker's joy. Local pattern counters have this and other flattering styles. Make it to save dollar: for War Bonds. ... . U.S,TrtaturyDtpnrimtH$ III Nočno Plača od ure delo overti®® in Steel Improve"" & Forge 970 B. 64 lent * Dovoljeno nam je vhodu potrebu press as! external engine operator^ turret LAT^ OPERATOR^ RADIAL DRII/^ OPERATOR"- voznika elbk^^ VOZIČKA težake stalna dela sedaj »» Visoka plača od ure % % LEMPOO Pl DUNHAM R^' maple Moške se sp' za delo ENGINE BORING SHAPEB^ assemblEII^ labobEBS o tedei^ 53 'do 60 ur na ^ Plača od u'® Zglasite se P""' ^ me 0^ Mfg. C*, 5401 B nmooB OB o posebni .gf0Ct S 1363 E. 45 St' V odda čedw ■I Hiša s ^ eno druSin"^ ,.!»> ne sobe, kopa ^binetr n 't, streSje, "cl""' f t place" in T bliJini Sol m '"500. P" '< Euclidu. Cen« za ne ___— . Dobra . oiiŽeP^^ali" ^ šče se dek^ pi^oj* '' opravila. ^ - ,7330. .Pokličite kličite gostiln. 2a 1 IV l5l^' ivt k Hi \ :ia, % 'ji 5 ,in H k) .^1 S, % v % Enak®?' # %