nachtquarttir anlangen werde verhoffend aldorten Herrn khrigss Commissari gemachte anstatt zufinden, mich Schilsichen in gehör, empfelche vnd Lebe Meiner Gnedigen vnd hochgebtn. Herren Herren trey dinstgchorsanibster vnd schuldigster Johann Weihart Valuasor m. p. Oberhauptmann. Graz den Octobris 1683. Pisanice iz Bele Krajine. l'rilog k slovenski ndrodni ornanientiki; spisal Janko Barle. Nekako ločena od drugega Kranjskega, ohranila je Bela Krajina do najnovejšega časa marsikatero posebnost. Med take posebnosti prištevam lepo. belo narodno nošo, čist, jedrnat jezik in stare za pravo narodne pesmi in običaje. Glede orna- mentike ni bila Bela Krajina nikdar bogata, posebno v primeri s sosednjo Hrvatsko, vendar niso niti one ralice na rokavih (bela ženska suknjiča), pisane otirače (ročniki) iz starejše dobe in one šare, katere so nosile omožene žene na glavi, brez vsake zanimivosti. V novejšem času je seveda drugače. Ob- čenje s tujim svetom, posebno pa z Ameriko, iztisnilo bode skoraj povsem narodno nošo. Pesmi so do malega že one, katere se popevajo onkraj Gorjancev, a tudi stari običaji gi- nejo. Ravno tako je tudi s pisanicami (piruhi). Res se še pišejo pisanice, vendar po malem, in zamenjali jih bodejo kmalu po več krajih rudeči in črni piruhi. Da se stvar, za katero se ni do sedaj nikdo zanimal, povsem ne pozabi, na­ pisal sem te-le vrstice. Pisanje jajec o veliki noči ali vuzmu je razširjeno pri vseh slovanskih narodih in izvira iz prastare dobe. To dokazuje najbolje to, da tudi oni Nemci, kateri stanujejo v krajih, kjer . so stanovali nekdaj Slovani, pišejo velikonočna jajca na slovanski način.1 In ne samo to. Še bolji dokaz so oni ornamenti na 1 Časopis vlastencekeho muzejniho spolku olomuckčho. Roč. II., str. 81. pisanicah, kateri prečesto naličijo zelo ornamentom na raznih izkopinah. Toda o tem več kasneje. Ni torej čudno, da se v drugih krajih, posebno pa pri bratih Cehih, kjer cvete bolj zanimanje za narodne stvari, pisanice živo proučavajo. Naj bi se tudi pri nas, kjer se izkapa toliko dragocenih starin, zbrale in popisale pisanice iz raznih stranij. Dasi je pisanje z voskom po vseh slovenskih krajih (razun Bele Krajine) menda izginilo, šarajo ali pišejo se pisanice vendar še z nožem, kolikor jaz vem, vsaj po nekaterih krajih na Notranjskem in na južnem Štajerskem. Beli Kranjci govorč pisanka ali pa pisan i ca, zato ker se pišejo jajca s pisalko. Na Murskem Polju jih imenujejo rumen i ce (izgovarjajo: remenice); Hrvati velč: p i sanica, pisanec, šarenajaja; Čehi: kras lice (od krasa = rudeča boja), a Rusi in Poljaki poznajo pa tudi pisanice. Piruh (pyr'l.lri,) od pyfiti = rudeti. Na Kolpi čuješ tudi zapiriti se,1 a Hrvatu je piruh vol-rudečko. Zanimivo je gledati, kako pisanice pišejo. Rabi jim tanka limasta cevka. (Zovejo jo v Beli Krajini: pisalka, na Hr­ vatskem pa kišca, kišica ali čarkalo). Pričvrstč jo na leseno držalo, katero ima ondi, kjer se pisalka pričvrsti, malo izdolbino, tako, da naliči mali, nerodni, leseni žličici. V ono izdolbino denejo voska, a ko pišejo, držč ga nad ognjem, tako, da se počasi skozi cevko cedi in po belem jajcu piše. Ko je jajce napisano, denejo je v toplo vodo, v kateri je namočena pražiljka (Caesalpinia eetinata), katero so francoski mornarji že v 16. veku pripeljali iz Brazilije v Evropo pod imenom: brazilijski les. Ta obarvana voda prime se počasi jajca, vosek toplina izliže, jajce se s pepelom obriše, in pisanica je gotova. To je tačas, kadar je pisanje belo. Če je pa katere druge boje, namoči se preje v ono barvano vodo in se potem še-le piše z voskom. Za druge boje rabi češminova skorjica (rumena boja) ali pa jelševa in črešnjeva (sivkasto-rudeča) ali pa jelševa in hrastova (črna). Tudi peresca od čebule rabijo, a dobč od 1 1'rim. l'"r. Kvirelac: Imena vlastita i splošna ilomačih životin, str. 30. njih tcmnorumcno barvo. Da se barva rajši prime, denejo v lonec tudi nekoliko galuna (Alaun). Dasi se belokranjske pisanice ne morejo meriti s pre­ krasnimi, uprav klasičnimi moravskimi in slovaškimi pisani- cami, vendar se še smejo ponositi ž njimi Beli Kranjci. V nekoliko letih, kar se bavim z proučavanjem pisanic, videl in imel sem več stotin pisanic, med katerimi so bili zastopani malo ne vsi hrvatski kraji, a reči moram, da so belokranjske pisanice lepše od hrvatskih, izvzemši one iz Slavonije in hr­ vatske Podravine. Glavni značaj belokranjskih pisanic je, da nahajamo na njih le geometrične Ornamente, rastlinskih je prav malo, in večkrat še oni jedini, katerega narod imenuje na steljice (misli največ sladko koreninico, Polypodium vulgare), naliči po svoji jednoličnosti bolj na geometrični, kot na rastlinski ornament. Le letos našel sem jedno pisanico iz Rozalnice pri Metliki, na kateri so bila narisana prav dobro Z malimi piknjicami peresca od detelje (Trifolium pratense). Večkrat najdeš na njih tudi lončič, iz katerega poganja steljica. Najnavadnejši način pisanja je oni, kateri se rabi posebno v metliški okolici. Jajce razdeli se nekako tako, kakor zemlja na globusu z vodoravnimi in navpičnimi črtami na razna polja, katera so potem posuta z malimi piknjicami, ali vedno tako, da je jedno polje posuto, a drugo prazno; zaradi tega je tudi pisanica, posebno če se rabi črna in rumena boja. zelo živa in prikupljiva. Večkrat razdelč ona polja še s poprečnimi črtami na manja, ali pa rabijo mesto gorenjih vodoravnih črt krožnice. Ta način pisanja sem našel do sedaj samo v Beli Krajini. Drugi način, kateri je podobno razširjen tudi po vsem Hrvatskem, zove se na vüzdice (na uzde). Jajce razdeli se vodoravno z jedno, a navpično z dvema črtama. V sredi vsa­ kega od osmerih polj se naredi mali krog in od njega vle­ čejo se tja, kjer se črte križajo, po jedna, dve ali tri črte. Ta ornament okrasč večkrat primerno tudi s piknjicami ali pa s steljicami, tako, da postane prav mnogovrsten. Obljubljeno je tudi pisanje na stopičke (stup). Pisanica razdeli se z dvema, več ali manj oddaljenima vodoravnima črtama, a ti se razdelita z navpičnimi črtami (stopički) na jednaka polja. Ta polja prečrtajo se zopet na križ in posujejo s piknjicami in se raznovrstno okrasč. Na vrhovih napravi se pa navadno lep križ, ki se največkrat rabi poleg zvezde. 0 ornamentu na steljice sem že nekaj omenil. Hrvatski Zagorci pravijo mu tudi na preprüt (praprot). Ta način spaja se velikokrat z drugimi načini, posebno pa z onim na vuzdice, s tem, da se vuzdice z malimi vejicami ali zobčiči okrase. Včasi se zopet jajce z jedno vodoravno in četverimi navpičnimi črtami razdeli, a kjer se črte križajo, takö na vrhovih, kot na sredi, potegneta se dve črti na križ, a na njih se napravijo steljice. Večkrat se tudi jajce navpično pre polovi, a na vsaki polovici napravi se s steljicami kot drevo, namreč ravna črta z razširjenimi vejami. Ornamenta na križce ne bodem posebno omenjal. ker že samo ime povč, kakšen je. Če tudi bolj redko, kot v sosednjem Hrvatskem, nahaja se vendar tudi v Beli Krajini ornament na puževe hišice (polževe hišice), ali pa na pužeke, kateri naliči spirali, a imd mu je od tod, ker se vije kakor polževa hišica. (Glej podobo.) Povse krščanskega pomena je ornament na božje marterce, katerega vidimo večkrat tudi na moravskih pi­ sanicah.1 Ni čudno, da je delovalo tudi trpljenje našega Odrešenika in oni znameniti dogodki velikega tedna na pre­ proste risarje. Zato vidiš na pisanicah večkrat tudi britko martro, lestvice, žeblje in drugo mučilno orodje, a nikdar ne manjka petelina sv. Petra, več ali manj spretno načrtanega. Rep petelinov je navaden, le jedenkrat sem našel jednega, podobnega nekoliko grški zvezdi, katera je posebno krasno izražena na moravskih narodnih našivih.2 Tudi monštranca je večkrat narisana na pisanicah in na vsaki strani stoji ji lončič 1 prini. Vclkonocni pomld/ka na Moravč. Napsala Fr. Sträneckd. V brn- skem «Obzoru» 1. 1887., str. 115. 2 gl. Moravske" ornamenty. II., str. 5. s steljico, ali pa goreča sveča. Ime Jezusovo je nekaj navad­ nega, a tudi srce zagledaš, zdaj kot okrasek pri ornamentu, zdaj samostalno. Največkrat poganja iz njega križ, steljica, ali je pa okrašeno s tremi žarki. Da vseh pojedinih ornamentov ne opisujem, rečem le to, da so jako mnogovrstni in prav bogati za malo Belo Krajino. Se na Hrvatskem , kjer je narodna obrt v cvetu (ne mislim onih Hrvatov preko Kolpe do Karlovca, kateri niso v tem nič na boljem kot Beli Kranjci), nisem našel v takem obsegu, kot je Bela Krajina, tolike mnogovrstnosti. Pohvalno je tudi to, da pišejo Beli Kranjci pisanice le z voskom, kar je prvotni in najstarejši način in mnogo bolj naroden, kot oni z nožičkom.1 S tem si najložje tolmačimo, da se ni razvila v Beli Krajini na pisanicah rastlinska ornamentika, ker je pisalka za to nekako prenerodna, a nožič je pa kakor nalašč, da se izrazijo fine oblike rastlin. Naj navedem za dokaz le to, da se v mojem prejšnjem bivališču na slavonski meji pisanice, pisane z voskom, ne odlikujejo z nikako posebno lepoto, a one, pisane z nožem, so prekrasne in rezljane tako fino, da se moraš čuditi. In vendar dela jedno in drugo isti narod. Dasi Belokranjci ne pišejo z nožem, vendar so njihove pisanice izvedene prav lepo, boje so žive, tako da občuduješ glavico, katera jih je izumila, in roko, katera jih je načrtala, dasi ne umč morda podpisati niti svojega imena. Boje so tudi jako raznovrstne, našel sem celo zelenkasto, plavo in višnjevato, vendar na jedni pisanici ne nahajaš jih nikdar več, kot dve, ne tako, kot na moravskih (tudi na nekaterih slavonskih in podravskih), katere zaradi svojih raznih boj in umetnega raz- delenja naličijo najdivnejšemu mozajiku. Izmed vseh belokranj­ skih se pa vendar zaradi finih, zamolklih boj in elegantnih oblik odlikujejo najbolj one v Adlešičih, kjer se je tudi prvotni belokranjski živelj do sedaj še najbolj ohranil. Da naličijo ornamenti na pisanicah onim na našivih (kjer so se še ohranili) je sicer zanimivo, ali je prav naravno, ker 1 Temu pritrjuje tudi prof. Jos. Klvafia v svojem spisu: Kraslice mo- ravske; gl.: Cesky Ud. 1893., str. 484. je delala oboje ista roka. Bolj čudno je pa to, da srečavaš še na sedanjih pisanicah oblike, katere nahajaš na izkopinah iz davnih, davnih časov.1 Že takrat okraševali so ljudje svoje orodje i. t. d. z raznimi, jednostavnimi ornamenti. Najdeš jih že na kamenitem orodju, mnogo več na lončenih stvareh.3 Ko so ljudje izumili še kovine, počeli so se tudi ornamenti bolj razvijati in vrstiti se v harmoniške skupine. Ti ornamenti presajali in podedovali so se tradicijonalno od roda do roda in mnogi so se nam ohranili še do danes, največ na našivih in pa na pisanicah. Ti ornamenti, kakor pravi dr. Wankel,3 niso produkt pojedincev, nego celega naroda in ohranili so se nam prav dobro, tako, da jih narod še sedaj dela, prav malo spremenjene. Prvotni znaki ali motivi, iz katerih so ornamenti sestav­ ljeni , delč se v tri skupine. Jedni so lastnina vseh narodov, drugi so mitološkega in simboličnega pomena, a tretji so oni, katere je izumil sam dotični narod. Med prve prištevamo posebno trikot, znamenje sveto malo ne vsem starim narodom. Na belokranjskih pisanicah nahajaš ga cesto, posebno na onih iz Adlešičev ne manka skoraj nikdar. Včasi nahaja se jih več, drug poleg drugega, tako, da so kakor pas okrog jajca. Cesto porazvrščeni sta tudi dve nasprotni vrsti, kar zovejo arheologi volčje zobe. Vsi ti trikoti posuti so največkrat z drobnimi piknjicami. Cesto rabi kot okrasek posebno trizob, katerega najdemo tudi na starih kamenitih spomenikih. Trikvetrum se sicer ne nahaja, pač pa cesto znak s samo dvema zavi- jačama, kateri se potem z drugim spaja v samostalen orna­ ment na polževe hišice, kakor sem že gori opisal, in katerega 1 Če te zanima, oglej si primerjalne slike v: Moravske ornamenty I., str. 27.29., in: Moravski! ornamenty II., str. 9. s Vse to lepo vidiš na mnogih žarah v ljubljanskem muzeju in po­ sebno na posodah iz dobe stavb na koleh, ki so se našle v ljubljanskem Barju. Okraski so isti skoraj, kakor na pisanicah. 3 1'rim.: Moravske" ornamenty I., str. I j. nam tako dobro predočujejo spiralne fibule, najdene po Kranj­ skem in drugod. Od simboli.ških motivov nahajamo na belo­ kranjskih pisanicah največkrat simbol solnca v raznih oblikah, zdaj kot krog z žarki, zdaj kot krog s piknjicami ali pa z zvezdicami. Hrvati predstav­ ljajo tudi mesec z zvezdami in rabijo zato uganjko: Puno sito lišnjakov (lešnikov), a med njimi orij (oreh —- zapisal v Ladvenjaku v bivši Krajini). Od križev nahajamo največ tako zvani malteški križ, kateri cesto rabi kot okrasek na vrheh belokranjskih pisanic. Ta križ se je še dalje razvijal in spremenil v križ, kateri ima četverokot v sredi in se na­ haja tudi kot samostalni ornament. Posebno lepo je razvit na naših pisanicah prestari slovanski ornament valov (sreča- vamo ga cesto kot keramični ornament na izkopanih loncih), kateri se vijejo okrog kroga in so okrašeni z malimi piknjicami. Podobnost ornamentov arheoloških predmetov, pravi dobro gospa Vlasta Havelkova1, z našimi našivi in pisanicami vsekakor ni slučajna. In če bi se zdelo komu presmelo, da so one izkopine, katere učenjaki pripisujejo Keltom, le slo­ vansko blago, tvrdimo vendar lahko brez vsake skrbi, da so južni in zapadni Slovani še pred Kristusovim rojstvom v tako zvani halštadski dobi živeli ondukaj, kjer je izkopano največ teh predmetov, in da so v tedanji omiki sodelovali z drugimi narodi. Kdaj so počeli ljudje pisati pisanice, je težko povedati. Jajce sicer dobro simbolizuje Jezusovo bivanje v grobu in njegovo častitljivo vstajenje, vendar iz tega še ne sledi, da je ta običaj nastal še le s krščanstvom. Jajce je tudi simbol novega življenja, preporoda narave v pomladi, a darovanje z rudečimi jajci je bilo v navadi že pri Egipčanih in Perzijanih. Tudi J. Navratil misli,2 da je običaj, da se o vüzmu jajca bar­ vajo in pišejo —- zlasti rudeče in rumeno — rumenemu solncu v čast, tedaj preostatek iz poganske dobe. 1 Moravske ornamenty II., str. 6. ! Gl. Letopis Matice Slov. 1. 1887., str. 137. Pišejo se kokošja, redkokdaj tudi račja jajca. Belokranjske pisanice ohranile so svojo samostalnost, ker se razlikujejo v mnogem od sosednjih hrvatskih, posebno okrašenja s piknji­ cami in vejicami nisem našel nikjer drugod. Naj bi se pisanje pisanic še dolgo ne zatrlo, saj je lep in časten spomin na davno pretekle čase in omiko naših pradedov!1 Iz vatikanskega arhiva. Zapisal S. Rutar. 1. ) Bonifacius (IX.) etc. Magistro Leupoldo Rectori paroehialis ecclesie in Crainburg Aquilegensis dioecesis, Capellano nostro Salutem etc. Virtutibus clarens etc. nomi- namus te in nostrum et apostolicae Sediš Capellanum et verum familiärem domesticum et in continuum commensalem gratiose reeipimus etc. Tibique concedimus, quod indulgentiis, immuni- tatibus, gratiis, priuilegiis exemptionibusque et aliis uti valeas etc. Dat. Perusii XV. kl. Augusti, pontificatu nostro Anno quarto. (Regestum papae Bonifacii IX., Vol. No. 314, pg. CLVIII.) 2. ) Capellanatus honoris pro magistro Colomanno, Rectori paroehialis ecclesie StiViti prope Laybach, Aquilegensis dioecesis. VIII. kl. Junii, Anno V. (Reg. 314, CCLVIII.) 3. ) Bonifacius etc. Venerabiii fratri Episcopo Concordiensi Salutem etc. Ad audientiam nostram peruenit, quod Thcodo- ricus Tevvfel, qui se gerit pro Vicario parochiali ecclesie in F r a n c z k (Vransko) Aquilegensis dioecesis tunc officialis Ven. fris. nostri Johannis Patriarche Aquilegensis existens eun- dem patriarcham nec non dilectos filios Clericum Civitatis Aquilegensis et dictae dioecesis et etiam Cameram apostolicam in magnas pecuniarum summas deeeperat et ne propterea ad iudicium uocaretur de partibus Ulis aufugerat, quodque patri- archa et Clerus praedicti hujusmodi pecunie summam, in qua eos dictus Theodoricus deeeperat, ut profertur eidem Camere, 1 Lepo zbirko belokranjskih pisanic je podaril pisatelj tega sestavka ljubljanskemu muzeju. Uredništvo.