Vrtičkarji, zavihajmo rokave
Če smo pripravljeni združevati prijetno s koristnim, potem to najlaže storimo v svojem vrtičku.
O organiriranem vrtičkarstvu v naši občini je bilo že veliko povedanega in napisanega, pa vendar premalo storjenega. Tako, kot so vrtički najlepši okras bližnje okolice vsakega urbanega naseija, tako lahko tudi v sra-moto tej okolici. Zapeljimo, ali še bolje, sprehodimo se po bližnji okolici stanovanjskih naselij in videli bomo kaj žalostno podobo divjega vrtičkarstva. Kolibe in kolibice nas bolj spominjajo na romsko naselje predmestja, kot pa na vrtičke.
Vrtičkarstvo potreba in nuja
Živimo v času in pogojih, ko nam je organizirano vrtičkarstvo potrebno bolj kot kadarkoli, tako za voljo cenene, raznovrstne in zdrave zelenjave, kot zavoljo rekreacije in psihične relaksacije.
Naj nas zgodba o zelju in Ribničanu pripelje na skupno pot. Ko je Ribničan peljal zelje po hribu navzdol, se mu je prevrnil voz, nakar se je Ribničan nasmejal, rekoč: ,Poglej, poglej, vsaka glava gre svojo pot.' Tega pa se nam vrtičkarjem ne sme zgoditi, tudi te je kdo izmed nas res Ribničan. Organizirajmo se. Pojdimo na občino, ne da bi se šli hlapce Jerneje, le zahtevajmo svoj prostor pod soncem in na zcmlji občine Ljubljana Vič-Rudnik. Na občini ni več birokratov, ki ne bi hoteli prisluhniti našim željam, le vedeti moramo sami, kaj hočemo, kaj lahko zahtevamo in kaj lahko dobimo.
Pojdimo po vrsti. Brez ureditve prostorskega vrtičkar-skega plana najbri ne bo šlo, zato ga bomo zahtevali. Na občini bodo začrtali prostor »vrtičkarskega kraljestva« in nam rekli: »Gospe in gospodje, le tu se greste lahko vrtičkarje.« Na občini ne bodo pri tem imeli težke nalo-ge, saj je na obrobju mesta, zlasti barja in Rožne doline dovolj plodne zemlje za obdelavo in organizirano vrtič-karstvo. Nekaj zemlje je še nikogaršnje, nekaj je neobde-lane v lasti kmetov ali nekmetov, nekaj pa je take, ki naj njo prežijo urbanisti, da jo bodo pozidali v bližnji ali bolje v daljši prihodnosti. Vsem, ki odločajo o tej zemlji mora-mo povedat, da je imeti neobdelano zemljo danes že »smrti greh«, saj nas bodo razumeli, mar ne?
Pravljične, toda načrtne smotrne in estetske vrtne ulice so nam potrebne in ne kolibice, ki so nam že dolgo v sramoto. Bog ne daj, da bi si vrtičkarji pričeli graditi kakšno mini naselje, toda ker nikjcr po svetu niso vrtič-karji brezu vrtnih utic, ne bomo brez njih tudi mi. Kakšne naj bodo, kako in kje postavljene, pa naj se dogovorijo »na vrhu«, v katerem naj bi bil predstavniki občine, urbanistov, zelenih, vrtičkarjev, sociologov, umetnikov, oblikovalcev, pa še koga. Ne bi bilo prav, če bi bile vrtne utice podobne vojakom (samo SMB ali samo maskirne barve). Uticam bi lahko dali estetsko ali celo pravljično podobo. za njihovo velikost in razporeditev pa bi se morali dogovoriti.
Bodimo bolj strokovni in družabni
Organizirajmo se v vrtičkarska društva, toda ne pre-majhna in ne prevelika. Med vrtičkarji je že precej takih, ki so že pravcati strokovnjaki, je pa tudi precej začetni-kov, teh pa pričakujemo še več. Izmenjave praktičnih izkušenj, strokovnih mnenj in strokovnih predavanj naj bi bile najosnovnejše dejavnosti društva. Medsebojna srečanja, klepeti z vrtičkarico ali vrtičkarjem iz soseščine pa bomo občutili kot balzam družabnosti.
Vrtičkarji že po naravi nismo takšni, da bi popivali po vrtičkih ali se šli divje »bifejčke«. Odžejali se bomo s kakšno »coca-colo« ali podobnim, pa tudi pivo ne bo pregrešno, vodo pa bomo uporabljali predvsem za zaliva-nje vrtov.
Kako priti do vode? Morda bo kdo od nas vričkarjev »pogruntal« kakšno pametno tudi o tem, kako priti naj-lažje in najceneje do vode za zalivanje vrtičkov. Morda se nas bo več združilo in bomo izkopali jamo do talne vode, vanjo položili kanalske cevi, pa se bo kaj pocedilo. Morda si bomo s črpalkami natočili v sode ali mini cisterne in vodo uporabljali na prosti pad, ali pa zalivali s pretočno črpalko, seveda če bo v bližni elektrika. V slogi je moč pravijo in to vemo tudi mi vrtičkarji.
Proč od prometnih cest
Vrtičkarji smo za zdravo prehrano, zato ne smemo biti lovilci izpušnih plinov. Pred nekaj leti so strokovnjaki na Ijubljanskem območju opravili meritve, kako daleč sega-jo škodljivi izpušni plini in ugotovili, da je po 200 metrih že bistveno zmanjšana škodljivost plinov, zlasti svinca, zato se bomo izogibati bližine prometnih cest.
Za gnojenje si bomo pripravili kompost ali gnojne zalivke, zlasti iz kurjega gnoja. Rastlinske bolezni bomo preprečevali z rastlinskimi izvlečki, izredno primerna je kopriva. Voluharje bomo preganjali k sosedu z nedolžni-mi potegavščinami, ali pa jih z ukanami kar ujeli, da bo še sosed zadovoljen.
Zakonski predpisi naj bi varovali vrtičkarje, vrtičkarji pa zakonitost predpisov in naravne zakonitosti. Organizi-rani vrtičkarji bomo morali zato biti tudi pobudniki za sprejem zakona ali odloka o vrtičkarstvu. S svojimi izkuš-njami bomo lahko prispevali levji delež pri sprejemanju in izvajanju zakonskega predpisa o varovanju narave in okolja.
Vrtičkarji moramo pri organiziranju v društva in vrtič-karskega »gospodarstva« ter sprejemanju zakonskega predpisa, pogledati tudi čez plot v sosednje, pa tudi v drage evropske dežele, saj moramo tudi vrtičkarji stopiti v Evropo.
JOŽEF ŠKOF, DIPL. ING.