AMERIŠKA AMERICAN IN 3MWT FOREIGN " ".D LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME slovenian morning daily newspaper & CLEVELAND, 0., FRIDAY MORNING, JULY 18, 1941 LETO XLIV. — VOL. XLIV. je kar že samo >: .lotplVellk prestopek. A to, da policista, ki ga w pok«,:,v pekel-in mu je 0sle' t0 je pa neod- ? fC ' je rekel s°dnik. r i nflSVehotel^ko Prospect E 4- cesti in sicer v času, - .L 1 proti sebi rdečo sig- GAla al P0lid8t m« GAfa;a1' "V pe nazaj do cest-M0 ^obmka, kar jeJuhasz tudi ne postave "go to hell" in potem mu je pa še "osle pokazal." "V navadnem slučaju bi plačali samo stroške," je rekel obtožencu sodnik. "Toda, ker ste hoteli poslati stražnika v pekel, boste plačali še $5 zraven, torej $10.20 vsega skupaj." Policija je dozdaj izvajala prometno postavo nad pešci samo v downtownu, od sobote naprej pa po vsem mestu. Oni, ki imate navado "zleteti" preko ce. Prej, da je|ste kjerkoli, pazite! Hopkins je v Londonu po važnih opravkih London. — Harry L. Hopkins, bivši poljedelski tajnik v Rooše-veltovem kabinetu in sedaj načelnik posojilnega programa, je prišel včeraj v London in takoj ob prihodu obiskal premierja Churchilla. Potem je pa prisostvoval seji vladnega kabineta. To je bilo prvič v zgodovini Anglije, da je bil kdo navzoč pri kabinetni seji, ki ni minister. Zakaj je Roosevelt poslal Hop-kinsa v London, ni znano, toda gotovo po važnih poslih. Hop. kins se je peljal v ameriškem bombniku čez Atlantik. Judje se ne smejo kopati blizu arijcev Vichy, Francija. — Pariški časopisi so začeli kampanjo, da se Judom prepove vsa javna ko pališča, katera uporabljajo arij-ci. Odredba s 1. julijem določa, da ne smejo imeti Judje nobene ga stika z arijci in časopisje smatra, da se tudi v tisti vodi ne smejo kopati kot arijsko pleme. Policija bo varovala delavce v sporu unij Varnostni direktor Ness je včeraj izjavil, da bo danes zjutraj odprla vrata tovarna Pat-terson-Leitch Co. na 69. cesti in policija bo poslana tje, da ne pride do kakih izgredov. Tovarna je zaprla vrata pred par dnevi, ko je prišlo do pretepa med delavci od CIO in A. F. of L. Med delavci in tovarno ni nobenega nesporazuma, ampak samo med obema unijama. Pozdravi iz farm Iz Zakra j škove farme po zdravi j a jo vse Clevelandčane: Jenie Dolenc, Jennie šatej, Josephine Fajdiga, Jennie Sernel, Ivanka Kapelj, Caroline Opalek, Henry Kapelj, Matt Dolenc in Tony šatej. Smrt v W. Va. V Charleston, West Virginia je včeraj umrla Mrs. Joseph Paulin. Zapušča soproga in sedem odraslih otrok, od katerih je eden duhovnik. Pogreb bo v soboto. Naj počiva v miru, POROKE Jutri ob 9:30 bo v cerkvi sv. Pavla na 40. cesti poroka Miss Done Vugrin, hčerke Mr. in Mrs. Michael Vugrin iz 6330 Carl Ave. in Mr. Joseph Spretnaka iz 58. ceste. Sorodniki in prijatelji so vabljeni k poročni maši. Ob desetih bo pa v cerkvi sv. Vida poroka Miss Frances Marian Kranjc, hčerke Mr. in Mrs. Johij Kranjc iz 1024 E. 69. St. z Mr. Viktorjem Lusin iz 1206 E. 168. St. Sorodniki in prijatelji so prijazno vabljeni k poročni maši. V cerkvi sv. Frančiška, Superior Ave. in 71. cesta se bo vršila ob desetih poroka Mr. Lawrence V. Zupančiča in Miss Marie Penksa, 6517 Superior Ave. Ženin je starejši sin dobro poznane družine Mr. in Mrs. Lawrence Zupančič iz 6529 Schaefer Ave.kMr. Zupančič je dolgoletni zastopnik Metropolitan zavarovalne družbe. Sorodniki in prijatelji so prijazno vabljeni k poročni maši. Vsem trem parom želimo kar največ sreče v novem stanu. -o--— Roosevelt je občutno udaril osišče Italija je na zahtevo Nemčije pridržala ameriške konzularne uradnike Rim, 17. jul.—Vlak je odpeljal iz Rima 76 ameriških konzularnih uradnikov, ko je prišel iz Berlina ukaz, da se te uradnike zadrži toliko časa na italijanskem ozemlju, dokler ne bodo stopili nemški in italijanski konzularni uradniki na suho v Lisboni, Portugalska, kar se pričakuje 22. ali 23. julija. Vlak z ameriškimi uradniki so zadržali v San Remo pred francosko mejo. Ko bo dospel ameriški parnik "West Point," ki vozi konzularne uradnike osišča v Lisbono, bodo smeli tudi ameriški uradniki nadaljevati pot, da se ukrcajo na isti parnik v Lisboni. --o- Nemec v ameriški arma di, brat pa v nemški Los Angeles. — Albert Goertz, rodom Nemec, je vstopil v ameriško armado. Povedal je, da služi njegov brat Eberhard v nemški armadi in da upa, da se ne bosta srečala na bojnem polju. "Privilegija bivati v Zed. državah je vredna eno leto voja ške službe," se je izjavil Nemec, katerega pravo ime je grof Al-brecht von Goertz-R e i s b e r g Študiral je najprej v Angliji, leta 1937 je prišel v Ameriko in tukaj postal državljan. 1,500 PUŠK NA DAN SE IZDELA V U. S. Washington. — Ameriške tovarne izdelajo 1,500 pušk in strojnih pušk na dan. še lansko leto so jih ameriške tovarne izdelale povprečno na dan komaj 289. Ustavil je izvoz raznih potrebščin vsem inozemskim firmam, ki zalagajo Nemčijo in Italijo. 1,800 firm in posameznikov v Latinski Ameriki je na črni listi. Washington, 17. jul. — Predsednik Roosevelt je zadal osi-šču silen ekonomski udarec, ko je postavil 1,800 firm in posameznikov v Latinski Ameriki na črno listo in prepovedal domačim firmam nadalje zalagati te trgovske hiše z ikakimi potrebščinami. Posledica te Rooseveltove odredbe je bila dolga preiskava glede aktivnosti raznih trgovskih hiš v Latinski Ameriki, katere se je sumilo, da zalagajo Nemčijo in Italijo. Iz Bele hiše se poroča, da se Dodatna zahvala V zahvali Johna in Mary Rogelj iz 3593 E. 81. St. ob priliki 50-letnice rojstnega dne sta pomotoma izpustila imena Mr. in Mrs. Joe Kenik ter Mr. in Mrs. John Hudak, katerim se naj-topleje zahvaljujeta. Kdo je našel? Zadnjo nedeljo je bila izgubljena ura in očala na pikniku na 4842 W. 130. St. Pošten najditelj je prošen, naj prinese najdeno na 13224 Carrington Ave., kjer bo dobil primerno nagradd. Zadušnica Jutri ob osmih bo v cerkvi sv, Kristine darovana sv. maša ma ša za pokojno Ano Longer (Mačerol) v spomin druge obletnice njene smrti. Sorodniki, prijatelji in znanci so prijazno vabljeni. Za zlet v Lemont Kdor se zanima za izlet na ameriške Brezje v Lemontu, Illinois, ima še to soboto in nedeljo eno najlepših prilik, ko se peljejo tja članice in prijatelji Slovenske ženske zveze. Na razpolago je še nekaj sedežev, ker se je priglasilo toliko oseb, da je bilo treba najeti še en bus. To pot se ne bo treba nikomur voziti v mesto do postaje, a?pp«£k ,io..postaje, določene po naselbini, in te so na 185. cesti in Kewanee ob pol osmih zjutraj v soboto in ob osmih pred SDD na Waterloo Rd. in nato pred Bridge Tavern na 152. cesti in Holmes Ave. Drugi bus bo pa pred šolo sv. Vida ob osmih zjutraj. Za potnike je preskrbljeno tudi prenočišče v soboto večer in hrana pri ča-stitih sestrah v Lemontu. Vožnja tja in nazaj stane samo $8.75. Odločite se in obiščite takoj Albino Novak, 1135 E. 71. St., kjer boste dobili vozni listek. Želimo vsem skupaj najlepšo vožnjo. Zvonarji vabijo V nedeljo bo priredilo odlično pevsko društvo Zvon piknik, ali prav za prav vrtni koncert na prostorih Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave. Na programu bo lepo petje, izvrstna godba in razume se, da tudi najboljša postrežba za žejne in ačne. Žrebanje novincev Sinoči so v Washingtonu žrebali številke, po katerih bodo poklicani v armado novinci, lci so se registrirali 1. julija. Prva dvignjena številka je bila 196, druga 98, tretja 37 itd. V Clevelandu imata številki 98 Slovenca: Edward Anton Tome, 5815 Bonna Ave. in Stanley Oshaben, 19511 Kildeer Ave. Na oddih Dr. L. J. Perme, ki ima urad na 15619 Waterloo Rd., odpotuje v nedeljo na kratek oddih po vzhodnih državah. V uradu bo-zopet 4. avgusta. Želimo mu prav mnogo potrebnega počitka. Nov grob Danes zjutraj ob štirih je umrl za pljučnico v Glenville bolnišnici Anton Pečjak, star 32 let. Stanoval je na 988 E. 63. St. Pogreb se bo vršil iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda, 6016 St. Clair Ave. Čas pogreba še ni določen. bodo napravili potrebni koraki, da s to odredbo ne bo trpela postavna trgovina med Zed. državami in Latinsko Ameriko. Toda v korist narodne obrambe je, da se ustavi zalaganje iz Zed. držav vsem tistim, ki direktno ali indirektno izvažajo razne potrebščine Nemčiji in Italiji, se glasi poročilo iz Bele hiše. Ameriška vlada ima na rokah dokaze, da so nemške in italijanske podružnice v Južni Ameriki, ki so bile zastopnice trgovskih hiš v Zed. državah, dajale dobiček iz trgovine za nacijsko in fašistično propagando. Črna lista teh južnoameriških firm bo tiskana v uradnem registru in se bo lahko dobila v federalnih rezervnih bankah. Kakor hitro se bo pronašlo, da je kaka oseba v Zed. državah v trgovski zvezi z osebami ali firmami -na tej črni listi, se bo dodalo tudi ime te osebe na listo. Med temi 1,800 firmami in po sameznlki na črni listi, je tudi ime Škoda, ki je bivša čehoslo-vaška izdelovalnica orožja in municije v Pilznu pri Pragi. -o- Lep napredek banke V današnji številki je priob-čeno finančno poročilo North American banke ob zaključku prve polovice letošnjega leta Vsega premoženja izkazuje banka $1,780,440.40 in vloge so narasle že na $1,352,409.80. Preostanka in nerazdeljenega dobička izkazuje banke $60,718.99. Društvo Mir vas vabi V nedeljo bo priredilo društvo Mir št. 142 SNPJ prav prijeten piknik na farmi, ki jo lastuje SNPJ. Preskrbljeno bo vse za izvrstno postrežbo in fino zabavo. Ruska vlada je preselila nekatere urade iz Moskve Washington. — Vladni uradi se že selijo iz Moskve, kot zatrjujejo zanesljive informacije. Samo urad zunanjega ministrstva še ni odšel iz Moskve. Dokler bo ostal ta urad v Moskvi, tudi inozemski diplomati ne bodo odpotovali. Vlada seli'urade v Kazan, 450 milj vzhodno od Moskve. Selitev se pa vrši radi napredovanja nemške armade na zahodni fronti. Kot se sodi, nameravajo Nemci najprej vzeti Leningrad, od tam pa prodirati doli proti Moskvi, medtem ko druga nemška kolona prodira od jugozahoda. Ako bi Nemci izvedli ta na-5rt, bi se ruska vlada ne mogla več umakniti iz Moskve, ako se ne umakne poprej. ItalijanskTagent^ni hotel domov Fort Worth, Texas. — Italijanski konzularni agent Atillo Ortolani je izjavil, da gre raje v konfinacijo, kot pa da bi moral domov v Italijo z drugimi, ki so odpotovali 15. julija. Star je 72 let, v Ameriki je že 47 let ter ima dva sinova v ameriški armadi. Ameriški državni urad mu je naznanil, da bo vzel njegov slučaj v pretres in da naj za enkrat ostane še tukaj. -o- Mladinska seja Nocoj ob sedmih se vrši v SND na 80. cesti mladinska seja newburškega okrožja radi izleta v Cedar Point. Na razpolago bodo tudi vozni listki za odrasle in sicer po $1.10 za osebo. Glavni odbor SDZ apelira za polno udeležbo pri seji. -o- VOJAKI MORAJO DOBITI DOVOLJ MLEKA, DA SO ZDRAVI Washington. — Danes dobivajo ameriški vojaki v svoji hrani dvakrat toliko mleka, kot so ga dobivali v času prve svetovne vojne. Tako naznanja vojni oddelek ameriške vlade. Vladni zdravniški urad je po dolgem preiskovanju namreč ugotovil, da mora dobiti vojak najmanj en pint mleka na dan ali njega nadomestil, da dobi vitamin B-2 in apnenec, človeško telo ima jako malo sile, da bi si nabavilo vitamin B-2 in rezerve se kmalu izrabijo. Ako človeško telo ne dobi dovolj tega vitamina j,e posledica slab vid in pa kožne bolezni. Mleko in mlečni izdelki vsebujejo v glavnem vitamin B-2 in apnenec, zato je armadno poveljstvo predpisalo, da mora vsak vojak dobiti najmanj pol pinta svežega mleka na dan, pol pinta pa v drugi hrani, kot v siru. v mlečni kavi itd. TUDI VOZNIKI NOSIJO ODGOVORNOST Clevelandski šef policije, Geo. na luč, pa se luč spremeni, pred- J. Matowitz pravi, da avtni voznik, ki ne da prilike pešcu, da bi šel preko ceste na križišču, krši prometno postavo. Oseba, ki gre preko ceste, kjer je za pešhojo določeno, ima po postavi to pravico prej kot pa voznik avta. Še nek drug slučaj je, kjer vozniki ne upoštevajo pravice pešaka in to je, kadar začne iti oseba pre- no oseba doseže nasprotno stran ceste. V takem slučaju morajo vozniki počakati toliko časa, da je oseba varno preko ceste. S 15. julijem je začela policija uveljavljati postavo za pešce. Ti morajo zdaj nase vzeti odgovornost, ki jim jo nalaga postava in ki je v njih lastno korist. Toda vozniki, ki ne bodo upoštevali pravice pešcev, bodo podvr- ko ceste, ko ji to dovoljuje zele- ženi aretaciji. ■^KXxjx "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER J117 SI. Clair Avenue Cleveland, Ohio Published dally except Sundays end Holidays NAROČNINA: <4a Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalclh: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna Številka, 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail. $7.00 per year 0. S. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mall, $3.50 tor 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription, $7.00 per year Single copies, 3c Entered as second-class matter January 5th, 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 166 Fri., July 18, 1941 Ali bodo boljševiki plačali za umor ruske carske obitelji? m. Jetnikom so določili pet sob v drugem nadstropju, drugo hišo je pa zasedla straža in politični uradniki. Nadzorstvo nad jetniki je postalo mnogo bolj strogo. Mesto vljudnega komisarja Jakovleva, je bil poslan komisar Jurovski. Za njim je pa stal v Moskvi fanatični Gološčekin, ki je imel velik pliv med radikalci. Toda položaj carjeve družine ni bil posebno slab, niti vznemirljiv. Dvakrat na dan so jim poslali hrano iz sovjet ske kuhinje, katero so potem greli na pečici sami. Smeli so tudi na vrt, toda občevati niso smeli z nikomer. Straža je obstojala iz latvijskih in madjarskih čekistov. Madjari so bili vojni ujetniki, ki so se pridružili revoluciji, Latvijci so bili pa poznani kot najgrozovitejši med boljševiki. (Čeka, ruska tajna policija, je dobila pozneje ime OGPU). V začetku julija je začel prodirati general Kolčak proti Ekaterinburgu. Njegova armada je obstojala iz Belih Rusov in vojnih ujetnikov, ki jih je zbral po Sibiriji. Kolčak se je bil dvignil proti boljševikom, ki so se bali, da bo zasedel Ekaterinburg in osvobodil carjevo družino, nakar bi ta nahuj-skal ruski narod, 4a bi se dvignil proti boljševikom. Na 4. julija je poslal komisar Jurovski brzojav v Moskvo za nadaljna povelja v očigled bližine Kolčakove armade. Za navodila se je obrnil na Sverdlova, načelnika centralnega odbora boljševiške stranke. Vlada v Moskvi je odločila, naj se carjevo obitelj usmrti. Komisar Jurovski je prejel ta ukaz iz Moskve med 4. in 14. julijem. Komisar Jurovski je nato sklical v Ekaterinburgu sejo glavnih boljševikov. Seje so se udeležili Jurovski, Gološčekin, Vojkov, Safarov in Bjeloborodov. Ti so odglasova-li, da so Romanovi krivi zločinstva nad ruskim narodom in so določili 16. julij kot dan smrtne kazni za vso carjevo družino. Carjeva družina ni seveda o vsem tem ničesar vedela Ob desetih zvečer je prišel komisar Jurovski k carju ter mu povedal, da se bliža mestu general Kolčak, zato je potrebno, da carjevo rodbino premestijo drugam. Takoj naj pospravijo svoje stvari y kovčege, nato naj se pa vsa družina zbere spodaj v kleti. Jetniki so storili natančno po ukazu, dasi so bili razočarani radi selitve, ker so vedno upali, da jih bo Kolčak rešil Opravili so se, deli svoje stvari v kovčege in šli doli v klet. Tam so stali trije stoli. Na enega se je vsedel car Nikolaj, na drugega bolni cerjevič, na tretjega carica. Za stoli so se postavile vse štiri hčere, mornar Derevenko je stal pri car jeviču, pri oknu je pa stal dr. Bodkin, carjev telesni zdravnik Gospa Demidova, ki je bila osebna carična strežkinja je bila prinesla s seboj dve blazini. Eno je dela carjeviču za hrbet, da seje naslonil nanjo, drugo je pa stisnila k sebi. V blazini je imela namreč skrite dragulje, edino, kar je imela carica še od nekdanje slave. O polnoči je pa udri v klet komisar Jurovski z neka policisti. Brez obotavljanja je povedal strmečim članom car jeve družine: "Vaši sorodniki so vas skušali rešiti, toda ni jim uspelo. Vaša zadnja ura je prišla." Car je prebledel. Nagnil se je k sinu, da ga objame, a komisar Jurovski je začel tedaj streljati. Prve krogle so zadele carja. Tudi carjevič je bil zadet, toda ni takoj umrl Pristopil je Jurovski tesno k njemu in mu pognal dve krogi v glavo. i Tedaj so pričeli streljati v carjevo družino tudi drugi Kmalu je bilo zidovje kleti obrizgano s toplo krvjo, kri star šev, sina, štirih hčera, dr. Bodkina in sluge Derevenka. Zadnja je padla služabnica Demidova. Krogle so zadele blazino ki si jo je tiščala na prsa in se na skriti skrinjici z dragulji odbile. Skočila je v kot in kot preganjana divjad je praskala po stenah in se skušala rešiti. Pristopila je straža in jo za čela suvati z bajoneti. Potem so začeli morilci preiskovati žrtve. Videli so, da je princeza Anastazija še živa, da je bila samo omedlela. Ko so se sklanjali nad njo, je odprla oči. Ko je videla okrog sebe vse v krvi, je zavpila. Tedaj ji je eden izmed stražnikov pre-bodel z bajonetom nogo, drugi so ji pa s puškinimi kopiti razbili glavo. Carske rodbine Romanov ni bilo več. . . Nihče razen prisotnih ni vedel nič o krvavem dejanju Šele na 23. julija je prinesel lokalni časopis vest, da je bi car usmrčen, toda ostala njegova družina je na varnem. Niti boljševiška vlada v Moskvi si ni upala dolgo časa priznati da je bila vsa carjeva družina umorjena. Takoj po krvavem dejanju so morilci naložili vsa trupla na voz in jih odpeljali v bližnji gozd. Prej so bili boljševiki pripeljali tje tri sode gazolina. Vse ubite žrtve so slekli in jim vzeli, kar so imeli vrednosti: pri sebi. Potem so pa vsa trupla razrezali, jih naložili na-kup; dobro polili z gazolinom in sežgali. Tri dni so polivali in žgali ostanke trupel, predno je ogenj vse vpepelil. Osem dni zatem je dospel general Kolčak v Ekaterinburg, da bi rešil carjevo družino. Prepozno! General je takoj ukazal preiskavo, toda glavni zločinci so bili odnesli pete k rdeči armadi. Kmalu zatem so dobili v roke kapetana Pavla Medvedijeva, ki je načeloval carski straži. Ustrelili so ga na mestu. Toda tudi ostali krvniki niso ušli usodi. Drug za drugim so storili žalosten konec. Lenin, oče revolucije, je umrl na posledicah dolge in strašne bolezni — sifilisa. Sverdlov, ki ie najbrže spisal ukaz za usmrtitev carjeve družine, je nekega dne izginil bre zsledu iz svoje hiše v Moskvi. Ravno tako je brez sledu izginil Gološčekin. Govori se, da so se ga boljševiki sami iznebili, ker je preveč vedel.' Ista usoda je zadela Safarova in Nikulina. Komisar Jurovski je umrl v bla-znici. Bjeloborodov, ki je bil tudi eden izmed "sodnikov," se je bil vrnil v Moskvo. Tam, so ga obdolžili poneverbe in ga spravili s poti. Vojkov, ki je tudi prisostvoval seji, ki je končno izrekla smrtno obsodno nad carjevo družino, je mislil, da njega usoda ne bo zadela. Bil je imenovan ruskim poslancem v Varšavi, kjer ga je pa 7. junija 1927 nek ruski patriot umoril na železniški postaji. Od teh dogodkov je včeraj minilo 23 let. Mnogo se je že zgodilo od takrat in v Rusiji se dviga danes zastor nove tragedije . . . Slovenska banka ravno ni bila tekma dosti ogla-ševana, pa je vendar dosti ljudi prišlo gledat jo in zato se moramo zahvaliti posebno Francetu Stembergarju, ki je to tekmo aranžiral, kakor tudi vsem Gar-fieldhajčanom, ki ste tako številno prišli, ravno tako tudi iz Prince in Newburgha. Ta tekma je bila prirejena za korist prizidka našega Doma, ki se sedaj gradi in bo 3. avgusta slavnostno otvorjen. Zato ste vsi vabljeni, da 3. avgusta zopet pridete v Maple Heights in se boste prav izvrstno zabavali pri nas ta dan. Anton Perušek. Danes je na drugem mestu priobčen šestmesečni račun slovenske The North American Banke. Račun je od prvega januarja do 30. junija. Ker je v računu, kakoršne banke naredijo, poročilo prav kratko ne glede kolika milijonov katera banka premore, so računi objavljeni le z nekaj vrsticami. Radi tega se mi je videlo potrebno nekoliko napisati za delničarje in za vlagatelje in za druge, katere zanima o bančnem napredku. Banka je s zaključkom 30. junija štela celotno vsoto: $1,780,-440.40. V teh zadnjih šestih mesecih je banka napredovala za $275,722.93. Banka je dobila 369 novih vlagateljev in 765 Thrift Club Savings vlagateljev. Banka je posodila 322 osebam na "Personal Loan" v vsoti $77,820.78 in 30 družinam na domove vsoto $78,-091.43. V teh, zgoraj označenih posojilih, osebnih in vknjižbenih, najdemo tisto, ki je vredno poudarjanja, da naj bi se rojaki posluževali domače slovenske bank€". Osebna kot posojila na domove so tisto, kar daje narodu pomoč, posebno so osebna posojila umestna, katere rojak in rojakinja dobi nemudoma, brez vseh daljših čakanj in preiskav, kar je potrebno pri posojilih na vknjižbe (nadomove). Zato je vsota $77,820.78 za 6 mesecev narastka primerno velika. In baš tu je, za kar je vredno poudariti, da se za taka posojila v naši banki računa samo po 6%, dočim se v nekaterih finančnih institucijah računa več, za kar je že več rojakov od drugod preneslo posojila v našo banko z veliko zado-voljnostjo. Na vknjižena posojila računa naša domača banka samo po 5%, s tem so tudi zelo zadovoljni rojaki z domačo banko. To je omenjeno le mimo grede, da bi se odzvali in priglasili z vlogami k domači banki še drugi, ki do sedaj še niso poskusili. Naj vsakdo ve, da s tem, če upošteva domačo banko, pomaga svojim ljudem, kar bi se moralo dandanes upoštevati, ko se tako pogosto poudarja narodnost. Dalje se glasi bančni račun o skladih takole: Banka ima na rokah gotovine katero lahko rabi vsak dan za $366,045.22, ima v U. S. obveznicah, ki so ravno tako rabne kakor gotovina za vsak čas $583,651.37. V zgoraj omenjenih dveh skladih ima banka približno do pol miljona dolarjev denarja na rokah za vsak slučaj, če bi ga vlagatelji potrebovali nazaj. Dalje ima banka v zgoraj omenjenih posojilih na vknjižbe in Personal Loan za $513,441.36. Dalje še drugih bondov (Other Bonds and Securities) za $308,-706.28. In še druge sklade za $8,596.17. Tako znaša celo imetje banke kakor že zgoraj označeno za $1,780,440.40. Obligacije banke: Obligacija pomeni, komu ta zgoraj sna vsota pripada. To se deli v tele sklade: delniški kapi- tal je $100,000.00; vladno posojilo je $80,000.0; rezerva za obresti vladnega posojila in odplačila $980.87; dobiček, ki bi se lahko razdelil delničarjem znaša $60,718.99; za vloge $1,-352,409.80; publični sklad $180,-000.00 in še za druge obligacije $6,330.74. Tako znašajo obligacije do centa tako kot je bančno premoženje $1,780,440.40. V tem vsak lahko vidi, da imajo delničarji lepo bodočnost, posebno še, ko bo banka narasla nad dva milijona, kar bo prinašalo večje dohodke (profite) z stroški kakoršne ima banka sedaj s poslovanjem. Več vlog pomeni, več koristi za narod. Banka ima nekaj nad 900 delničarjev, ako vštejemo k tem še njih družine, vidimo v tem precejšen del naroda. Ne smemo pa pozabiti še na one, kateri imajo posojila v banki, ti so banki hvaležni in banka od teh zasluži kakor omenjeno za svoje ljudi. V banki je tudi 13 uslužbencev domačino. To tudi šteje, da bi še mnogi drugi spozna-I li veliko potrebo upoštevati svo-! jo lastno banko. Naša banka 1 plača pol centa več obresti kot druge banke, ima pa iste garancije kot druge banke. Naša banka je članica "Federal Deposit Insurance korporacije" in članica "Cleveland Clearing House Association;" Naša banka je prava trgovska banka, kakor so vse druge banke v Ameriki in smo lahko ponosni, da smo jo ohranili, ker jo potrebujemo kar ste lahko razvideli iz poročil, koliko ljudi se je poslužuje in ima od nje koristi. Naša podružnica v Collinwoodu zelo napreduje. Čast rojakom v Collinwoodu, ker so se oklenili domače banke! Tako je prav, ne samo z besedo biti narodni, pokažimo dejansko! V imenu direktorijev sloven-ske-The North American banke se zahvaljujem vsem delničarjem in vlagateljem za sodelovanje. Ne samo da bi prinesli vloge, marveč hočemo, da pridete tudi po posojila! Anton Grdina predsednik. Iz Maple Heights V nedeljo popoldne smo se udarili v balincarski tekmi, člani balincarskega kluba iz Maple Heights in naši bljižnji sosedje iz Clevelandskega hriba, ali Garfield Heights, štember-garjev France je pripeljal svojo armado še pred določeno uro, ravno tako smo bili tudi Maple-hajčani že na mestu. Ko smo se dogovorili radi pravil igranja in drugih formalnosti, se je igra pričela. Prva igra je izpadla v korist Garfieldčanom, druga pa Mapldhajčanom, zato je bilo treba še enkrat začeti. Ko smo si malo dušo privezali v spodnjih prostorih, smo se ponovno udarili. To pot pa je bila vsa sreča naklonjena Hribovcem, kajti zmagali so pri obeh igrah. Torej ,za enkrat smo poraženi, upa-j rao pa, da se bomo še udarili letos. Pravzaprav pa nismo Maplehajčani nič na izgubi, ako smo zgubili tekmo, je naš Narodni J dom toliko več napredoval. Ako 0 balincarski tekmi Zadnjič sem že poročal, da se bo vršila balincarska tekma med Clevelandskim hribom in Maple. hajčani in se tudi je in sicer zadnjo nedeljo na prostorih Slovenskega narodnega doma v Maple Heights. lirib je dobil tekmo in sicer samo za en "point." Tem potom čestitamo Maplehajča-nom, ki so se tako hrabro držali. No pa saj zakaj bi se pa tudi ne, saj pri nas na Krasu je bilo že tako, da ko fantiček izpusti cuzek iz ust pa že prične delati kroglo iz kamna. Povem pa naj, da mi nismo bili prišli balinat zato, da bi jim vzeli balinčka, ampak zato, da bi s tem kaj koristili domu. Maplehajčani pa so nas tudi z veseljem sprejeli. Nobenega sovraštva ni bilo pred bitko in tudi potem ne, a veselja pa je bilo dovolj. Hribci se vam Maplehajčani prav lepo zahvaljujemo za tako lep sprejem. Torej ostanite zdravi do svidenja. Pričakujem, da se bomo še udarili in sicer z dve-mi društvi: društvo Dom št. 25 SDZ in društvo Naš dom št. 50 SDZ. Tako se nam obeta lepa zabava zopet za eno nedeljo. Po zdrav vsem balincarjem, France s clev. hriba. pa v svrho, da se izpumpa naval propagande, katere svrha je zakrivanje resnice. Mehanifcem tanka je bil namenjen za obdelovanje polja ob prihranitvi težkega ročnega dela; nismo si mi predstavljali to iznajdbo kot sredstvo ubijanja. Organizacija industrije na podlagi velepro-dukcije je bila namenjena kot sredstvo, da se zalagajo široke mase s ceninimi produkti. "Narod, ki ne goji sovraštva, je počasen v tem, da bi taka orodja vporabil za vojne svrhe. Ravno za to pa, ako je prisiljen do tega, bo znal rabiti taka orodja boljše, kakor kateri drugi narod na svetu, in rabiti jih z večjim zaupanjem, ker nima strahu. V tem tiči morda resnična prispodoba. Pod blagohotno revolucijo se zaprti viri narodnega bo-gatstva morajo vporabljati, da služijo človeškim potrebam. Pod kruto revolucijo se bodo vporab-ljali kot orodje za vojskovanje. Dandanes tudi pravica biti blag, človeški, razumevajoč in ljubiti svojega bližnjega je pravica, za katero se moramo boriti. Ali, ko jo zopet priborimo, znamo, da ti človeški in humanizirani instinkti bodo imeli v svoji moči še večjo zmožnost, da se udej-stvujejo, kot kedaj poprej v človeški zgodovini." . Vsa zgodovina pa je proti državam, ki so si postavile cilj, da zasužnjijo druge narode, kajti izjavil je Mr. Berle "nikdar se ni še zgodilo, da bi svobodni ljudje, skupaj delajoči pod pritiskom moralnega zakona, ki je silnejši in bolj prodirajoč kot povelja kakega diktatorja, zgubili kako borbo, do katere so bili prisiljeni." F. L. I. S. -o- Dobro vino iz lepe čase Zloraba ameriških iznajdb - / Države, ki si z vojnim nasiljem hočejo priboriti svetovna nadvlado, zlorabljajo v to svrho, kar je Amerika prispevala na polju tehničnega napredka za mirovne svrhe, kakor je trdil pomožni državni tajnik A. A. Berle v nedavnem govoru. gekel je, da današnja borba za svetovno premoč je postala mogoča le vsled mogočnega mehaničnega napredka v zadnjih letih. Večji del tega napredka je bil posledica ameriške iznajdljivosti, napadalne države pa zlorabljajo to, kar je bilo namenjeno za dobro človeštva, da provzročijo "revolucijo krutosti." "Da govorite s kakim Nazi-jem," dejal je pomožni državni tajnik Berle, "on bi s surovo odkritostjo vam izjavil, da ima pravico do svetovne nadvlade, ker je on zmožen rabiti in organizirati moderne tehnične sile. Pa bi opozoril na oblake vojnih zrakoplovov v zraku, na količine tankov na suhem ,na sijajni sistem električnih komunikacij, ki omogočuje manipulacijo ogromnih mas vojakov, na podmorske čolne v vodi, na organizacijo neskončnega zalaganja z vojnim materialom. Narod, rekel bi, ki je v stanu vse to napraviti, je zares upravičen nadvlado-vati toliko zemeljske površine, kolikor more. "Pa vendarle elektriciteta je nekaj, kar so Amerikanci razvi. li. Motorji notmnje kombusti-je, ki so podlaga mehaniziranega vojskovanja, so bili tukaj iznajdeni in razviti. Aeroplani so prvič vzleteli v Ameriki; podmornice in motorne ladje — ravno tako kakor njih prednik, parnik — so prvič plule v ameriških vodah. "Ameriškemu duhu so bili to blagohotni razvoji. Radio komunikacije so obstajale za razširjanje človeškega obzorja, ne bil Neron in v določeni: v mesecu je jedel samo1 necesarsko jed. Da je h' tako vnet, je imelo svo)*^ nemara tudi v njegovi n|o __ nosti, kajti stari Riw'f ;.vat se bili prepričani, da čebu^j ša glas, Neron pa ie' znano, samega sebe slfl!pa s velikega pevca. n jn Posebno blagodejen pripisovali, čebuli, kar^ polti. Čebulni sok je e% p( temeljnih snovi v stari ana nih receptih. Cisto P°'lam kažejo mnoge podežels^ nag' tiče, pripisujejo mnog^o j; hrani s čebulo. Ljudski jn je prepričana, da ima^a lina veliko zdravilno $ k j( gostoma so jo priporočam v; proti pleši. Na rane s°: ste ] li čebulo, da bi blažila |SVo j in ustavljala kri. Stariyam j gi so jo proglašali za in ^ zel" in vsakomur, ki J| njS( govern horoskopu Mar^-pal kot zvezda, ki je ^ sg la zločeste dogodke, pra vedovali jesti čebulo (jrz koli obliki. Samo neJtS|han stične ločine, zlasti P';a pj, ci, niso hotele slišati čebuli in so jo svojimi; y n šem prepovedovale, ke( za n nile, da more čebula vPljiimi nravstveni razvoj človSa tud Kaj je najboljše vino, če ga ne piješ iz lepe čaše? Lepa časa ni samo očesna paša, temveč ima vpliv tudi na okus. Samo notorični pijanci, ki vino žrejo, ne pa pijejo, se marajo zadovoljiti s kakšnim navadnim kozarcem za vodo ali drugo posodo. Psihološki poskusi pa so pokazali, da ima pijača, ki jo dajejo v tej obliki, dosti slabši okus. Kozarec nikakor ni potrebno, da bi bil posebno fin in dragocen. Le po obliki in velikosti, barvi in brušenju se mora skladati s kapljico. Tako morajo imeti kozarci tudi noge, na katerih se prsti tako rekoč lahko poigrajo. "Vinski kozarec brez noge je tako grd kakor ženska brez pasu," je nekoč dejal neki učeni opisovalec pivskih navad. Staro brušeno steklo je seveda najlepše, dobimo pa tudi izvrstno moderno blago. Stari kozarci s težkimi nogami nas spominjajo ljudi iz starih časov, ki so po petih, šestih steklenicah stali še trdno na nogah. Lepi so tudi veliki kozarci, ki so jim vrezani mični ornamenti s trtni-mi listi in venci ter spodbuja-jočimi napisi. Kozarci za liker smejo imeti isto tako vsakovrsten okras, vendar pa so primerni najbolj za sladke žganice. Za močne likerje izberemo bolje veliko, belo čašo s široko odprtino in iz čim tanj šega stekla. V splošnem naj bi bili vinski kozarci beli najbolj jbrezbarvni, kajti potem najbolje vidimo barvo vina. Dovoljeni so tudi rumenkasti in zelenkasti odtenki, izrazito modri in rdeči kozarci pa prekrivajo svetli lesket ki se pivcu tako prijazno smeje. -o- Kaj zmore čebula Neki poznavalec kuharske umetnosti je nekoč dejal, da uporablja izmed 1000 dobrih receptov 999 čebulo v tej ali oni obliki. Ta izrek nam pove, kako važna je ta rastlina za kuhinjo. Toda ne samo okusa čebule, tudi njene zdravilne moči so proslavljali že od pamtive-ka. Strasten častilec čebule je ,nar. žeparje na golo u^a Je2 - forni V Bukarešti je baje | ^a žeparjev, ki policiji i"tou." delajo velike preglavic kaj , j a si izmišlja razna sreCrt m bi jih zatrla, a do se^udi n beno sredstvo ni zares elstv lo. Nekaj časa so M na vom barvali ušesa s p°sf imel linsko barvo, kar se ^ bilo obneslo in zato so tudi' Izki Zdaj pa, ko so žepa'agel i hujše na poslu kakor S" se r slej, je policija izbrala, , sredstrvo, da jih ukroti |koj dem spoznati, s k"11, Izl opravka. Vse žeparje flfm p policiji ostrižejo na je bil ze takoj prvi da''1"*) pi bilo za 50 procentov ^ako vin. Policija sedaj p*^ Pet lovi vse znane žeparje ''tte j< di k brivcem. Toda P^ty, brivci bodo imeli polne!8a. la s temi nepridipravi,^ seb baje krog 3,000 v Buditi kor sodi policija. Kom^m s nji dobro ostrižen, b<$e P( lasje spet zrasli in zadf;m T morala znova začeti, " P* da bo uspešna. o t v - Galebja jajca zbiif hi Danskem ' pos _ 3 mi Iz Kodanja po ročajem] j perutnine se na Dan^'ago? no bolj krči. S tem Vsti st vedno naraščajoče P^ je nje jajc." Zato so zabavi na to, da bi začeli zbi^te. : bja jajca. V Severn^ v , namreč gnezdi stotis^i, <; bov. Strokovnjaki so ^°Ses da bi bilo na Dansketf! fj8ti kakih 2 milijona gale^ ^el dalo najmanj 800,OOO f^atj gnezd, ki ima vsako ž ^če ca. Valiti začno galej"1} srr pomladanskih mesecilpaj dalo kakih 3 in pol doj? re ne jajc, njihova hrafly Ks nost pa bi bila enaka nom kurjih jajc. Bajf Se bja gnezdišča, ki štejei'^ PU 000 do 10,000 gnezd- * v ; ne na Danskem, ma^*0 k nih obmorskih deže^.f1 -bi zbiranje galebjih ln dobičkanosno delo', f0)^ galebja jajca prodaj^ slaščico, ki pa ni ifl»(e'\ 0 cene. Zdaj pa, ko ,UP jajca nadomeščajo cene zrastle. Tako P® - 0 sredi aprila in v začet^. P< ka prišlo na danski t", Je milijonov galebjih j^Vl0 -o-- Finci so izgubili v sea nji vojni z -Rusijo A^OJ tvih, 17,000 ranjenih; J***" listi pa je bilo ubitih ^ * * * Generalni guverner vojvoda Athlonski je gleške kraljice-matere .ceni: imo: je bi; svoj. SATAN IN ISKARIOT Po nemškem izvirnika K. Mays tirni10 —' Potem ste šli , b>at konice na črevlje?" . sem se vsecn. kar hi Je> snw kar e sem se vsega, kar bi /Pridno sem delal, prj-Pa si nisem nič. Obupa-Z1 in šel med zlatokope." ®°,tudi niste nič našli — fo je bilo! Gladni smo se |i po gorah, niti enega BoltDa ni med nami- Jam je predla. In nazad- '' a nas napadli še Navaji. l0dg,?o jim sicer, pa našli bi u ln pobili, da nismo na- ma|a Winnetoua, ki nas je 0 .k jezeru Mariposa. In 3r°cim videl vas." j, iste mi tistikrat pripove-^j Svoje žalostne doživlja-a bil gotovo pomagal z ci j( ln deJ'anjem." ^ariLniSem- Neprestana ne-e jiJ^11 Je vzela ves pogum. , so01 se naj bil jaz, ki nisem ' J Prav nič, — kako bi se pkA, znil nadlegovati Old eKpj:rhanda t. ,,;a plašljivost je bila mo-€a. Ne verjamem nam-• I bl me bil vaš nasvet na-|a milijonarja —." Iam- da ne. Prepričan a tudl sam ne bom nikdar tiar. M je - m na- Jezera Mariposa ste šli f orni jo?» i4Jf° nam je svetoval 2aj Ste tam Počeli?" P5f, me ni obogatila, trgo- * čj1 ne, poskusil sem še s toK °m" ŠeI sem ^ in a haciendo. Posestnik P * IT rad' del° na polju e mio všeč, povišal mi je ■d» UkuSnjavec me je zape-!P tel Sem Po kvartah - "j S! je še enkrat dobil sem-" fflPS.-Ht vse zaigrali?" ko^IzkUsnje So me .zučile; eI! Prii^ani denar in od-£0' i i , lallV> pametno!" C Istako sem si v dveh letih Pr' Pet sto dolarjev. Tisti-je'ne je poslal gospodar v da bi nakupil blaga lne'ga. yZej sem SVoje do- • i-li| seboj in jih mislil var-jkPOžiti. iri)f;am sem srečal yankeeja, bofJe Ponudil kos zemlje ob ;a(i«m Feather river ju. Sve-, Prisegel, da je najbolj-r v vsej Kaliforniji. Po-me je mikala. Denar sem jjjfa hlapca sem bil, — far-n 1 P°stal. Yankee j evi tova-.1 mi prigovarjali, kupil aj^mljišče." n^ago?" i ^i sto dolarjev." P? Je bil tisti yankee res -ravi lastnik? Saj morebi-ib'je, kake goljufije poče-V Amer5ki z zemljišči. aX' da Prodajajo in kupu- 0 P°sestva, ki jih vobče ni. w <5: , Posestvom ni bila n f>h ! Sem k oblasti in dal r ikrjeve papirje- v;v. Je bllo res njegova 6S«11161 ga ^ Prodati" ^aJ Pa ga je prodal? Ce 30 o res najboljše zemljišče Kaliformji, _ zakai na :a ^obdržal?" ^ se mu ljubilo čepeti na jej'- PUSt0l0Vec je bil in živ ,kJ,meStih J'e bolj mi. r* kmetovanje,; " id p iw, Ne verJamem — 1 fltioV gotovo še tudi dru- I j,. • Ustih pa vam se- Povedal > fe bilo! Kajti ko je SlaSJ; sklenjena (in ko Vlo uPnino, so se mi na +tfirie x-T*" Bem kupil m*to ,,opoinoma rJe —? Swamp {^°vim°čvirje." V | sedaj6bodete ^prtšH v i v ti- "Da. Pa naj vam vse po vr sti povem! Vrnil sem se domov in povedal gospodarju, da sem s,i kupil posestvo. Hud je bil, ko je slišal o swampu, rad me je imel, ni me hotel pustiti z doma, svetoval mi je, naj se za močvirje ne zmenim, naj ostanem, prihranim da si vsaj sto dolarjev, ki bi jih izdal za potovanje. Pa nisem se dal pregovoriti. Kupil sem posestvo, prvikrat v življenju sem imel nekaj, kar je bilo moje, videl bi bil rad svojo posest, pa če bi zapravil tudi zadnji cent. Odpotoval sem. Našel sem sopotnika. Neki Nemec, Ackermann mu je bilo ime, v San Franciscu je obogatel, je tudi imel ob Feather river ju posestvo, obširne gozdove. Žago si je postavil. Podjetje se je šele začelo in začetek je bil skromen, pa mož je bil podjeten, računal je, da se bo mogočno razmahnilo. Njegov sin je šel v trgovskih poslih v San Francisco pa je prav tistikrat potoval k očetu na posestvo. Isto pot sva imela, skupaj sva potovala. Pripovedoval sem mu o svojem zemljišču. Poznal je svet, videl ga je nekoč mimogrede, majal je z glavo in pravil: 'Naš sosed ste in odkrito vam moram povedati, da ste kupili pusto močvirje. Za štiri sto dolarjev ste sicer dobili ogromen kos svete, pa nesel vam ne bo niti centa. Za nič je, enostavno za nič.' Crez nekaj dni sva prispela. Šel sem naj prvo k staremu Ac-kermannu. Nič boljše tolažbe mi ni dajal ko sin. 'Kupili ste plitvo kotlino, silno razsežna je sicer, pa ni druga ko močvirje in krog njega so gole, nerodovitne višine. Kvečjemu da vidite tu pa tam kje kak samoten grm. Tistih štiri sto dolarjev ste enostavno vrgli skoži okno —! Kaj pa mislite početi s tistim svetom?' Ves pobit sem bil, si lahko mislite! Pa dejal sem: "Kupil sem tisto močvirje in si ga bom tudi ogledal. Videl bi rad svojo zemljo, vsaj ta dobiček bom imel za svoj denar." 'Ki pa bo tudi res edini do-biiček!' je (dejal stari Ackermann. 'Počijte si danes pri nas, jutri pa lahko jezdite k močvirju. Spremljal vas bom, če dovolite.' Drugo jutro smo šli. Tudi sin je jezdil z nama. Ackermannovo posestvo je bilo res lepo, sam gost, črn les, prava neizčrpna zakladnica. Kar zavidal sem ga. Nato pa smo prijezdili med gole višine, nenadoma so se odprle in zagledal sem svoje posestvo, široko, plitvo nižino, močvirje in spet samo močvirje. Grmovje ga je obrobljalo, trstičje in močvirni mah zeleno rjave barve. Vmes pa so ležale lene, mrtve mlake. Nobenega drevja nikjer, nobenih trat, niti ptic nisem videl. Sam pust, brezupno pust in gol svet —. 'Tole je vaše posestvo!' je dejal stari Ackermann. 'Žalosten svet, tako žalosten, da se koj obrnem domov, če me kedaj noT ga zanese sem.' "Onstran moEvfirja še niste bili?" sem vprašal. 'Ne.' "Pojdimo gledat, kak je svet tam! Rad bi videl, ali je onstran močvirja tudi tako pust." 'Nič drugačen ni ko tukaj. Ni vredno, da bi se mučili.' (Dalje prihodnjič) —-o- PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE Uboj za zabavo Kunec je v divjem diru pra skajoč z nogami planil noter pod plosko skalo. Desna zad nja noga mu je odkrhnila kam-nat zadirek s čeri in izginila, prav ko je pes s smrčkom butil v luknjo. Pes se je v besnem zaletu prekopicnil in bevsknil. Kunec je zlezel po ravnem rovu v čeri pod skalo. Kremplji so mu škrtljali, ko se je poganjal naprej, zdaj s prednjimi, zdaj z zadnjimi nogami. Za seboj je puščal sled rjave dlake. Na sredi je postal in hlipal. Pred seboj je videl črni pasji smrček, ki je puhal in se mrdal na daljnem koncu rova. S težavo je potegnil noge pod trebuh, zasukal glavo tako, da mu je bilo moč videti oba vhoda v rov, in čakal. Lakotnice so mu utripale in se pritiskale ob skalo. Z leve strani je pridrvel fantič preskakujoč bolvane, ki so obrobljali vrh čeri. V desni roki je držal usahlo vrbovo šibo. Na enem od bolvanov se je ustavil in ozrl. Pes je pridvig-nil glavo, pogledal fanta, pomahal z repom in zalajal. Fant je zavriskal in se pognal po čeri k skali. Pes je veselo za-renčal, sunkoma dvignil glavo, ter ves iz sebe praskal in nemočno grebel po lpknji v apne-ničasti čeri. Fant se je vrgel po dolgem na tla, na tistem koncu, kjer je kunec ušel pod skalo, zaprl eno oko in pogledal noter. Ko se mu je oko navadilo teme, in je ugledal kunca, je še on zagrčal. Ko je kunec na obeh straneh videl sovražnika, je poskusil zriniti glavo skozi majhno špranjo na levi strani, onod, kjer se je skala opirala na dva stož-časta podaljška čeri. Glavo je zrinil v režo do uhljev, dalje pa ni mogel. Obstal je pri miru. En uhelj se mu je preganil dve gube, drugi pa naravnal po hrbtu in skoncema trepetal, ker je pihala vanj pasja sapa, ki se je bledomodra, valila po zatohlem rovu zaslišal praskanje, ki je prihajalo od zadaj. Fantič je s svoje strani potiskal po rovu vrbovo šibo. Konec šibe se je narahlo dotaknil kunčevega levega bedra, zdrsnil po njem navzgor in zadel ob skalo. Nato se je šiba zavrtela zaškrtala in obtičala v FULL PINT Code No. 163-C ;1.95 Full Quart Code No. 163-A JAS. BARCLAY t CO., LTD. ■"IriU.Wcli.lPlHli.Uk mehki dlaki na levi strani repa. Zasukala se je v drugo. Koža se je nabrala okrog šibe in na bedrih napela. Kunec se je prestrašil. Pridržal je sapo in hipoma izvlekel glavo iz razpoke. Ko je zagledal pred seboj na daljnem koncu rdeči pasji jezik, ki je visel izmed belih zob, je stegnil desno zadnjo nogo nazaj. Obstal je, desno zadnjo nogo upognjeno v bedru in trepal z očmi. Brki so mu drhteli, uhlji pa se pritiskali ob skrčeni vrat. Šiba je spet škrt-nila in se zaobrnila. Kuncu je potegnilo kožo po trebuhu kvišku v klobčič kože in dlake, ki se je nabiral ob koncu šibe. Šiba se je vnovič zavrtela. Kuncu se je koža v bedrnem upogibu napela. Fantič je zaklel. Udaril se je z bokom ob zadirek čeri. Togot-n0 je revknil in zastokal: "As-s-s-s!" Pes je mahoma sunil gobec v luknjo in zalajal. Lajanje je odmevalo po rovu, da je dlaka na kunčevem vratu stre-petala. Kunec je zaprl oči, in glava se mu je poniknila. Močni duh pasje sape ga je dušil. Fant je globoko dihnil in poskusil šibo zavrteti. Potne roke so mu spodrsevale p0 suhi vr-bovini. Šiba je bila preveč okorna, da bi se vrtila. Kunec je imel kožo po vsem životu tako napeto, kakor je napeta koža na bobnu. Kremplji desne zadnje noge so se mu oprijemali čeri s tako silo, da so se mu na konceh skrhali. Pes je vzdignil glavo in stopil nekaj korakov v stran, da je povohal kačo, ki je lezla po čeri. Potem je spet prišel k luknji, dvignil levo sprednjo šapo in sklonil glavo po strani. Fant je zlagoma in previdno začel šibo vleči. Nekaj trenutkov jo je vlekel ,tak0 po malem, da kunec ni čutil, kako ga vleče. Kar na lepem pa mu je desna zadnja noga, ki je nosila težo celega telesa, praskajoč zdrsnila nazaj, in nato votlo udarila. Celo telo mu je začelo polzeti in butati ob čer, s prednjim nogami pa je v temi grebel po tleh. Pustil se je počasi, vleči, ker je bil preveč zbegan, da bi se uprl. Pes je vohal pri svoji luknji skraja pazljivo, potlej pa nepočakano Zazdelo se mu je, da hoče ku^ nec uiti. Zdrvel je preko skale k fantiču, bevskal in zrinil smrček med fantičev obraz in luknjo. Potem je zacvilil in se pognal nazaj k svoji luknji. Kunec je bil približno en če vel j od fantičevih rok pri kra ju luknje, ko se je šiba zatakni' la v špranjo tam, kjer je skala slonela na podaljšku čeri ravno v žrelu rova. Fantič je zaklel in šibo potresel. Šiba pa se ni dala premakniti. Zato jo je porinil nazaj. Ko je kunec začutil, da je napon ponehal, je potegnil zadnji nogi k sebi. Fantič je poskusil zasukati šibo še enkrat, da bi jo izdrl. Že jo je malo zavrtel, ko je kuncu koža na levem bedru počila in se odrla. Kunec je naglo sunil z glavo navzgor in navzdol, silno zacvilil, se pognal naprej, in z vsemi štirimi butal ob čer. Pes se je nepočakano zaletel v svojo luknjo in si ob čeri porezal gobec. Nato je legel na trebuh. Oči je imel vodene in čeljusti narahlo odprte. Fant se je vzdignil na kolena,pograbil šibo oberoč in jo s precejšnjo krpo kunčeve kože na konici iztrgal iz rova. Kunec je omoten od bolečine lezel naravnost naprej ne da bi mu bilo mar psa. Pes je odmaknil gobec. Rep se mu je zravnal. Oči so se mu priprle. Prsi so mu drgetale. Prikazala se je kunčeva glava. Tedaj je pridušeno zacvililo, in ko so se pasji zobje stisnili v kunčevem vratu, je tiho šktrnilo. Ko je fant skočil čez skalo, je pes zmagovito stresal kunca. Fantič je pograbil kunca za zadnji nogi in surovo brcnil J psa v rebra. Pes je spustil kunca in cvileč stekel nazaj. Fant je vzdignil telo, ki je tako drgetalo, kakor da bi preskakovalo v smrtnih težavah ograde. "Živijo!" je iztisnil fant skozi zobe. Nato je raztreščil kunčevo glavo ob skali. '(Liam O'Flaherty) --o-- IZ DOMOVINE —Sedem obsojenih. Grofica Ernestina Bathyany, ki ima svoje posestvo v obmejni Kraj-ni v Prekmurju, je bila dozdaj že nekajkrati žrtev tatinskih obiskov. Pred kratkim smo poročali o drznem razbojniškem napadu, ki ga je zagrešila nad njo Bratkova vlomilska družba in ji odnesla okrog 25,000 din. Malo prej pa je gospa grofica vložila prijavo zoper nekatere svoje bivše uslužbence, ki so ji stalno izmikali' denar, perilo in razno orodje. V tej zadevi sta bila na okrožnem sodišču v Soboti obsojena Janez Horvat in Janez Škalič, ker sta v teku poldrugega leta s ponarejenimi ključi odpirala predale pisalne mize in omare ter odnesla denarja v skupni vsoti 34,-000 din. Poleg denarja pa sta si prilastila perilo in razno kuhinjsko posodo, med drugim je Škalič odnesel tudi dva srebrna svečnika, pladenj iz kitajskega lesa in porcelanast krožnik. Vlomil je v skladišče tako, da je odtrgal ključavnico na vratih. Obsojena sta bila prvi na dve leti in dva meseca, drugi pa na dve leti in tri mesece strogega zapora. Poleg njiju je prišlo na zatožno klop še 5 drugih obtožencev, ker so pri mlačvi odnesli 400 kg pšenice ali pa so skrivali ukradene predmete. Obsojeni so bili na kazni od 1 meseca do 40 dni zapora. Oba glavna krivca morata povrniti grofici 34,000 din. —Aretacija. Celjska policija je prijela 21 letnega Viktorja Benejčiča, ki se je zdravil v celjski bolnišnici in tam ukradel ob odhodu iz bolnišnice nekemu bolniku 200 din gotovine iz nočne omarice. Iz veže upravnega poslopja je ukradel istemu bolniku iz zaprtega kov-čega srebrno uro, uro budilko in še nekaj drugega blaga v vrednosti tisoč dinarjev. Policija je storilca izročila sodišču. —Z motorja jo je izgubil. V bolnišnico so pripeljali iz Studencev 21 letno tkalko Ivano Buhaker, ki se je ponesrečila pri padcu z motorja, ter si zlomila desno roko. Peljala se je z nekim motociklistom ter sedela na zadnjem sedežu, na katerem pa je naenkrat izgubila ravnotežje ter zdrknila na tla. Finančno poročilo The North American Bank Co. z dnem 30. junija 1941 PREMOŽENJE Gotovina na rokah in v bankah.........$ 366,045.22 United States vladne obligacije ................583,651.37 Posojila in diskonti ......................................513,441.36 Drugi bondi in sekuritete............................308,706.28 Drugo premoženje........................................8,596.17 Skupaj.................$1,780,440.40 OBVEZNOSTI Osnovna glavnica .....................$ 100,000.00 Obveznosti osnovne glavnice ......................80,000.00 Rezervirano za obveznosti osnovne glavnice, obresti in odplačilo..................980.87 Preostanek in nerazdeljeni dobički..........60,718.99 Vloge ..............................................................1,352,409.80 Javni skladi ..................................................180,000.00 Druge obveznosti ..........................................6,330.74 S Skupaj..................§1,780,440.40 Sekuritete nošene z $176,525.95 za varstvo javnih skladov, dovoljeno po postavi Člani Federal Deposit Insurance Corporation Člani Cleveland Clearing House Association AMERICAN RADIATOR PRODUCTS WOLFF HEATING CO. GRELNI INŽENIRJI Gorak zrak, para, vroča voda, plin, . __ olje, air conditioning. — Poprav- fjST Damo vse vrste furnezc in boilerje. NOBENE GOTOVINE TAKOJ. PLAČATE V TREH LETIH Urad in razstava vseh predmetov na 715 E. 103rd St. GLenvile 9218 Vprašajte za našega zastopnika Štefan Robash NIČ PREDPLAČILA DO OKTOBRA MALI OGLASI_ Barvanje hiš zunaj in znotraj Delo garantirano Cene nizke Se priporoča Mike Zernic 14705 Thames Ave. Tel. MU 4917 (Thursday-x) SPECIALS Friday — Saturday Fresh Roll Butter, lb. .29V2c ...55c Fresh Large Eggs, doz............ Pure Cane Sugar, 10 lbs......... Sweetheart Soap Deal, 4 Bars............18c Best Quality Spaghetti or Macaroni, 4 lbs.. .25c Jell-o3Boxes.......14c Golden Ripe Bananas, 4 lbs..............25c Also 6% Bee*- At a Low Price SPECH FOOD STORE 1100 E. 63rd St. HE-0674 BLISS COAL CO. PREMOG IN DRVA Zastopstvo WHITING STOKERS 22290 LAKELAND BLVD. KEnmore 0808 Hiša naprodaj Poceni je naprodaj hiša za 2 družini, 12 sob, 2 garaži, najemnina $80. Cena je $6,900. Nahaja se blizu Euclid Beach parka. Za podrobnosti vprašajte na 16609 Waterloo Rd., telefon IVanhoe 9682. (166) Soba v najem Odda se moblirana soba in kuhinja za novoporočenca ali samca. Odda se tudi sama soba. Vpraša naj se na 16003 Huntmere Ave (liiTrtiixinmiTt^TiTrm TREBUŠNE PASOVE IN ELASTIČNE NOGAVICE imamo t polni zalogi. Pošiljamo tudi po pošti. MANDEL DRUG CO. 15702 Waterloo Rd., Cleveland, O. MOLLY'S TAVERN 7508 St. Clair Ave. PIVO—VINO—ŽGANJE —DOBRA JEDILA— Se priporočamo Ignac Slapnik, st CVETI IČ AR 6102 ST. CLAIR AVE. HEnderaon USD Dobra kuharica se išče Službo dobi ženska v starosti med 28 in 38 leti za kuho; mora biti dobra kuharica, Slovenka ali Hrvatica. Pokličite EN-dicott 8997. (168) Zelo dober kup Naprodaj je hiša na 1157 E. 60. St., 8 sob, 2 garaži, lot 140x160. , Naprodaj je delikatesna trgovina, cena $800. Za podrobnosti vprašajte pri Jack Tisovec 1366 Marquette Rd. blizu St. Clair In 55. St. BODITE PREVIDEN VOZNIK Mnogo nesreče se pripeti radi pokvarjenih oči. Dajte si pregledati oči. da (Jul 16 18 19) se boste počutili varne Vid mora biti : tak, da lahko razločite številke na metru brzine, da vidite, kako hitro vozi. Imamo 30 let izkušnje v preiskovanju vida in umerjanju očal. Zadovoljni boste v vsakem oziru. EDWARD A. HISS lekarna—farmacija in optometrističut-potrebščine 7102 St. Clair Ave. pridite na VRTNI KONCERT katerega prireja pevski zbor "ZVON' V NEDELJO, 20. JULIJA na prostorih Doma zapadnili Slovencev, 681-8 Denison Ave. Na programu bo lepo petje, dobra godba in vsestransko izvrstna postrežba. Vabi ODBOR. ZAKRAJSEK FUNERAL HOME. Inc. dO 16 St. Clair Ave. Telefon: ENdicott 3113 3 Oblak Furniture Co. TRGOVINA 8 POHIŠTVOM Pohištvo in vse potrebfičlae za dom 6612 ST. CLAIR AVE. _HEnderaon 297»_ GAY INN 6933 St: Clair Ave. Godba in ples vsak petek in soboto. Najboljša pijača. (Fri. -x) »J-t i "Vi v Ljubljano?" še je začudil Lovro. "Da, zasebne zadeve. Obenem si lahko ogledam pripravnih konj, kakšno kočijo in izberem potrebno pohišje." — To se je Lovru, ki je hitro sklepal in počasi izvrševal, zdelo prehitro. "Za kočijo se bo dobila kaka prilika," je dejal, "in za konje se še ne mudi. Pohišja bo zadostovalo v začetku za sprejem-nico." Baron si je zapisal, kaj bo treba preskrbeti, in vprašal, če drugega nič. "Da, še nekaj, gospod baron! Kupite mi na kolodvoru po en izvod vseh novin in listov, kar jih prodajajo. Tega ne smete pozabiti. Kdaj se povrnete?" »Jutri." — Ko je dobil baron potrebnega denarja, je ukazal Janezu napreči in se oblastno peljal proti Gorenji vasi, potem proti Krškemu. Med potjo je došel kakor po naključju gospo in gospodično Majer-jevo, katerima je potem delal druščino in kratek čas z dovtip-nim opisovanjem svojega oskrbniškega poslovanja, ki je očividno njega bolj zabavalo kakor gospodarja Lovra Bojan-ca. Medtem, ko se je razveseljevala ta družbica deloma na Lovrove stroške, je ta hodil po prostornih sobah svojega gradu Noya 1941- zalqga Tennis balls, 3 za ........ .............98e MacGregor Golf seti, 4 palice in vreča........... ............8.89 "Palmair" pokrivala za Coach ali Sedan sedeže ... 3.69 l^oz.kanta Prince Albert tobaka..................... ...............69 Moški boliš! "sailor" slamniki ..................... 2.79 May'd Best Ali Thrivo jed v kantah za pse....12 kant 79c Deški 235 do 3.95 Street, Dress, Sport čevlji ............1.89 22.50 Crest svetilke s svilenim senčnikom ..... ..........14.98 1.S8—7,98 različni svileni senčniki .................... 51 do 3.59 2.98 do 4.98 Pottery in China namizne svetilke........1.98 119i95 1941 avtomatični radio-fonograf .......... ..........69.95 TMC Mineral olje, navadno 1.95 galona ........ ............1.29 25c Pond's Facial Tissues, zaboj 500 ............4 zaboji 89c "Maynap" Sanitary Napkins, 50 v zaboju ..... 25c Chipso Soap Flakes, veliki zaboji.............. ...5 za 96c 25c Ivory Flakes, veliki zaboji............................. 8c Ivory milo, srednje velikosti komadi............ .10 za 51c fEUš > Pa It p (To, 3a s Terry Cloth Covered Bath Hampers ..•...■■■■•••^llgli 1.29 do 1.69 "Fleurette" Pantryware.....ISZ^jmci Pni [dol Razprodaja plkniških predmetov, znižani Večje in širše Jumbo zavese ............."..... 3.45 Ready-made Texture Cotton Drapes Navadni 19.95 gugalniki z coil vzmetmi 3.45 Tubular jekleni stoli, samo 100 ........... 5.95 Mize za dvorišča, se Jih skupaj zgane, sajff ^ Popolna zaloga AJax tajerjev..................... znatj^ " 39.50 Axminster preproge, 9x12 mere ........... 4.25 do 4.95 Od stene do stene preproge...... Disc, vzorci 1.75, Inlaid linolej, kvad. jarda ^ 1.98 Odora Supermatic Wardrobe Closet 35c T.M.C. Pin-to-Dress Shields, 3 pari za 1 e ( pojnj}!n pa Floor Sample Grand in Spinet klavirji 89.50 moderno pohištvo za spalnico, 3 komadH o< Navadno $45 Sofa postelje, tapetirana pokri^ --v 6 komadov Solid Rock Maple pohištvo za sp^ v Razprodaja poletnih klobukov, $1.95 do $10 3.98 In $6 Paragon in Surety-Six čevlji.........I Skupina $6—8.95 čevljev, znanih izdelkov - Sandals in Play čevlji, preje 4.98 K ii $3 do $5, spalne obleke in spodnja krila 25c Lux Soap Flakes, veliki zaboji..........................5 za 99c _ ..- jjjtia 1.69 Navadna in s čipkami spodnja krila Pl Navadna 1.09 Rayon Crepe in Satin spodnjajf^*11 ---i---'ved Samo 71 reg. $2. Nainsock Blouse-Slips........-^/y ^ ^ 75c Listerine, 14 oz. steklenica, posebnost....................59c Navadno $3 Lingerie, različni vzorci ^ih 8-Way aluminijasti Cooker za vse namene ................97c Razna prtljaga, 25%—50% popusta. Te posebnosti dobite v naših spodnjih prostorih 39c Felt Base Floor Covering, kvad. jard..............24c Block, tile in drugi vzorci! Odrezani od polne role! Prinesite mero od sobe. (The May Co. Basement.) $1.39 Preproga za hodnike in stopnice..........jard 99c Vzorci v dveh barvah! Novi vzorci in barve. $2.99 Rayon Sharkskin Toppers .............................1.00 Dokler boipo imeli omejeno zalogo! Lepi stili, bele ln druge barve! Za dekleta in ženske. Junior Miss poletne obleke........................................1.00 $2.91 vrednosti! Nekaj malo poškodovanih! Različne mere. Le eno obleko vsaki odjemalki. (The May Co. Basement.) Nove Rayon obleke .....................................................1.00 $1.29 do $1.69 vrednosti. Lepi prints in druge barve. Mere 14 do 52 za ženske in dekleta. $2.94 do $3.94 Street obleke.......................................2.44 Lepo nove obleke v najnovejših vzorcih. Mere 14 do 52 za ženske in dekleta. v Novelty poletni čevlji ............................................par $1 $1.98 do $2.98 vrednosti! Beli, kombinacijski, tans. Nekaj Jih Je zamazanih! Mere 4 do 9 za ženske in dekleta. (The May Co. Basement.) S n žav nei 59c do $1 Temne denarnice (Handbags) ............ Najnovejše temne jesenske barve! Lepi z^JJlei Različni izdelki in mere. (The May Co. Basel" fc^ 69c do $1 Full-Fashioned svilene nogavice, , Nekateri z rayon vrhi! V različnih barvah! Ne* a pokvarjene! Mere 8% do 10% za ženske in d^Ved Moške 19c delovne nogavice..............................^/jač Combed cotton! Nekaj anklets! Različne barve'! L regularne! Mere 10 do 12. (The May Co. Basen1, ( Otroški 15c Cotton Anklets....................................'cCn I Fancy stitch mercerized cotton! Mere 6 do 1®" Moški $1.95 Sanforized Slack obleke...................^gj Navadne barve! Nekoliko pokvarjene! Mere pasu 38 do 44. Heške $1.39 Slack obleke .......................... ;eu! anforized! Fancy zelene, tans, sive! Mere 8 r dr; > n Otroške obleke in polo srajce ......................29c Vrednost 59c vsaka! Organdy obleke! Pisane barvne polo srajce! Različne mere do 6. (The" z Co. Basement.) >dn Dekliške Overalls in Slacks............................48c Vrednost 69c! Twill overalls in desert cloth s10^ v Nove barve! Mere 7 do 14. (The May Co. BaseO^ ' S< Vabilo na PIKNIK DRUŠTVA MIR ŠT. 142 SNPJ NA SNPJ PROSTORIH p Ipo 0U n/ulsilisi OA -K- lA/H igral bo jankovlcevorkesf kc ___________v nedeljo 20. julija 1941 vabi odbor o i lTT»IlXirTTTTTTtTTIItI»I»I»IIIIIlIIITIIIIlIXIIIIIIIt*TTT»IITTTTTTT^