2 KRcasriKA
3
časopis za slovensko krajevno zgodovino
1995
Roman Brunšek
Procesi pred sodiščem slovenske narodne časti v
Ljubljani
živimo v času, ko se je pojavilo veliko zani-
manje za posamezna dogajanja v naši povojni
zgodovini in ko lahko slišimo zahteve po raz-
jasnitvi določenih vprašanj. Med zamolčane teme
sodijo tudi razni sodni procesi po vojni, med ka-
terimi so bili nekateri predvsem politične narave in
izpeljani na podlagi sumljivih obtožb. Med takšne
sodijo tudi procesi pred sodiša narodne časti.
Ustanovitev sodišč
''^ Sklep o ustanovitvi sodišč narodne časti v Slo-
veniji je sprejel CK KPS na seji 7. marca 1945. S
tem je bila dana zelena luč za pripravo. Ljudje so
morali vedeti, kaj pomeni narodna čast, kdo jo je
omadeževal in zakaj mora odgovarjati. Poleg tega
so si odgovorni hoteli zagotoviti sodelovanje naro-
da pri odkrivanju osumljencev in pri izvedbi pro-
cesov.
V časopisju so se pojavljali članki, ki so raz-
glabljali o vprašanju pravice in časti. Vedno bolj so
prevladovale zahteve po obračunavanju s posa-
mezniki, ki so kakorkoli sodelovali z okupatorjem,
saj naj bi to zahtevala "narodna časf.^ Slovenski
narod je prestal veliko zgodovinsko preizkušnjo. V
njej so se ljudje opredeljevali tako in drugače.
Mnogo dejavnikov je vplivalo na posamezno odlo-
čitev in na določena dejanja. V letu 1945 je bilo
mnogim pač povsem jasno, katera odločitev je bila
pravilna - sodelovanje v NOB na strani parti-
zanov. Pravilnost te izbire se je povezovala s častjo
in slavo. Na eni strani so se pojavili ponosni
zmagovalci, na drugi strani osramočeni poraženci.
Ljudje so dobivali etikete, razvrščeni so bili v
prvo ali drugo skupino, zelo težko pa je bilo ostati
v nevtralni skupini. Josip Vidmar je jasno postavil
vprašanje: "Ali naj dopustimo, da bo imela poni-
glava nezanesljivost v našem narodu enak položaj
kakor junaštvo in zvestoba?"^ Vidmar tu ni mislil
na narodne izdajalce in vojne zločince, saj se je
njim že sodilo, ampak na tiste ljudi, ki so sode-
lovali z okupatorjem na gospodarskem, političnem,
upravnem, propagandnem in kulturnem področju.
Ti so osramotili narod, ki je "kot celota prestal
zgodovinsko preizkušnjo s častjo in slavo."^ V
očeh širše javnosti je bilo te ljudi potrebno pri-
kazati kot strahopetce in izrodke, ki jim ni bilo
mar trpljenja slovenskega naroda. Bili so egoisti, ki
so gledali na lastne koristi in pri tem prodali svojo
narodno dušo. "Ljudje brez ponosa, samozavesti in
narodnega čuta so v tistem trenutku kot pravi
hlapci in strahopetci še poslednjič pljunili na svojo
nacionalno čast in se začenjali udinjati okupa-
torju."4
Pisci člankov so zahtevali, da sodelavce okupa-
torja kaznujejo, češ da to zahteva narodna čast.
Kaznovanje naj bi bilo moralno in vzgojno dejanje,
človeška dolžnost, ki da jo terjajo žrtve NOB.
Vendar pa pri tej katarzi nikakor ne bi smelo priti
do maščevalnosti niti do popuščanja, ampak bi
morala vladati pravičnost. Da bi bile sodbe res po-
štene, naj bi sodil narod sam, "ki je v celoti izkusu
vse strahote narodnega trpljenja"^. To idejo je so-
dišče potem res prevzelo, saj so bili v senatu poleg
sodnika zastopani različni poklici. In v takšna so-
dišča je bilo potrebno verjeti in jim zaupati "prav
tako, kot zaupamo vase!"^
Kaznovanju okupatorjevih sodelavcev pa je
bilo potrebno navdahniti še vizijo prihodnosti, za-
to ni člar\ka, kjer ne bi bilo poudarjeno, da ljudje,
ki so omadeževali narodno čast, ne morejo sode-
lovati pri izgradnji domovine. V nov čas se pre-
prosto nimajo pravice vključiti, ker jih bremeni
preteklost. Poleg tega pa s starim razmišljanjem
predstavljajo "največjo nevarnost zlasti za stvar de-
lovnega ljudstva in vsega sloveriskega naroda."'^
Slovenski poročevalec. Vprašanje pravice in časti, 6.
juiüj 1945, str. 1.
^   Slovenski poročevalec, Josip Vidmar: Narodna čast, 8.
junij 1945, str. 1.
^   Prav tam.
^   Slovenski poročevalec. Kaznovanje zloanov in  pre-
stopkov zoper slovensko narodno čast, 7. junij 1945, str.
^   Slovenski poročevalec. Vprašanje pravice in časti, 6.
junij 1945, str. 1.
Slovenski poročevalec. Tone Seliškar: Pravici mora biti
zadoščeno, 22. junij 1945, str. 4.
Slovenski poročevalec. Vprašanje pravice in časti, 6.
junij 1945, str. 1.
106
43
12 KRONIKA
1995
časopis za slovensko krajevno zgodovino
To nedoločno nevarnost so nekateri nakazali z
"nadaljnim rovarjenjem proti demokratični oblasti
ter ogrožanjem v borbi pridobljenih pravic."^ Da-
nes vemo, da je morala KP na svoji poti do oblasti
preäsüti vse strukture, ki sestavljajo družbeno
nadgradnjo. Na političnem, gospodarskem, kultur-
nem in upravnem področju so bili še vedno ljudje,
ki so imeli v predvojni državi vpliv in ugled. Te je
bilo potrebno onemogočiti na takšen način, da je
bilo ljudstvo prepričano v njihovo preteklo krivdo
in prihodnjo škodljivost. In prav zato so bila pri-
merna sodišča narodne časti. "Naši narodi hočejo
prek teh sodišč izkoreniniti vse, kar nima v sebi
dovolj ponosa in poguma, poštenosti in časti, da bi
imelo pravico sodelovati pri gradnji naše oblasti".^
Tako se je javno razlagal osnovni namen sodišč
slovenske narodne časti.
Pri "moralni kopeli" naj bi sodelovalo ljudstvo,
zato so se vrstili pozivi, naj ljudje nanjo ne gledajo
kot na ovajanje in izdajanje, ampak naj jo razu-
mejo kot dolžnost, saj je vsak Slovenec dolžan, "da
sodeluje pri tem zdravem čiščenju slovenskega
narodnega telesa"!^ . a]j jg zapisal Vidmar -
"pri stvari moralnega čiščenja."^^ Pri tem naj ne bi
büo nobenega omahovanja ali popustljivosti, ker
neodločnost koristi sovražniku, ki nikoli ne spi in
je vsak trenutek pripravljen skočiti v hrbet in rušiti
pridobitve NOB. Zaradi vseh teh nevarnosti naj bi
ljudje pošiljali prijave z natančnimi imeni osum-
ljencev, opisom kaznivega dejanja in z navedbo
prič.
S takšnimi in podobnimi pozivi so poskušali v
ljudeh prehudih zavest o nujnosti delovanja sodišč
slovenske narodne časti in jih pridobiti za sode-
lovanje. V začetku vsi ti pozivi niso bili dovolj,
toda po 15. juliju so začele prijave množično pri-
hajati in propagandni aparat je potihnil. Jasno je,
da je bila propaganda vnaprej pripravljena in da
je sestavljala pomemben dejavnik v mozaiku siste-
ma. Ljudi je bilo potrebno prepričati v pomemb-
nost in smiselnost takšnega početja. Časopisje je z
ustrezno konotadjo na dolgo poročalo o posa-
meznih procesih, ki so bili širšega pomena (proces
proti članom konzulte, proti kulturnikom, proti
lastnikom in sodelavcem časopisov, proti bančni-
kom, policistom, mesarjem itd.). KP je premišljeno
in načrtno izkoristila občutja ljudi in jih pripravila
k sodelovanju. 2. junija 1945 so na seji CK KPS
sklenili, da bodo stekle politične priprave v zvezi s
sodišči slovenske narodne časti. Boris Kidrič je
natančno navedel postopek: "Propaganda vnaprej.
^   Prav tam.
Ljudska pravica. Sodišča narodne časti, 11, julij 1945, str.
2.
Slovenski poročevalec. Sodišča slovenske narodne časti
bodo v bližnjih dneh začela z delom, 15. junij 1945, str.
2.
Prav tam.
zahtevati ostre kazni. Pokazati, kaj mase pretrpele
- konkretno - vzbuditi bes."12 j^^^^ jg razvidno iz
procesov, so se sodišča z redkimi izjemami ves čas
delovanja opirala samo na prijave "iz ljudstva".
Brez takšnega odziva bi verjetno sodišča slovenske
narodne časti ne delovala s tolikšno uspešnostjo.
Gledano s tega stališča, je propaganda uspešno iz-
koristila živo zavest o trpljenju in strahotah vojne
ter v celoti uspela.
CK KPS je sprejel sklep o ustanovitvi sodišč
narodne časti na seji 7. marca 1945 s kratkim za-
pisom "Treba organizirati sodišča narodne časti."!^
5. junija so na seji narodne vlade že razpravljali o
zakonskem osnutku o zločinih in postopkih zoper
narodno čast. Po razpravi so sklenili, da pred-
sedstvu SNOS-a predložijo Zakon o kaznovanju
zloanov in prestopkov zoper slovensko narodno
čast /Zhnč/. Slovenski poročevalec je že naslednji
dan objavil članek z naslovom Vprašanje pravice
in časti^^, 7. junija pa je izšla daljša predstavitev
bodočega zakona. V njem so bili kot možni osum-
ljenci označeni ljudje, ki da sovražijo "napredne
slovenske in jugoslovanske narodne množice, ki so
tedaj započele pravično NOB" in "so se zatekli pod
okrilje okupatorja, mu pomagali sejati mržnjo med
jugoslovanskimi narodi, služili njegovemu držav-
nemu stroju in mu delali najrazličnejše druge
usluge."^^
Predsedstvo SNOS-a je sprejelo Zakon o kaz-
novanju zločinov in prestopkov zoper slovensko
narodno čast 5. junija 1945. V 1. členu je bilo po-
vedano, da se po vsem slovenskem ozemlju usta-
novijo sodišča, ki se imenujejo Sodišča slovenske
narodne časti. V 2. členu je bilo opredeljeno, kaj se
smatra za zločine in prestopke zoper slovensko na-
rodno čast.^^ Člen je dopuščal široko paleto mo-
gočih zločinov in prestopkov zoper narodno čast.
Čeprav so bile posamezne skupine natančno raz-
členjene in so bili našteti primeri, je vendarle osta-
lo še precej odprtih vprašanj. Iz procesov je raz-
vidno, da je lahko bila že nedolžna izjava razlo-
žena kot sramotenje pripadnika NOB. Posamezni
pojmi so dopuščali veliko prostora pri prijavah in
nato pri obsodbah (prijateljski stiki, sramotenje ali
odvračanje od dejavnosti, izkoriščanje stiske, oprav-
ljanje odgovorne službe v podjetjih..).
12 Arhiv Republike Slovenije 3, Zapisnik seje CK KPS, 2.
junij 1945.
1^ Arhiv Republike Slovenije 3, Zapisnik seje CK KPS, 7.
marec 1945.
1^ Slovenski poročevalec. Vprašanje pravice in časti, 6. ju-
nij 1945, str. 1.
" Slovenski poročevalec. Zakon o kaznovanju zločinov in
prestopkov zoper slovensko narodno čast, 7. junij 1945,
str. 4.
1^ Uradni list SNOS-a in Narodne vlade Slovenije, 7/45,
str. 41.
107
i KRONIKA
.3
časopis za slovensko krajevno zgodovino
1995
v 3. in 4. členu so bile določene in obrazložene
kazni za zločine in prestopke. Osnovna kazen je
bila izguba narodne časti. Kazen je lahko imela za
obtoženega težke posledice, saj je lahko izgubil
"pravico do javnih služb, poklicev in dostojanstev,
sploh izgubo vseh državljanskih in političnih pra-
vic".l^ Izguba narodne časti pa je bila lahko za-
časna ali trajna. Zaradi številnih nejasnosti glede
izgube narodne časti je javni tožilec Slovenije dr.
Stante 18. julija nekatere zadeve pisno pojasnil. V
pojasnilu se je še posebej ustavil pri formulaciji, da
obtoženi "izgubi pravico do javnih služb, poklicev
in dostojanstev", saj je bilo ravno tu največ težav.
Po njegovem mnenju je izguba pravice do "javnih
služb, poklicev in dostojanstev" mišljena le demon-
strativno. Vendar pa je po drugi strani jasno, da ni
v skladu "s pojmom narodne časti, da bi mogla
oseba brez narodne časti vršiti funkcije ali službe
v, četudi zasebnih udruženjih, kakor delniških
družbah, družbah z omejeno zavezo, zadrugah in
sploh podjetjih, katerih vplivno območje posega v
interese države in ljudstva..."!^ Prepričan je, da
ljudje v tiste osebe, ki so izgubile narodno čast,
nimajo zaupanja, zato ne morejo opravljati nalog,
kjer je potrebno zaupanje. "Radi tega, ker ljudstvo
osebam brez narodne časti ne more zaupati, tak-
šne osebe tudi ne morejo vršiti upravnih in urad-
niških funkcij v omenjenih zasebnih udruženjih in
podjetjih."19 Na koncu je dr. Stante SNOS-u
predlagal, naj Zknč dopolni ali poda takšno raz-
lago. 20. avgusta je javni tožilec DFJ obvestil vse
federalne javne tožilce, da kazen izgube narodne
časti ne vsebuje tudi prepovedi opravljanja poklica
ali obrti. Seveda v praksi to ni veljalo za osebe, ki
so opravljale javne poklice (glasberùki, igralci, ba-
letniM...).
Nadaljnje kazni so bile zaporne z lahkim ali
težkim prisilnim delom in delna ali popolna za-
plemba premoženja. Kazen prisilnega dela se je
lahko izrekla za največ 10 let, medtem ko je bilo
določeno, da se kazen težkega prisilnega dela ali
popolne zaplembe premoženja izreka le v pri-
meru, ko je bilo kaznivo dejanje ocenjeno kot zlo-
čin. Predsedstvo SNOS-a je samo izjemoma ugo-
dilo pomilostitveni prošnji, kadar je bila kazen tudi
zaplemba. Kolikor se lahko sklepa po ohranjenem
gradivu, je büo največje premoženje v Ljubljan-
skem okrožju zaplenjeno članom konzulte. Kazen
se je odmerjala glede na stopnjo krivdne odgo-
vornosti, težo oškodovanja narodne časti, glede na
posledice, ki jih je imelo dejanje, in nevarnosti za
tožitelja. Posebej je bilo rečeno, da je potrebno
upoštevati vse otežilne in olajševalne okolišane in
da je potrebno oceniti obtoženčevo dejavnost po
storjenem dejanju. "Če se je obtoženec po stor-
jenem dejanju trudil, da z aktivno udeležbo pri-
speva k ostvaritvi namenov NOB, sodišče to upo-
števa pri izrekanju kazni in ga sme v izrednih pri-
merih tudi oprostiti vsake kazni."^'' Kljub temu ni-
so bili redki procesi, na katerih je bilo jasno, da je
obtoženi delal v korist OF, vendar je bil vseeno
obsojen - in to celo z delno zaplembo premoženja.
V začetku procesov so se te doloatve zelo malo
držali, šele proti koncu delovanja so jo bolj upo-
števali.
V členu 6 je bilo izrecno navedeno, da dejanja
zoper slovensko narodno čast ne zastarajo. Členi v
nadaljevanju pa so določali delovanje sodišč. Za
člana sodišča je lahko bil imenovan "vsak Slovenec
z neomadeževano preteklostjo in ni nujno, da je
pravnik".Tako naj bi prišla do izraza ljudska vol-
ja. 7. člen je določal, da ima sodišče slovenske na-
rodne časti predsednika, predsedstvenega tajnika
in najmanj 15 članov ter potrebno število tajnikov,
ki jih imenuje predsedstvo SNOS-a. Po 10. členu
se je lahko začel postopek na prijavo javnega to-
žilca, NOO ali posameznika, proces pa naj bi bil
javen. 12. člen je osumljencu dovoljeval pravico do
zagovornika, ki je lahko bil vsak, ki ni bil moralno
neustrezen. Nikjer ni bilo določeno, kaj to pomeni
in kakšna oseba je moralno nesprejemljiva. Zakon
je začel veljati z objavo v Uradnem listu.
Zakon je bil sestavljen tako, da je s svojo ne-
dorečenostjo prepuščal organom sodišč veliko od-
ločitev. Kdor je bil prijavljen, je bil v začetku v
vsakem primeru tudi obsojen. Zakon je bil kakor
veliko sito, ki naj zajame čimveč osumljencev in
vse dobro prečisti. Pri tem je šlo za moralno pre-
novo, ki mora dosea učinek tudi med širšo jav-
nostjo. Pri prenovi pa se je poleg temeljitosti že od
začetka zahtevala tudi hitrost in učinkovitost, saj
so mnogi pričakovali, da bo delovanje sodišč slo-
venske narodne časti kratko. V razgovoru z enim
vodilnih članov sodišč narodne časti je bilo že 17.
julija povedano tole: "Sodišče narodne časti je iz-
jemnega značaja, njegovo delovanje bo kratko."^^
Predsedstvo SNOS-a je 13. junija 1945 imeno-
valo senat sodišča slovenske narodne časti. Pred-
sednik je postal dr. Alojzij Žigon, sodnik Okrož-
nega sodišča v Ljubljani, ki je to funkdjo potem
opravljal do 20. avgusta, ko je postal predsednik
Vrhovnega sodišča v Ljubljani. Istočasno so bili
imenovani tudi člani in tajniki senata. 27. junija je
Žigon prisegel pred Predsedstvom SNOS-a. V za-
^"l Prav tam.
^° Arhiv Republike Slovenije, Odloki Predsedstva SNOS-a,
št. 159/45. Pojasnilo javnega tožilca Slovenije.
Prav tam.
^ Uradni list SNOS-a in Narodne vlade Slovenije, 7/45, str
41.
Slovenski poročevalec, Zakon o kaznovanju zločinov in
prestopkov zoper slovensko narodno čast, 7. junij 1945,
Slovenski poročevalec. Špekulante pred sodbo, 17. julij
1945, str. 7.
108
43
2 KROrsTIKA
1995
časopis za slovensko krajevno zgodovino
prisegi je bilo rečeno: "Prisegam pri časti svojega
naroda, da mu bom zvesto služil in da bom sodil
zakonito in nepristiansko, varujoč in braneč prido-
bitve NOB."23 29. junija je Predsedstvo SNOS-a
objavilo imena 104 novih članov in 17. novih taj-
nikov pri senatu sodišč slovenske narodne časti.
Poklici so bili zelo različni. Za člane so izbrali 11
sodnikov ali sodniških pripravnikov, 9 odvetnikov,
16 delavcev, 9 kmetov, 6 gospodinj, 6 posestnikov,
5 uradnikov, 3 učitelji, 3 rudarji, 2 invalida, 2
trgovca, 2 krojača, 2 mizarja, 2 mlinarja, 2 dijaka, 2
zidarja; po enega predstavnika pa so imeli na-
slednji poklici: tesar, kovinar, krznar, čevljar, knji-
govodja, potnik, kinopodjetnik, tekstilec, sedlar,
gostilničar, sodnijski nameščenec, inženir, želez-
ničar, mehanik, notar in župnik. Za 7 članov niso
podali poklicev. Ta nova imenovanja so pokrivala
vso Slovenijo. Zaradi potreb so naknadno ime-
novali še 5 članov in 2 tajnika. Kakor za vse ostale
člane je tudi za te predloge pripravila Narodna
vlada Slovenije, Ministrstvo za pravosodje.
Od 4. julija 1945, ko je bil pred sodiščem slo-
venske narodne časti v Ljubljani prvi proces^"*, pa
do 24. avgusta 1945, so v ljubljanskem okrožju so-
dišču slovenske narodne časti prijavili 890 oseb. V
začetku procesov so bili vsi tudi obsojeni, medtem
ko je bilo proti koncu procesov vedno več opro-
ščenih. Nekaj prijav je ostalo brez obravnave za-
radi ukinitve sodišč slovenske narodne časti.
Sodišča so delovala zelo hitro. Kljub vsemu je
mogoče sklepati, da v začetku odziv ljudi ni bil
dober, saj v Slovenskem poročevalcu 17. julija naj-
demo članek, ki poziva ljudi k aktivnejšemu sode-
lovanju. "Želeti bi bilo samo, da bi ono zdravo
jedro naših ljudskih množic, ki edino more biti po-
rok našega napredka in izgradnje, pokazalo več
smisla in volje za sodelovanje... Čas hiti, v našem
skupnem interesu je, da pospešimo odpravljanje
ovir in težav, ki jih prinaša prehodna doba - zato
nikar ne odlašajmo!"^^ Malo prej se je oglasila tudi
Ljudska pravica: "Naša sodišča narodne časti tudi
ne bodo nikdar izpolrula v celoti vse svoje dolž-
nosti, če jim ne bodo pomagale najširše ljudske
množice."26 O delovanju sodišč narodne časti je v
svojem poročilu spregovorilo tudi Javno tožilstvo
Slovenije. V poročilu, ki ga je 21. julija poslalo
Predsedstvu SNOS-a, je že v uvodu poudarilo, da
je zlasti za delo kazeriskega oddelka Javnega to-
žilstva Slovenije značilna ogromna in slabo pre-
gledna gmota vprašanj, ki so med drugim na-
stopila tudi po uvedbi Zknč. V nadaljevanju pa je
po odsekih analiziralo posamezne segmente delo-
vanja sodišč narodne časti. Poročilo je optimistično
sklenjeno: "Z ozirom na vse to, je mogoče pri-
čakovati pri bližnjih volitvah po vsej verjetnosti
dobre rezultate za narodno oblast in s tem za nje-
no dokončno utiditev."^^ Torej so bila sodišča na-
rodne časti tudi del priprave na volitve, saj so vsi,
ki jim je bila odvzeta narodno čast, izgubili volüno
pravico in bili izbrisani iz volilnih seznamov.
Na podlagi Ukaza o splošni amnestiji in pomi-
lostitvi, ki ga je Predsedstvo AVNOJ-a izdalo 8.
avgusta 1945, je 24. avgusta Predsedstvo SNOS-a
sprejelo Zakon o podeljevanju amnestije in pomi-
lostitve na dejanja, kazniva po zakonih federalne
Slovenije. Objavljen je bil v Uradnem listu SNOS-a
št. 29/45. Skupaj s tem zakonom je bil objavljen
tudi Ukaz o pomilostitvi oseb, obsojenih po Zako-
nu o kaznovanju zločinov in prestopkov zoper slo-
vensko narodno čast. Po omenjenem Ukazu so bili
v celoti oproščeni kazni težkega ali lahkega prisil-
nega dela s 1. členom vsi tisti, ki so bili do objave
tega ukaza pravnomočno obsojeni po Zknč. Po
členu 2 pa se jim je kazen izgube narodne časti
omejila na kazen izgube političnih in državljanskih
pravic.^
Prav tako je bil 24. avgusta 1945 z odlokom
Predsedstva SNOS-a izdan še Zakon o ukinitvi
sodišč narodne časti. Ta so bila ukinjena s 1. čle-
nom. V 2. členu je bilo rečeno, da se doku-
mentacija preda v varstvo Vrhovnemu sodišču
Slovenije in v 3. členu, da so člani in uslužbenci
sodišč narodne časti razrešeni dolžnosti. Tudi ta
zakon je začel veljati z objavo v Uradnem listu.29
26. avgusta 1945 so tako najprej opustili kazen
prisilnega dela in mnogi so se lahko vrnili iz
Kočevja, s Teharij in drugih taborišč. Pravne po-
sledice izgube narodne časti za dobo 10 let so se
omejile na izgubo političnih in državljanskih pra-
vic. Sele 14. julija 1950 so kazen izgube političnih
in državljanskih pravic omejili na dobo 5 let. Na
podlagi tega zakona in posameznih odločb o re-
šitvi lahko vidimo, da so sodbe sodišč narodne
časti imele vsaj še 5 let svojo veljavo.
Slovenski poročevalec, Predsednik sodišča zaprisežen, 28.
junij 1945, str. 1.
^ Šlo je za proces proti dvanajstim članom konzulte ali
sosveta visokega komisarja Graziolija. Obtoženi so bili
sodelovanja v sosvetu, poklonitve Mussoliniju v Rimu
in namernega sodelovanja s sovražnikom, s čimer so
škodili ugledu in časti slovenskega naroda. Po zaslišanju
in procesu (nekaterim so sodili v odsotnosti), ki je bil
zelo odmeven v javnosti, so bili dr. Matej Slavic, Franc
Heinrichar, Karel Kavka, Miloš Pirkmajer, dr. Josip Basaj
in Karel Rogina obsojeni na 10 let izgube narodne časti,
na 5 let lahkega prisilnega dela ter na 75% zaplembo
premoženja. Ostali so dobili manjše kazni, medtem ko
je bil Albin Smerkolj oproščen.
2 Slovenski poročevalec, Špekulante pred sodbo, 17. julij
1945, str. 7.
^ Ljudska pravica. Sodišča narodne časti, 11. julij 1945, str.
^' Arhiv Republike Slovenije, Odloki Predsedstva SNOS-a,
171/45.
28 Uradni list SNOS-a in Narodne vlade Slovenije, 29/45,
str 125.
29 Prav tam.
109
12 KRONIKA
^13
časopis za slovensko krajevno zgodovino
1995
Izbrani procesi
Analiza gradiva, ki se nahaja v arhivu Temelj-
nega sodišča v Ljubljani, jasno kaže, da so se na
procesih pred sodiščem slovenske narodne časti
Okrožnega mesta Ljubljana in jubljanskega okrož-
ja^*^ mnogim ljudem zgodile velikanske krivice. Za
ponazoritev dela tedanjih sodišč narodne časti si
poglejmo usode tieh obtoženih.
Janko Gregore
Proces proti Cirilu Debevcu in tovarišem, ki ga
navadno imenujemo kar proces proti kulturnikom,
se je začel s prijavo 1. julija 1945. To je vložilo
interno častno razsodišče za Narodno gledališče v
Ljubljani v sporazumu s sindikalno organizacijo in
OF, potem ko je prijavo potrdilo Ministrstvo za
prosveto. Odbor častnega razsodišča, v katerem je
büo 8 članov ter zastopnik matičnega odbora OF,
je sam izvedel preiskavo in zbral material proti 15
članom gledališča.
Med njimi je bil tudi skladatelj in član oper-
nega orkestra Janko Gregore. Gregore je na kon-
servatoriju v Ljubljani študiral klarinet in kompo-
zicijo. V času med 1927 in 1945 je bil član orkestra
Opere. Skladal je orkestralna in vokalna dela
(Erika, Princeska in zmaj, Lectovo srce. Melodije
srca).3l Prijava ga je bremenila:
- da je nagovarjal tov. Slavka Korošca, naj prijavi
Filipa Bernarda, takratnega sekretarja OF v
Operi;
- da je izjavil, da so v odboru Zveze godbenikov
sami komunisti, ki bodo uničili organizacijo;
- da je bil član žirije, ki je ocenjevala domo-
branske marše;
- da si je prizadeval, da bi bila neka njegova
opereta prevedena v nemščino in vzeta na film
UFA;
- da je bil vseskozi pohlepen po denarju in brez-
obziren.32
16. julija je javni tožilec skupaj z ostalimi vložil
obtožnico zoper Janka Gregorca. V obtožnici so
bile navedene enake obtožbe, kot jih je vsebovala
prijava. Razprava je bila 7. julija ob 15. uri. Na
razpravi je javni tožuec najprej prebral obtožnico.
nato pa so se obtoženci zagovarjali. Gregore se je
branil, da prej ni vedel za ocenjevanje domo-
branskih koračnic, to da je izvedel šele po prihodu
na sestanek komisije. Odločno je zavrnil obtožbo,
da bi ovajal, saj je bil član OF. Izjave Slavka Ko-
rošca je označil kot lažne, češ da je le-ta njegov
osebni sovražnik. Tudi ostale obtožbe je zanikal.
Na koncu zagovora so vsi obtoženi zaprosili za
oprostitev ali za milo kazen, medtem ko je javni
tožilec zahteval strogo kazen. Janko Gregore je bil
obsojen na 10 let izgube narodne časti, na 4 leta
težkega prisilnega dela in na popolno zaplembo
premoženja.
V Slovenskem poročevalcu sta izšla kar dva
članka s komentarji sodbe. Prvi je bü oster napad
na kršilce kulturnega molka, obenem pa vnovična
obrazložitev sodišč narodne časti ter poziv jav-
nosti, naj preneha s starim odnosom do sodišč.
Članek je natančno opredelil, kaj da je ovaduštvo
in kaj sodelovanje pri izgradnji narodne časti in
skritiziral vse tiste, ki še vedno niso obračunali s
preteklostjo in ki nalog in poslanstva novega časa
ne razumejo pravilno.
V drugem članku z naslovom Kazen pa je pou-
darek na moralni krivdi umetnikov. Pisec se spra-
šuje, kako lahko umetnik izjavi, da je sodeloval z
okupatorjem samo kot umetnik in ne kot Slo-
venec, saj ne moreš biti umetnik, ne da bi bü člo-
vek. Obsojene posebej obtožuje, da so pomagali
okupatorju prikriti videz okupacije s tem, ko so
pripomogU k delovanju ustanov. To mu pomeni
pomanjkanje čuta odgovornosti pred narodom in
skrivanje za umetnost. Ostrina je še posebno ob-
čutna v zaključku: "In vse tiste, ki so veljali za
umetnike, pa so se pregrešui in niso od kraja
spregledali in ničesar spoznali, temveč ostali gluhi
in slepi in nemi, je že doletela najtežja kazen vseh
kazni: samo njih brezdušna telesa še strašijo po
svetu in odmrli so za svoj narod in za človeštvo."''^
Izredno ostra obsodba in pečat za umetrdke, obso-
jene pred sodiščem, ki je delalo z veUko hitrostjo
in brez dosledne priprave! Iz nekaterih primerov
je razvidno, kako malo se je tožustvo potrudüo, da
bi zbralo potrebne dokaze, preverilo pričevanje
prič in ustrezno sestavüo obtožruco. Značuen pri-
mer je Janko Gregore.
Že 10. julija je prispela izjava Milice Špenko, ki
je govorila v korist Gregorca, češ da ji je ta vse-
skozi dajal prispevke za OF in k temu nagovoril še
Korošca. Ker je izvedela nečedne stvari o Korošcu
in o njegovi sovražnosti do Gregorca, se ga je iz-
ogibala. Po njenem mišljenju je bü Gregore nav-
dušen za OF; vseskozi je poslušal tajne postaje,
vedel je za skrivanje propagandnega materiala, a
^ Pod pojmom Okrožno mesto Ljubljana so 18. junija
1945 razumeli samo mesto Ljubljana in njegovo ožjo
okolico. Ljubljansko okrožje pa je obsegalo naslednjih
13 okrajev: Barje, Cerknica, Domžale, Kamnik, Gro-
suplje, Kranj, Litija, Logatec, Radovljica, Skofja Loka,
Tržič, Vrhnika in Jesenice. Javni tožilec za Okrožno
mesto Ljubljana je bil Samo Dostal, za Ljubljansko
okrožje pa Bogo Ogrin.
Enciklopedija Slovenije, 3, MK, Ljubljana 1989, str. 381.
32 Arhiv Temeljnega sodišča v Ljubljani, Sodišča narodne
časti 6/45, Prijava.
33 Slovenski poročevalec, Po sodbi igralcev, 10. julij 1945,
str. 3.
^ Slovenski poročevalec. Kazen, 11. julij 1945, str. 3.
110
43
12 KRONIKA
1995
časopis za slovensko krajevno zgodovino
ni nikoli ničesar izdal. Tudi Albert Petrin, delegat
Ministrstva za industrijo in rudarstvo, je 12. julija
pisno potrdil, da je bil Gregore vseskozi na strani
slovanstva in da je bila proti njemu verjetno po-
dana ovadba iz osebnega maščevanja. Petrin je
prepričan je, da bi Gregore moral dobiti milejšo
kazen. Njegovo domnevo o krivi ovadbi je 18. ju-
lija potrdila Koroščeva nekdanja žena Olga. Marica
Močnik pa je poslala izjavo, v kateri je poudarila,
da so ji v Gregorčevi družini, pri kateri je sta-
novala, vseskozi pomagali, kljub temu da je bila
zaznamovana kot članica OF.
Najbolj odkrito pa je v prošnji za pomilostitev
o Gregorčevem značaju spregovorila njegova žena
Ana. Bila je prepričana, da se je družini, ki je bila
vedno zavedna, zgodila krivica. Svoje mnenje je
poskušala tudi utemeljiti. Glede obtožbe o ova-
janju je menila, da gre za osebno maščevanje, saj
da je Korošec sam izjavil, kako bi bilo treba vso
zalego naznaniti. Hotel je ovaditi celo svaka, brata
svoje žene, a je Gregore to pravočasno sporočil
Koroščevi ženi Olgi, ki je pri njih večkrat poslušala
tuje postaje. Korošec pa da je celo igral v Rup-
nikovem ansamblu. Gregore je vedno sovražil vse,
kar je bilo okupatorjevega, še posebej pa belo gar-
do. Nikoli ni ovajal, saj je sam dajal zatoašče be-
gunkam in aktivistkam. Pri njih so bile večkrat
preiskave. V gledališki komisiji so bili po njenem
mnenju Koroščevi prijatelji, ki so hoteli Gregorca
onemogočiti iz nevoščljivosu. Edina napaka, ki jo
je Gregore zagrešil, je ocenjevanje domobranskih
maršev. Gregore ni vedel, da je določen v odbor
za ocenjevanje, poleg tega pa je bilo v odboru 5
članov, a je zdaj kaznovan samo Gregore. Takšno
prošnjo je Ana Gregore naslovila na Predsedstvo
sodišča narodne časti v Ljubljani.^^
Naj še enkrat pregledamo obtožbe in dokaze
zoper Gregorca. Prvo obtožbo, da je bil član žirije,
ki je ocenjevala domobranske marše, je priznal.
Dodal je samo to, da prej ni vedel, da bo moral
ocenjevati domobranske marše. Izjavo o komu-
nistih v odboru Združenja godbenikov, ki da bodo
uničili organizacijo, je zanikal, saj ni nikoli govoril
proti komunistom, poleg tega pa so bili v njegovi
hiši sami ilegalci. Tudi sam je podpiral OF od leta
1941, od leta 1943 pa je bil z njo še bolj povezan.
Za to obtožbo torej ni bilo dokaza. Najhuje ga je
bremenila tretja obtožba, češ da je Korošca nago-
varjal, naj ovadi Bernarda, sekretarja OF v Operi,
ker da se ga bosta tako najlažje znebila. Dokaz za
to je bila Koroščeva izjava. Ko so zaslišali Filipa
Bernarda, je izjavil, da je Gregorca opozoril in mu
povedal, kaj je izvedel od Korošca. Dejal je, da je
bil sam obsojen na podlagi 4 anonimnih prijav, da
pa ne ve, če je bila med njim Gregorčeva. Očitno
so to obtožbo zgradili samo na Koroščevi pisni iz-
javi. Ko prebiramo kasnejše izjave, se nam pojavi
dvom v verodostojnost Koroščeve izjave. O četrti
obtožbi, ki je bila navedena v prijavi, češ da si je
Gregore prizadeval, da bi neko njegovo opereto
prevedli v nemščino, ni bilo nikjer govora. Zadnja
obtožba, da je bil pohlepen, pa tako nima nobene
zveze s sodiščem narodne časti in je na stopnji
navadnega obrekovanja. To so bili torej vsi dokazi
in izjave o primeru Janko Gregore.
Janko Gregore je prestajal kazen prisilnega dela
v Kočevju. Medtem ko so bili nekateri že 9. av-
gusta oproščeni kazni in so 10. avgusta dobili do-
volilnice za izhod iz Kočevja, se je Gregorcu kazen
prisilnega dela v celoti črtala šele 26. avgusta.
Kazen izgube narodne časti se je omejila na iz-
gubo političnih in državljanskih pravic, zaplemba
je ostala. Zanimivo je, da je predsedstvo SNOS-a
kasneje tudi ob pomilostitvi Edvarda Gregorina
zapisalo, da so dokazi, na podlagi katerih je bil ob-
sojen, negotovi. Pri Angeli Šušteršič pa se je izka-
zalo, da je priča svojo izjavo, ki je Angelo najbolj
bremenila, spremenila, saj se je v prijavi zmotila
pri osebi.
Janko Gregore je 14. novembra 1945 zaprosil za
pomilostitev in oprostitev obsodbe v zvezi z iz-
gubo političnih in državljanskih pravic ter vrnitvijo
zaplenjenega premoženja. Še enkrat je ponovil
svojo utemeljitev in dodal vse izjave. Okrožno so-
dišče v Ljubljani je njegovo prošnjo z odklonilnim
stališčem poslalo Predsedstvu SNOS-a, ki je 22.
februarja 1946 odgovorilo, da gre Gregorčevo proš-
njo razumeti kot prošnjo za obnovitev postopka,
zato jo je vrnilo v pretres okrožnemu sodišču.
Okrožno sodišče v Ljubljani je 21. marca 1946
dovolilo obnovitev postopka zoper Janka Gregorca.
V obrazložitvi je bilo zapisano, da je Gregore vse-
skozi zanikal krivdo, priznal da je le članstvo v
žiriji, ki pa je bil vanjo nepričakovano pritegnjen.
Gregore je tudi trdil, da so bile ostale obtožbe plod
osebnega maščevanja. Bil da je pristaš OF od leta
1941, kar potrjuje tudi izjava ljubljanskega tožilca
Podgomika. Predložil pa da je nove izjave in do-
kaze, ki bi lahko spremenili sodbo, zato da bo
Okrožno sodišče obnovlilo postopek.
23. julija 1946 je bila javna ustna razprava, v
kateri je bil Janko Gregore na podlagi izjav novih
prič in izjav oproščen vseh obtožb, zato so sodbo s
7. julija 1945 tudi razveljavili. Javni tožilec je takoj
naslednji dan podal pritožbo, a je bila zavrnjena.
Tako se je za Gregorca po letu muk spet začelo
normalno življenje; izkazalo se je, da je bil obsojen
po krivici. Ker je sodišče slovenske narodne časti
moralo moralno prečistiti tudi gledališče in opero,
je bila osnovna obtožba kršitev kulturnega molka.
S tega stališča bi moralo biti obtoženih še veliko
kulturnih delavcev, vendar so se nekateri procesu
Arhiv Temeljnega sodišča v Ljubljani, Sodišča narodne
časti, 6/45, Prošnja za pomilostitev.
111
2 KRONIKA
43
časopis za slovensko krajevno zgodovino
1995
izognili le s kratko izjavo v časopisu, kjer so pri-
znali svojo napako. Očitno je, da ni bilo enakih
kriterijev niti pri prijavah niti pri procesih.
Lado Prohinar
O Ladu Prohinarju je bilo v prijavi zapisano,
da je bil tajnik Kärtner Volksbunda za smod-
nišnico, da je kot kemik z vso vnemo delal za po-
večanje vojne proizvodnje in celo teroriziral delav-
ce, Id so bili voljni sabotirati delo. Za nameček je
bil še odlikovan z Kriegsverdienstkreuzem II. raz-
reda. Podpisane so bile tri priče.
Razprava je bila v telovadni dvorani meščanske
šole v Kamniku. Prohinar je priznal, da je bil taj-
nik KVB, vendar so ga v to prisilili Nemci, ker je
pač znal nemšano. Povsem je zanikal teroriziranje
delavcev in obtožbo, da bi si prizadeval za po-
večanje proizvodnje. Odlikovanje naj bi prejel sku-
paj še z 51. delavci za 25 let delovne dobe, vendar
da ga je vrgel v stranišče. Glede na ostale procese
je bilo v tem primeru zaslišanih veliko število prič,
ki pa so si v svojih pričevanjih precej naspro-
tovale.
Na eni strani so bile priče, ki so o Prohinarju
vedele povedati vse najboljše. Prohinar naj bi bil
dober človek in zaveden Slovenec, ki da je komaj
čakal osvoboditve. Sodeloval naj bi z OF in imel
stike s partizani (dal naj jim bi različen material,
čeprav je moral vse prikazati kot porabljena sred-
stva). V svojem stanovanju je dva meseca skrival
neko partizanko, sina pa je v partizanih oskrboval
z baterijami. Vsak večer naj bi poslušal tuje po-
staje, udeleženca sabotaže pa ni izdal gestapu. Iz-
jave drugih prič pa so bile veliko bolj obre-
menjujoče. Prohinar naj bi se družil z direktorjem
in bü do delavcev spremenljive volje. Plačo da so
mu povišali in ga odlikovali zaradi tega, ker da je
po njegovi zaslugi proizvodnja tako narasla, da so
prednjačui v rajhu. Zaposliti ni hotel nekega Škn-
ca, po njegovi smrti pa je tudi njegovi ženi zavmü
prošnjo za službo, češ da žena bandita ne more
dobiti takšne službe. Prav tako da je izdal imena
tistih, ki so naredili diverzijo na vagone v Med-
vodah^^.
Prohmar je bü na pocUagi teh, močno nas-
protujočih si pričevanj obsojen na 5 let izgube
narodne časti in na 4 leta težkega prisUnega dela.
Se posebej je zanimiva obrazložitev sodbe, saj je
navedeno, da so se vse priče, ki so govorile v prid
obtoženega, očitno trudüe, da bi ga prikazale v kar
najlepši luči. Sodišče je izrazüo domnevo, da je ob-
toženi priče mogoče z lažmi prepričal o svojem
delu in odnosu do NOB. Obsodüi so ga na pod-
lagi izjav dveh prič, iz katerih je, kljub ostalim
pričevanjem, razvidna popolnoma jasna krivda. Po
mišljenju senata je popolnoma jasno, da je lahko
bU tajnik KVB samo zanesljiv človek in da torej
Hitlerjev režim Prohinarja ni odlikoval brez zaslug.
Tudi ravnateljevo poroälo o povečanju proizvod-
nje je büo prehud dokaz, da je obtoženi pripo-
mogel k dvigu proizvodnje, kar je spodbüo njegov
zagovor in izjave prič. Prohinar je bü sicer zelo
pameten, saj je skrbno prikrival svoje delo, vendar
pa mu vseeno niso zaupali in ga vključili v OF. Se
posebej ga je bremerdla izjava, češ da žena bandita
ne more biti zaposlena, kot tudi, da je ovajal.
Opozoriti moram, da ni büo nikjer dokazano, da je
Prohinar ovajal, saj je celo priča Ferdo Cvetko
poudaril, da tega ni storil, čeprav bi lahko. O pri-
stranskosti sodišča govori tudi zaključek obraz-
ložitve: "Njegovemu zagovoru m izpovedbam ne-
katerih prič, v kolikor govore v njegovo korist, so-
dišče glede na ostala dejstva in nesporne dokaze,
ni moglo verjeti."37 Razen izjav prič sodišče ni
ünelo nobenega drugega dokaza, na katerega bi se
lahko sklicevalo. Pri pričah, ki so se zavzele za
Prohinarja, pa je apriori zavrnilo vse izjave, ki bi
mu lahko koristüe.
11. novembra 1946 je Prohinar zaprosü za ob-
novitev procesa. Predlagal je 18 prič, ki so tudi
podale izjave, m še dve dodatni. V prošnji je po-
sebej zahteval, da naj se zasliši tudi sodnik dr.
Andrej Lasič, ker na razpravi ni protokoliral izpo-
vedi Ferda Cvetka in je zavmü priče s pripombo,
da bodo zaslišane v smodnišnici. Prav tako da so
se dogovorili, da bo nadaljevanje razprave pred
vsemi delavci v smodnišnici, a je bua druga raz-
prava zopet v dvorani, kamor so kneli dostop le
ljudje s potrdüi. Za nadaljevanje razprave da ga je
prišel iskat vojak brez predhodnega obvestüa.
Okrožno sodišče v Ljubljani je na javni ustni
razpravi 22. marca 1947 Prohinarja oprostilo vseh
obtožb. Po zaslišanju novih in starih prič je bua o
Prohinarju podana povsem drugačna podoba. Po-
stalo je očitno, da ni zagrešu ničesar, kar bi ško-
dovalo ugledu in časti slovenskega naroda. Nas-
protno: vseskozi je delal za narodnoosvobodilno
gibanje. Matični odbor OF Kamrdk je potrdü, da je
bü Lado sodelavec OF üi da je posüjal smodnik v
partizansko vojsko, medtem ko je uničeval tistega,
ki je bü namenjen Nemcem. V odboru so bui celo
mišljenja, da je obtožba plod osebnega mašče-
vanja. Cvetko je v ponovnem zaslišanju bolj na-
tančno razložu svoje izjave, ki so dobüe povsem
drugačen značaj. Izkazalo se je, da so odlikovanja
prejeli tudi simpatizerji OF. Sodišče je ugotovüo,
da Prohinar ni teroriziral delavcev m da ni samo-
iniciativno delal za povečanje proizvodnje, ampak
3^ Arhiv Temeljnega sodišča v Ljubljani, Sodišča narodne
časti, 36/45, Razpravni zapisnik.
3^ Arhiv Temeljnega sodišča v Ljubljani, Sodišča narodne
časti, 36/45, Sodba.
112
43
12 KRONIKA
1995
časopis za slovensko krajevno zgodovino
je k temu največ pripomogel direktor, ki je bil zelo
strog. Ker Prohinarju ni zaupal, mu je postavil za
kontrolorja dva Nemca. Prav tako Prohinarju ni
poviševal plače. Nikjer ni nobenega dokaza, da bi
obtoženi izdajal, čeprav je veliko vedel. Celo nas-
protno: odstranjeval je dokaze, zaradi katerih bi
lahko bü Cvetko ustreljen. Ker je obtoženi vse za-
nikal in ker je nova razprava pokazala, da Pro-
hinar ni kriv, ga je sodišče oprostilo vseh obtožb,
sodba sodišča narodne časti pa je bila razve-
ljavljena.
Zaslišali so tudi sodnika dr. Andreja Lasiča, Id
je na Prohinarjeve obtožbe dejal, da se ne spo-
minja, zakaj razprava ni bua v smodnišnici in
zakaj ni zaslišal vseh prič. Šele pozneje naj bi
izvedel, da so se za razpravo delile vstopnice, če-
prav bi morala biti javna. Če bi to prej vedel, bi
takšno ravnanje prepovedal.
Iz procesa proti Prohinarju je razvidno, da so
sodišča narodne časti malo upoštevala pozitivne
izjave prič in da so imele prednost izjave, ki so
obtoženega obremenjevale. Očitno je, da so bila
sojenja pripravljena v naglici in da obtoženi ni
imel časa pripraviti obrambe ter zbrati vseh prič.
Prohinar je bil na nadaljevanje razprave nepo-
sredno priveden brez predhodnega obvestila. Javni
tožilec se sploh ni potrudil, da bi poiskal dokaze,
ampak se je zanašal samo na izjave obremenilnih
prič. Tudi sodnikovo ravnanje je nerazumljivo, saj
obtoženemu ni omogočil pravične obrambe, ker ni
dovolil zaslišanja njegovih prič. Razkrije se nam še
podatek, da vse razprave v resnid niso bile javne,
ampak so imeli dostop samo izbrani ljudje, ki so
dobili vabila. Tako so se na sojenju izognili more-
bitnim škandalom ali pojavu nezaželenih prič.
I. F.
Prijava proti I. F. je bila zelo obširna in na-
tančna, saj je bilo navedeno, da je zlasti v nočnem
času sprejemala v stanovanje vojake italijanske,
nemške in domobranske vojske in da je poklic iz-
vrševala obrtoma. Obtožena je baje javno izjav-
ljala, da je imela Italijane, Nemce, sedaj pa da pri-
dejo partizani. Družila naj bi se z znanimi dpami
in sodelavkami okupatorja, imela dostop na ita-
lijansko komando in ovajala ljudi. Prijava je bila
vložena 1. julija s podpisi prič. Na zaslišanju so
priče potrdile prijavo. Še posebej so bile po izjavah
prič obremenilne naslednje njene izjave: "Sedaj
moram pa iti kuhat za nemške vojake, ki so prišli
s hribov, ko so šli nad bandite in so lačni in
utrujeni... Ko so bui Italijani, sem imela njih, po-
tem Nemce, sedaj pa pridejo partizani, bom imela
pa njih."'^^ Obtoženka je večino obtožb priznala in
jih obžalovala. Zagovarjala se je, da je nihče s
strani OF ni posvaril pred njenimi dejanji. Javni
tožilec jo je tako obtožU, da je ves čas okupadje v
stanovanje sprejemala vojake nemške in itcdijanske
vojske, v družbi prijateljic prirejala družabne se-
stanke, na katerih so se zabavali, plesali, pili ter
tako vzdrževala prijateljske stike s pripadniki oku-
patorske vojske in propagandno sodelovala z oku-
patorjem. V obrazložitvi sodbe, s katero je bila ob-
sojena na trajno izgubo narodne časti in na 5 let
lahkega prisilnega dela, je zapisano, da kazen iz-
gube narodne časti in prisilnega dela nista v soraz-
merju, tako da je zaradi bolne matere, za katero
mora skrbeti. "Glede izgube narodne časti pa je
sodišče soglasno sklenilo, da ženska, ki se je pro-
stovoljno, brez vsakega zunanjega pritiska in brez
vsakega, še tako praznega in izmišljenega razloga
družila z okupatorjevimi vojaki, ni vredna imeti
narodno čast, saj se je s svojimi dejanji že sama
izločila iz srede častnih Slovenk. "^^
Sodišča slovenske narodne časti so res delovala
kratek čas, vendar so njihove obsodbe mnogim
onemogočile normalno opravljanje službe, izgubili
so politične in državljanske pravice, zaplenjeno jim
je bilo tudi premoženje. Najhuje pa je bilo, da so
bili zaznamovani, kar pa takrat ni Mo brez po-
sledic v vsakdanjem življenju.
Arhiv Temeljnega sodišča v Ljubljani, Sodišča narodne
časti, 3/45, Razpravni zapisnik.
3^ Arhiv Temeljnega sodišča v Ljubljani, Sodišča narodne
časti, 3/45, Sodba.
113
2 KRONIKA
v3
časopis 23 slovensko kraievno zgodovino
1995
ZUSAMMENFASSUNG
Die Prozesse vor dem "Gericht der
slowenischen nationalen Ehre' in Ljubljana
Der Artikel befaßt sich mit der Gründung und
Einrichtung der sog. "Gerichte der slowenischen
nationalen Ehre", deren Tätigkeit anhand von aus-
gevi'ählten Prozessen dargelegt wird. Das ZK der
KPS beschloß ihre Gründung bereits auf einer
Sitzung am 7. März 1945, dennoch erließ das
Präsidium des SNOS (Der slowenische nationale
Befreiungsrat/Slovenski narodnoosvobodilni svet)
erst am 5. Juni 1945 das Gesetz zur Bestrafung von
Verbrechen und Vergehen gegen die slowenische
nationale Ehre (Zakon o kaznovanju zloänov in
prestopkov zoper slovensko narodno čast). Mit
diesem Gesetz versuchte die Kommunistische Par-
tei, andersdenkende Menschen auszuschalten, die
im politischen, wirtschaftlichen, kulturellen oder
Verwaltungsbereich noch immer einen gewissen
Einfluß ausübten, in der Kriegszeit aber keine
Fehler begangen hatten, derer sie vor einem
ordentlichen Gericht angeklagt werden könnten.
Bei dieser "moralischen Säuberung" war die Presse
eifrig beteiligt durch Schilderung der 'Schuld' und
'Schädlichkeit' einzelner angeklagter Gruppen. Die
Prozesse wurden schnell und nach dem üblichen
Schema vorbereitet, genügten doch für die Ank-
lage bereits Anzeige und Bestätigung durch einen
Zeugen. Die Ankläger suchten nur selten nach
gewichtigeren Beweisen, obwohl die Strafen auch
sehr hoch sein konnten. Selbstverständlich kam es
durch solch eine Art der Prozeßführung zu Un-
regelmäßigkeiten, was auch aus den Prozessen
gegen Prohinar und Gregore hervorgeht. Die so-
genannten "Gerichte der slowenischen nationalen
Ehre" wurden am 24. August 1945 abgeschafft,
dennoch haftete das Urteil schwer an den
Angeklagten, die wenigstens noch fünf Jahre
danach kein normales Leben führen konnten.
114