6. številka.
Ljubljana v ponedeljek 9. jannvarija.
XXVI. leto, 1893.
»shaja vsak dan aveatar, iaim&i nedelj« in praznike, ter velja po posti prejeman sa avatro-ogerake dežele sa vae leto 1:: gld., aa pol leta 8 fl<L, aa Četrt leta 4 «1.1., aa jeden Btaaec L gld. 40 kr. — Za Ljubljano bris pošiljanja na dom ca vse leto 18 gld., sa fietrt leta 3 gld. 30 kr., sa jeden mesec 1 gld. 10 kr.  Za pošiljanje na dom računa bb po 10 kr.
na mesec, po 30 kr. sa fietrt lata. — Za t nje dežele toliko vefi, kolikor poštnina enaSit. Za^osnanila plscnje ae od cetiristopae petit-vrate po 6 kr., ce se oananilo jedenkrat tiska, po 6 kr., ce ae dvakrat, in po 4 kr., fie ae trikrat ali vefikrat trnka. Dopiai naj se isvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. ■— Uredništvo in upravnifttvo je na Kongresnem trgu it. 12. Dpravnistvn naj ae blagovolijo po&iljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Vabilo
na
občni zbor
»Slovenskega društva" v Ljubljani,
kateri se bo vršil
v nedeljo dne 15. januvarija 1893 točno ob Vali. uri dopoludne v prostorih Ljubljanske čitalnice.
Dnevni red '
1. ) Nagovor predsednika.
2. ) Poročilo tajnikove.
3 ) Poročilo blagajnikovo..
4.) Volitev odbora in računskih revizorjev.
5 ) Poročilo odbornika dr a. Ivana Tavčarja o justičnih razmerah na Kranjskem.
6.) Razgovor o političnem položaju in slučajni predlogi.
V Ljubljani dno 8. januvarija 1893.
Odbor   Slovenskega društva" v Ljubljani. Bodoča večina.
V Ljubljani, 9. januvarija 1893.
Težavno delo, sestaviti iz raznih disparatnih elementov trdno večino, se je že začelo in to v dan 4. t. m. Že ta datum ]e v nekem oziru pomemben, kajti točno od tega dne" pred tremi leti začela bo se pogajanja glede uModepolnih čeSko-nemških punktacij. Tisti aparat, ki je deloval takrat, deluje tudi s .'daj, scenerija je ista in tudi smoter je onemu jako podoben.
Pogajanja se vrče" v plesni dvorani miaisterske palače — dovtipooat je jedna državniških lastnosti]' Taaffeovib — v tinti, katera je bila zapuščena, dokler je ni dal grof Tattmj prenoviti za punkta torje. Tu asistirajo grofu Taafteu zdaj levičarski, zdaj konservativni ministri, na desni pa mu sedi glavni urednik vladnega programa — baron GauUch.
Kakor je že navada o takih prilikah, razpošiljajo se komunikeji, ki točno pripovedujejo, kdo je bil pri ministerskem predsedniku in koliko časa se je tam mudil, ki pa dosledno molče* o uspehu pogovora. A četudi so uradna obvestila fokonična, vender \o \es politični svet, kateri je jedini in izključni smoter teh pogajanj: pridobiti nemško levico za vladno večino.
Orof T »bile hoče po vsi sili pridobiti levičarje za vlado in je tam uzdržati, a kakor je I. 1890. pri pogajanjih radi Češko-nemških punktacij Šlo za ekzistenco bivše desnice, zlasti pa staročeške Btranke, tako gre pri sedanjih pogajanjih za kožo konservativnega ali Ho h e n war to veg a kluba. Ta klub nima ni polovice tistega upliva, kakor klub levičarjev ali kolo poljsko. Poljski poslanci Bicer še Blovesno izjavljajo, da hočejo tudi nadalje solidarno postopati s Hohenwartovim klubom, ali izkušnja, učiteljica vseh učiteljic, kaže, kakšno politično ceno imajo takšne deklamacije. Poljaki ae niso nič obotavljali, ko so se pridružili koaliciji, naperjeni zoper poslance naroda češkega, čeprav bo prej vedno naglašali požrtvovalno svoje prijateljstvo za Cthe, in tudi sedaj bi nič ne premišljali, ali se smejo združiti z nemško levico zoper svoje zaveznike, Huhenwartove konservativce ali ne. Možnost, da se zdrobi Hohenwartov klub ali da sploh ne pristopi novi večini torej nikakor ni izključena.
Ko je bil grof Taaffe tako v škripcih, da mu ni preostalo drugega nič, kakor odločiti se ali za Nemce ali za Staročehe, prijel se je z obema rokama levičarjev. To isto se more zgoditi tudi sedaj, ko se ima odločiti ali za levičarje ali za konservativce. Ako bi konservativci ne hoteli vstopiti v novo veči no, češ, d a jim to brani vladni program, tako je gotovo, da jih grof Taaffe ne bo zadržaval, še vesel bo, če ne pristopijo, ker so jedino oni uzrok, da ae še nista pogodila Taafile in Piener. Kakor pa je rekel grof Taafile I. 1890.: Čehi so me zapustili, tako — seveda — bi I. 1893. zdihoval: Konservativci so me zapustili.
Najnovejši vladni program je naravnost naperjen zoper konservativce ter negira vse važnejše načelne tirjatve tega kluba. To je fnktum, katerega ni moči utajiti in to vedo tudi Hohenwartovci sami ter se zategadelj branijo nove večine. 0 uspehu Hohenvvar-tovih pogajanj se še ničesar ne v(5. On se bo gotovo kar najbolj trudil, da spravi v vladni program kakšno določbo, katera bo konservativcem omogočila prehod v vladni tabor, veliko vprašanje pa je, če se mu to sploh posreči. Drugo, tudi veliko vprašanje je to, ali bodo konservativni in mej njimi slovenski poslanci zmatrali dotične koncesije alt obljube zadostnimi, kajti grof Taafifc drži obe roki v Žepu, ker se odpora konservativcev nič ne boji. Strah ga je Batno levice, akopram jo hoče pridobiti na podlogi njenega programa. On hoče vladati s pomočjo levičarjev, neče pa vlade njim izročiti; prav kakor ga je o svojem času podpirala staro« češka delegacija, tako želi, naj ga podpira levica, ruzloček je samo ta, da so staročeški poslanci pod« pirali nemško-ceotraliBtičen siste*n, dočim bi levičarji pomagali izvrševati lastni svoj program.
Slovenski poslanci bodo morali dobro preudariti, ali jim je mogoče pristopiti večini, katera ima končni smoter, oživiti s t a r o a v s t r i j s k i politični 8 i b t e m, čigar ost je obrnena zoper Slovane, sistem, kateri moramo zrušiti, če hočemo sploh ohraniti svojo narodnost Na podlagi nespremenjenega GHUtsch - Taafteovega programa ni misliti, da vstopijo slovenski poslanci v vladno večino.
Slovenski liBti se še niso precizno izrekli o vladni nameri glede trojne večine; vsi le laviraju, nadeja se, da izposluje grof Hobetiwart od vlade vsaj toliko, da slnveuskim poslancem ne bo treba začeti takoj opozicije. Nekateri listi so za vlado bolj sneti, kakor drugi, to je naravuo, povsod pa je brati med vrstami, da zmatrajo slovenski listi vladnega programa tendenco za takšno, da na pod-
LISTEK.
Nemška kultura na Kranjskem.
(Daljo.) VII.
Jedini uspeh nemške kulture.
In vender bi bili krivični, ako bi odrekli naporom nemškega kulturnega naBilstva vsakeršen uspeh; z jednim velikim uspehom se sme ponašati, iu ta je: zaviralo in dUsilo je od prvega dne svojega nasto|ia pa do danes slovenski živelj. In v tem obziru se mi zdi neuiškutaistvo velikauski plevel, ki preprega črez in črez naša žitua polju in nam jih kvari, da uiti do današnjega dne ni dozorelo klasje. Ubogo žito, ki mu bujni plevel — tudi p lav i ce so tak plevel — brani rasti, a gorje tudi plevelu; kako je že rekel naš Vzvebčar? PuBtite ga naj raste, ž njim vred bi mnogo zrnja populili. A kadar dozori kiasje, požanjite vse; ?ito spravite v žitnice, a plevel vrzite v peč. — Velika popa-čenost slovenščine po onih krnjih, kjer je v tesni dotiki z nemškim elementom, to je jedini pozitivni plod nemške kulture.
In navzlc vsemu plevelu smo vender že nekaj priželi, in uprav luterunstvo — nemška ljulika —
vzrodilo je v nas krasnim plodom, s katerim se po pravici ponašamo; in tudi v najhujših dobah poli-tiškega in verskega pritiska je naša literaturica, če Ž'3 ne živela, vnaj životarila; a nemška nj. nn bo-stricu na Kranjskem? „Tabula rasa!u Podobua ju strahu, ki je v sredi votel, a okolo kraja ga nič ni. Liki Anteju je Slovenstvo iz domačih tal vedno zopet srkalo novih močij, a izza francoskega prevrata bolj iu bolj dvigalo in stresalo in krepilo si peroti. Izza tega časa se je naša zemlja že vsakemu velikemu politiškemu in literarnemu pokretu v velikem svetu primerno odzvala; Napoleonova doba nam je rodila Vodnika, romantika Prešerna. Izza „Novic" pa in izza leta 1848. začenja se naš narodni preporod — renesansa slovenstva —; od tedaj napredujemo s pospešenim korakom v veakeršnein obziru. Velikanskih kupov tistega nemškega plevela posulo se je v teh letih, iu uprav velikanski je napredek naš v jezikovnem obziru — primeri Stritarja iu Levstika. — A od 1. 1880 , odkar se nam je namreč podro bilo nekaj mrvic narodue ravnopravnosti, se kar vidoma preraja naš živelj po vseh progah, kakor narava v pomladanskem solatu.
VIII.
Današnje nemštvo in slovenstvo: paralela.
In nemštvo?  Tužna mu majka!   Ni Še dolgo tega, ko je bila Kranjsku, liki  drugim slovenskim
pokrajinam bistven del „des romiseh- deutsclieu R^iehes*. Dolgo so ves svet, pa tudi sebe slepili s fikcijo, da Nemštvo sega do Adrije. Neprijetno so se vzdramili iz sladkega snu, ko je Napoleon kakor iz tal izteptal čisto nove .interesantne" narodiče, katerih doslej ni bilo, ali vsaj vedeti niso hoteli o njih. Sveži vzduh Napoleonove dobe je popalil nemštvo, kakor jutranja sapa in petelinje petje preplaši mrliče plešoče po groben. Se nekolikokrat vspnelo se je Nemštvo ter poprijelo ho zopet neplodnega, negativnega dela, da ovira rast Slovenstvu, vsakokrat Ščičeuo iu čuvano po absolutizmu, čigar glavne upornice bo bile : žandarji iu pa beriči. Ob teh opor-nicab vzdržavalo se je tudi ono; ko so se mu od-tegrile, sesedlo se je, kakor hromouden človek. In dočim dandanes Slovenstvo, tisto zaničevano, teptano, nemškemu rajLu priklopljeno Slovenstvo vzdržuje poleg dveh dnevnikov celo vrsto raznolikih časopisov, zadostuje vsem duševnim potrebščinam onega — Ljubljanski tedniček; a z njega zalaganjem se ne bavijo nemško - kranjski kujigarji-zuložuiki, ampak z izdajsmem slovenskih pisateljev (prim. Gregorčič, Aškerc, Stritar, Levstik, Prešeren) v svojo izgubo seveda, iz zgolj požrtvovalnosti.
(Dalje urili.1
logi nespremenjenega tega programa slovenski poslanci ne bodo mogli pridružiti se vladni stranki.
Tržaška .Edinost" priznava, da je trdna in zanesljiva parlamentarna večina neizogibno potrebna, izjavljt pa slovesno, »da nikdar ne privolimo v morebitne žrtve na račun nagib prizadevanj za izvršenje narodne j eduakop ravnosti", ter pravi potem nastopno:
Status quo (dosedanje stanje) hočejo torej. Ali gospoda slavna, ta status quo znači za nas — gotovi narodni pogin! In temu naj bi pritrdil bodisi najmlačnejši slovenski poslanec? Take žrtve h ' morejo pač zahtevati od narodov, kojim je narodnost zagotovljena za vse slučaje, a ne cd nas, ki visimo na jedni sami niti. Naše položenje je namreč tako opasno, da kakor hitro popustimo le za trenutek, popustili Brno za vedno.
Mi stojimo na stališču, in tega stališča ne smemo zapustiti nikakor, — da 8e narodno in s tem zvezano jezikovno vprašanje mora rešiti — čim preje tem bolje. Dokler ni rešeno to vprašanje, ne bode miru, ne bode vspešnega delovanja v parlamentu našem. Zato pa prosimo poslance naše, da so neizprosni v tem pogledu, kajti tu ne gre samo za vprašanje, ali se nam izpolnijo želje prej ali slej, — v tem slučaju bi človek še potrptd — ampak nam Slovencem po obmejnih pokrajinah gre za našo kožo, za naš obstanek, za našo bodočnost. Pritisek na nas Tržaške Slovence ni bil še nikdar tako sileu, kakor je v sedanjih dneh in mi naj bi, položivši roke križem, gledali mirno, kako nam drzne roke krčijo od dneva do dueva, da: od ure do ure, skromuo našo narodno posest?! Kdor bi to zahteval od nas, ta ni slovensk rodoljub. —
Tolažili bi Be sicer lahko, da ne bode dolgega obstunka politiki brez politike, kakoršno si želi grof TaaftV, ker smo u ver j eni, da nijedna onih skupin, ki utegnejo ustopiti v novo večino pod takimi pogoji, ne dela odkritosrčno, kajti nijedna ne misli v resnici na to, da bi Be odpovedala svojim načelom in svojemu programu. To je res, ali nam je dragocen vsak trenotek — vsak zamujeni trenotek znači za nas nazadovanje. Naši zastopniki naj nikar ne privole v namere, naperjene proti našim prizadevanjem po narodni jednakopravnosti.
Tudi mi vemo, da je število našib poslancev le majhno in da bi bilo krivično zahtevati od njih, da prenašajo gore.
Ali tu velja: Prineipiis obsta — upirati se je že z žaret ah, da se nam ne bode očitalo opravičeno, da smo sami privolili v svojo pogubo.
In še nekaj! Dan na dan čitamo po konservativnih listih očitanja na adreso „liberalnih" Mla-dočehov, da se hočejo vezati z nemškimi liberalci: koliku hujše in tebtnejše bi bilo tako očitanje, ako bi se] slovenski konservativci vezali z nemškimi liberalci!! Ne zadošča, da ste konservativci samo v Ljubljaui, vihteč svoje kopje v srdite in boju proti slovenskim ^liberalcem" in „ra-dikalcem", ampak morate, ako ste dosledni in resni mož|e, tudi na Dunaju kazati svoj kouservatizem proti nemškim liberalcem s tem, da pod nikakimi pogoji ue ustupite skupno ž ujimi v kakoršno sinodi kartelno večino!
Tako zahteva od vas naša posebna slovenska korist, tako zahteva vzajemnost avstrijskega slo-vaiiHtva, tako zahtevajo od vas tudi vaša lastna načela.
Zagrebški „Obzor" povdarja, da vladna ideja, sestaviti trdno večino, ni nova, ker se ž ujo bavi grof Taatld že več let, namreč od tedaj, kar se je prepričal, da češki narod ni zadovoljen z drobtinami, katere mu je dajal; ker pa ni nič pozitivnega, kar bi družilo levičarje, konservativce in Poljake, zato išče kar je veže negativnega. Dualizem v notranji — trojna zveza v vnanji politiki, to sta jedini pozitivni točki vludnega |>rograma; vse drugo je negativno.
„Obzor" piše potem o stališči strank, izvoljenih za novo trojno večino, ter pravi: Poljaki morejo po svojih tradicijah vzprejeti vladne uvete. Zato imajo dovolj notranjih in vuanjih razlogov. Oni sovražijo Rusijo, za slovansko solidarnost jim ni nič, jedina skrb jim je, da sebi v korist eksploatirajo položaj. Ako bi se postavili zoper vlado, mogla bi tudi vlada bo postaviti proti njim, a vsled tega bi mugla splavati po vodi mnoga lepa in visoka mesta, mnoga podjetja, mnoge sinekure in hegemonija, katero izvršujejo oni v Galiciji na škodo Malorusom. Cen-
tralisti niso, kakoršne si žele Nemci, ker bi to škodovalo njihovemu separatizmu, federalisti niso, ker se jim v dualizmu dobro godi. Oni so avtouomisti, ali njihova avtonomija je bleda in brez barve. Ako se jim da toliko avtonomije, kolikor je oni potrebujejo, da vzdrže svojo vlado v GaliŠki, ostane Bosna mirna. Iz tega uzroka so bili z Auerspergom, kakor so danes s Taaffeom. Gorje onemu, ki hoče ovirati, kar je njim v korist. Žito se je tudi Jaworski razjezil nad Planerjem, ko je ta po Schwarzenbergovem govoru posegel v sršenovo gnezdo. Noli turbare circulos meos: to je njihovo geslo. — Tudi Nemci se morejo okleniti programa, ki hoče v positivnem oziru ohraniti status quo, v negativnem pa zahteva, da se drugi odrečejo svojim težnjam. Dualizem jim jamči hegemouijo, trojua zveza pa jim je prirasla k srcu. V vojski se rabi nemščina, v miuisterstvih nemščini, pri vseh višjih sod ščih nemščina, v parlamentu nemščina; uradi občujejo mej soboj v nemškem jeziku; vse osobje — izjeme so le redke — na višjih mestih je nemško. Šole so večinoma nemške; izvzemši češko vseučilišče so vsi višji učni zavodi nemški. Nemci bo bili deset let v opoziciji in to v lakcijozni opoziciji, kakor se je reklo z najvišjega mesta, a bo-U v tej dobi kaj izgubili? Ali se morda za Taaffoa, v ddbi najhujše nemške opozicije, ni germaniziralo? Taafle je delal za Nemce tudi tedaj, ko so ga napadali. — H oh en wartovci se dele v tri tabore: v tabor nemških konservativcev, v tabor slovensko-hrvatski in v tabor čeških fevdalcev. Ti trije taborji odrekli so se že davno vsaki opoziciji proti dualizmu in proti trojni zvezi. Vzlic zadnji izjavi princa Scbwarzenberga Brno uverjeni, da bodo vsi ti trije elementi slovesno odobrili dualizem in trojno zvezo. Takega odobrenja niti zahtevati ni treba od konservativcev, Hrvatov in Slovencev U')henw.ti tovega kluba. Ali tega niso že davno storili, ali niso nekateri od njih šli celo na retorično bojišče, da branijo dualizem in trojno zvazo? Toda drugo je, če se bodo hoteli nemški konservativci odreči konfesijonaloi šoli — Slovenci in Hrvati svojim narodnim težnjam? Ali se bodo fevdalci hoteli odreči češkemu državnemu pravu in to po resoluciji, katero so, nedavno tega, vzprejele vse tri češke stranke na vkupni konferenci? To bi bil samomor; to bi ne bila politika ssmozatajevanja, kakor jo nekaterniki zovejo, to bi bilo izneverjenje.
Nekateri Hohenvvartovei mislijo, da je še vedno mogoče oživiti staro desnico. Misliti danes na obnovitev stare desnice v stari formi je vsekuko na-ivnust. Taafle je neče. Da bi jo hotel, bi no bil na cedilu pustil Staročebov. Oni fio bili zanj v mislih, z besedami in z dejanji: narod jim je za to hrbet pokazal. A ko se je začel narod ud njih obračati, jih je on mogel rešiti. Dovolj bi bilo, da je uvedel češki jezik kot uradni jezik. Toda on jim ni ponudil roke: on je tako delal, kakor da hoče njihov propad. Taafle je sam razbil železni obroč in ker on ne mara stare desnice, je tudi Poljaki nečejo. Desnica v novi obliki bi se dala sestaviti brez Tasflea in brez Poljakov. Čehi, Hrvati in Slovenci — to bi morali biti elementi nove desnice. Odalo bi prišlo samo po sebi. Za Taaffea bi bil to hud udarec; ali je torej vredno, da Slovenci, Hrvati in češki veleposestniki žrtvujejo lepim očem Tasll-umni najboljši del samega sebe ? — Današuji dogovori grofa Taaffea niso drugega nič kakor nov manever, da doseže stari svoj cilj. On hoče imeti večino, da reši parlamentarno formo; in še nekaj hoče: izolirati Mladočebe Pa da sedejo Cehi, Slovenci in Hrvati na te limanice? Ako bi Hrvati in Sluvenci hoteli slušati naš glas, mi bi rekli, da se mislijo lotiti slabega posla, da mislijo na kombinacijo, naperieno zoper Slovane, katera kombinacija nosi na sebi pečat slabosti in nestalnosti.
Politični razgled.
H!<>Irance <Bežele.
V L ; u h I i a ii i, 9. januvarija K položaju. V soboto popoludne kouferiral je Krof Tasti* z grofom Hohenwartom. Navzofni so bili ministri grof Falkenhavo, Gautsch, Schoaborn in dr. Stein-bacb. S tem posvetovanjem ie končana prva serija konference. Kaj je grof Hohenvvart pri Taaffeu opravil, tega še nihče ne \o, gotovo je le to, da je ugovarjal vladnemu programu, dočim tega nista storila niti Plener niti Jaworski. Karakteristično je tudi to, da sta bila poleg Taaffea pri vseh konferencah navzočna tudi Gautscb in dr. Steinbach, desna roka TaafTeova, drugi ministri pa so menjali svoja u esta. Ko je prišel na pogovor Plener, bil je navzočen tudi Baequehem,  ko je bil Javvorski pri
Taaffeu, interveniral je Zileski, ko pa je prišel Hohenwart, sta se udeležila posvetovanja tudi Fd'-kenhayn in Schooborn. Tudi to se opaža, da sta bila Jnw.irski in Hohenvv nt sama kot zastopnika dotičnih klubov na konferenci, dočim je prišel Plener z načeldtvom levičarskega kluba.
Ovactja grofu Taaffeu.
Ministerski predsednik grof Taaff* praznoval je lani štirideaetletnico svojega uradnega službovanja. Ker je bit tiste dni bolan, mu podrejeni uradniki niso mogli čestitati. Sedaj pa so se zbrali načelniki deželnih vlad, mej njimi tudi dvorni svetnik baron H«n na litina ji, da izreče grofu TaaftVu posebno krasen dar v spomin na niegovo štirideset-letnico. — Narodi avstrijski pač nimajo povoda, da bi grofu Taaff-u priredili kako ovacijo.
Konservativci in verska šola.
Z ozirom na pogajanja glede stalne parlamentarne večine je izveatuo važno vedeti, kako sodijo prizadeti konservativci sedanii puložai in na kakšno stališče 8o se postavili glede1 vladne zahteve, da se naj odpovedo verski šoli. „C onsei vati ve Correspon-denz* pravi, da parlamentarne večine ni sestaviti, če se ne uvaži vprašanje o verski Šoli in da su vsi katoliški konservativci jedrni v tem, da se ni smeti načeloma odpovedati tej tirjatvi, drugo vprašanje pa je, ali ue kaže začasno opustiti vso nt var. — Ta izjava priznanega oficijelnega glasila Hohenwar-tovega kluba je zuamenita, kajti iz nje je razvidno, da so zmerni nemški klerikalci pripravljeni ustreči tudi v tej stvari vladi in da bo bodo začasno odpovedali celo kardinalni točki svojega programa — verski šoli, samo da pridejo v večino.
1 uaii2<» -tri»rA«v t,«.
Francoska kriza* Čmbolj se bliža dan 10. t. m., tembolj rase javna razburjenost po Francoskem. Sedaj se zauima vse za poslanca Baihauta, bivšega ministra javnih zgradeb, kateri je obdolžen, da je dobil od panamske družbe več kakor pol milijona in da je falsificiral poročilo inženirja Rousseau-a, kateri je bil poslan na lice mesta in sporočil, da je izvršitev panamskega prekopa v tedanjih razmerah nemogoča. — Prva obravnava pred apelolm sodiščem se začne dne 10 t. m. in bo trajala skoro štiri tedne. Na novo so kompromitirani bivši ministri Fallieres, Flourens, Grauet in Deves. — Ilija listi se pripravljajo na odločilen naskok na republiko. V Parizu in v provinciji se snujejo rojalistieni kumitćii, kateri vodijo agitacijo zoper republiko« Grof de Pariš naBtanil se je v Madridu, kamor ko prišli t.- dni orleanistični zaupni možje na posvetovanje. Španska vlada je hitela prositi grofa de Pariš, naj odnese svoja kopita, češ da ne trpi političnih intrig na španskih tleh. Vsled tega odpotoval je pmf de Pariš v L»ndon, desna roka njegova, grof d' Haussonvillo pa v Pariz.
TVelfskl zaklad. Glasilo nemških socijalistov, Derolinski ,Vor-warta", priobčil je pred kratkim seuzačui članek, v katerem je trdil, da ima v rokah sto pobotnic za večje svote, katere so dobili razni nemški držav -n Iti, politiki, generali in novinarji. Dižavno kance-larstvo izjavlja sedaj uradno, da te |>obotnice niso pristne; če so. naj imenovani list razglasi imena prijemnikov. Zajedno razglaša kaneelarstvo dolgo uradno korespondenco, iz katere je vidno, da je nekdo ponujal nemški vlad. dolične pobotnice, naj jih kupi, da pa ona tfga ni marala storiti. Vidnu pa je še nekaj, to namreč, da mora na tej stvari le nekaj biti in da soc jalistični list le zato ni vsega pojasnil in razkril, ker še sam vs^a ne ve\ Sum, da je nemška vlada zajemala iz Welfikega zak lada, torej ni jalov.
Angleški rutlarji. Danes se te začelo v Birmin^hamu zborovanje odjiuHlaiicev raznih rudarskih zavez aiml.sk It in škotskih Zbrani odposlanci zastopajo 350 000 rudarjev. Kakur se čuje, hočejo delavci zahtevati, naj se zakuuito uvede ose m uro i delavnik, ako bi se pa vin la temu zahtevanju upirala, začeli bi rudarji velik štrajk, zajedno pa bi delavski poslanci glasovali v vseh slučajih zoper vlado.
Iz občinskega sveta Ljubljanskega.
V Ljubljani, 5. januvarija.
(Dalje.)
Po tabeli novih mestnih uradniških služb uravnavale se bodo plače in aktivitetne priklade takole : Čin L: plača: 2000; 2200, 2400 gld; aktivitetna doklada 400 gld. (I. mag. svetnik); Čin II.: plača : lf>00; 1650 in 1800 gld. akt. doklada ,'iOO gld. (II. magistratni sv etnik, mestni višji inženir, knjigovodja (novo mesto:) policijski komisar, mestni fizik); oin III.: plača: 1200, 1 300, 1 100 gld.; aktivit. doklada: 240 gld.; (magistratni tajnik, I mestni komisar, mestni inženir (novo mesto), blagajnik ; IV. čin plača: 1000, 1075, in 1150 gld.; aktivitetne priklade: 200 gld. (Konceptni pristav, II. mestni komisar, blagajnični kontrolor; knjigovodski revi-dent {nova služba) dva oficijala (pisarniškega osobja), oficijal med redarstvenimi uradniki, zdravstveno osobje: policijski zdravnik; v V. činu : 000, 675 in 750 gld.; aktivitetne doklade 120 gld. (magistratni koncipist, stavbi uski asistent, knjigovodski  oficijal   (nova   služba) ,    oficijal   (pri pi-
sarniškem osobji), oficijal (pri redarstvenih uradnikih, nova služba) in mestni zdravnik; v VI. činu: 600, 675 in 750 gld.; 720 gld. aktivitetne doklade : (blagajnični asistent, knjigovodski asistent (nova služba) 2 kancelista in mestni živinozdravnik). Potem še konceptni praktikant (novo mesto) 600 gld. in blagajnični pa pisarniški praktikant vsak po 480 gld. Iz tega razkaza je razvidno, da se bode potrebovalo već pri konceptnem osobji: 3740 gld., pri atavbinskern uradn: 1160 gld., pri mestni blagajnici: 8520 gld., pri mestnem računovodstvu: 4120 gld., pri pisarniškem osobji: 140 gld., pri redarstvenih uradnikih: 1480 gld., pri zdravstvenem osobji: 540 gld. in bode potrebščina znašala v prvih petih letih za plačo in za aktivitetno doklado po znesku novosistemovanih mest skupno 36480 gld. proti plači koncem leta 1892. v znesku 25iJ00 gld. torej za 11 180 gld. več. Prva petletnica vseh uradnikov iznašala bode 2700 gld., druga in zadnja 5400 gld.
Slednjič stavi odsek za reorganizacijo občinskih uradov sledeče predloge:
I. Vse v uredbi občinskih uradov ustanovljene službe naj se koj razpišejo.
II. Ta reorganizacija občinskih uradov stopi v veljavo dne 1. julija 1893. 1., s katerim dnevom začnejo poslovati reorganizirani uradi.
III. Dosedanjim uradnikom, kateri bodo zopet imenovani, se nakažejo prejemki dotičnetra službenega mesta po novem sistemu z dnevom 1. julija lb93. 1., s katerim dnevom pa ti uradniki nehajo prejemati vse zdanje prejemke.
Potem so se začela razpravljati določila, po katerih se uravnujejo prejemki dejalnim (aktivnim) mestnim uradnikom. Navedemo iz njih naj-važneje točke, ki se glase: § 1. Vsi mestni uradniki, kar jih je s plačo v službo vzetih, dele se na šest činovnih razredov. § 4. Vsakemu činovnemu raz redu ustanovljene so plače s tremi stopinjami in sicer: I. činov, razredu: 2000, 2200, 2400 gld. II. činov, razredu: 1500, 1650. 1800 gld. lil. činov, razredu: 1200, 1300, 1400 gld. IV. činov, razredu : 1000, 1075, 1150 gld. V. činov, razredu: 800, 875, 950 gld. VI. činov, razredu: 600, 675, 750 gld. § 9. Činovnim razredom ustanavljajo se sledeči dejaluostni prikladi: I. činovnemu razredu 400 gld. II. činovnemu razredu 300 gld. III. činovnemu razredu 240 gld. IV. činovnemu razredu 200 gld. V. činovnemu razredu 160 gld. VI. činovnemu razredu 120 gld.
Pri razpravi o predlogih oglasi se obč. svet. Hribar in naglasa, da je svota, katera se ima danes dovoliti za uredbo plač magistratnih uradnikov za gospodarstvene razmere stolnega mesta jako velika. Teško bode govornik glasoval za ta izdatek, a storil hode to z ozirom na potrebe ma-gistratnih uradnikov, kateri so v primeri z deželnimi in državnimi uradniki jako slabo plačani. Uverjen je, da bodo tudi vsi drugi občinski svetovalci glasovali za predloge združenih odsekov. (Konec prih.)
Domače stvari.
— („Matica Slovenska.") Društvenih knjig za I. 1892, katera so bile v preteklih dneh razposlane na vse one člane, ki so udnino za I. 1892 poravnali, je ostalo Se več izvodov. Čujemo, da močno ugajajo iu da se tudi uedruštveuiki zauje zanimajo. Njim bodi povedano, da jih še veduo lahko' dobe* proti navadni udnim 2 gld. Ker sta teh knjig dve (povest: „Z ognjem in mečem" iu pa „Goriška") v tt-siii zvezi z onimi, katere izda Matica letos, bo gotovo s tem naznanilom ustreženo onim, kateri žele letos pristopiti Matici, da si omislijo zategadelj tudi knjige 1892. leta.
— (Osobne vesti.) V področji fin. del, vodstva na Primorskem so imenovani: Davčni kontrolor Vinceucij Ilič davkarjeui v IX Čin. razredu, jirstav Artur P i stotnik kontiolorjem v X. tih. razredu m praktikant Anton KUrner jristavnm v XI Čin. razre.iu. — Namestniški koncejdni praktikant Fiun LašiČ premeščen je iz Gorice v Mali Lošinj.
— (Slovensko gledališče). Prihodnja slovenska jtredstava v deželnem gledališči bode v sredo dne 11. t. m., osemindvajseta letošnje gledališke sezone. Predstavljala se bode Schillerjeva žnluigra v 5 dejaujih „ K o v a i m t v o in ljubezen". 0|hzarjamo posebno \nanje rodoljube na to prei stavo klasične igre, ki bode brez dvoua vsaj dostojno napolnila gledališče. Slovensko občinstvo je poslednji čas kazalo malo zanimanja ?a nekatere 1 red sta ve   Nadejamo se, da se vzdrami iz te apatije.
— vNovo hranilno in posojilno društvo) snujejo tudi v Žkefji Loki. Tako je prav. Posebno pri nas na Kraujskem se da v tej reči še mnogo storiti. Na delo torej rodoljubi in snujte povsod taka domača društva!
— (Slovensko urado vanje) se bode uvedlo po sklepu občinskega odbora v Radečah pri tamošnjem občinskem uradu. Ugovarjal |e sicer temu Bklepu nt ki javni fuukcjousr, ki bi imel naj-
manj uzroka v to, ker živi le od slovenskih kmetov, s katerimi ima jedino opraviti, a njegov ugovor ni obveljal.
— (Dvorni svetnik Štefanf) Po skoro tritedenski bolezni umrl je v soboto popo-ludne na Dunaji dvorni svetnik g. dr. J. Štefan, V8eučiliščni profesor in podpredsednik cesarske akademije znanostij. Pokojnik se je rodil dud 24. marca 1835. I. v Št. Petru pri Celovcu, 1. 1858. postal je profesor fizike na neki Dunajski realki, 1. 1863. vseučiliščni profesor I. 1865, pa član cesarske akademije. V šolskem letu 1876/77 bil je rektor Dunajskega vseučilišča I. 1878. pa je bil imenovan podpredsednikom cesarske akademije. Rajnki učenjak poročil se je šele lani z goBpo Marijo Neumann. V svoji mladosti bil je umrli dr. Štefan u nt, narodnjak, a ko se je zaglobil v Bvoja znanstvena preiskavanja in se uživel v tuje, nemške razmere, prelevil se is sčasoma v kosniopolitičnega učenjaka, zlasti ker naših narodnih teženj ni poznal in jih ni umel. Kot fizik bil je pokojnik po vsem svetu znan in si za razvoj te znanosti stekel neprecenljivih zaslug.   Bodi mu  lahka tuja zemlja!
— (Oproščenje  od priprežne dolž nos t i.) Deželne vlade opozorile so politična okrajna
oblastva, da so tisti že izurjeni konji Btalne vojske in deželne brambe, katere imajo zasobni posestniki v porabo, oproščeni od priprežne dolžnosti v mirnem času.
— (Tovorni promet na južni železnici) mej Trstom in Ljubljano in mej Reko in Št. Petrom, ki je bil ustavljen zarad snežnih žametov, je zopet odjirt od minule sobote.
— (Glavna blagovna tarifa.) Dne 1. ja-nuvarja t. 1. izšel je četrti natis glavne blagovue tarife C kr. avstrijskih državnih železnic. V tej novi izdaji izpeljani so popolno vsi do konca decembra 1892 k gori omenjenim tarifam izšli dodatki iu vpiBane že z dnem 1. januvarja 1893. leta novovpe-ljane tarife.
— (Umrl je,) kakor s« nam piše iz Sodra-žice, dne 8. t. m. gosp. Ivan Šega, posestnik in trgovec v 66. letu svoje dobe. Bil je blag mož in zvest narodnjak, dolgo vrsto let občinski svetovalec in načelnik krajnega šolskega sveta. V sredo due 4. t. m. vzela pa je neizprosna smrt tamošniega vrlega in v obče priljubljenega mladeniča Matijo Kovačiča, dijaka na pripravnici v Kopru, v 24 letu njegove starosti. Naj bode obema blag spomin!
— (M oz irska Čitalnica,) ki ima svoje prostore v hiši vrlega narodnjaka g. Al. Gorica rja, dobi še to leto veliko io prostorno sobano, v kateri bode mogoče prirejati večje veselice, gledališke igre itd. Na občnem zboru bil je voljen predsednikom g. Al. Gor i čar, podjiredsednikom g. J. Pirš, v odbor pa gg. J. Klemenak, Fr. Praprot ni k in J. L i po I d.
— („Celjski Sokol*.) Občnega zbora tega velevažnega društva se je udeležilo 30 izvršujočih in nekaj podpornih članov. Društvo priredilo je lejio vrsto zabav v minulem letu in se udeležilo raznih izletov, posebno sijajno izleta v Šjštanj in tamošnje skupne telovadbe. Telovadilo se je v telovadnici okoliške ljudske šole po trikrat na teden, vajenci pa so se vadili po dve uri na teden. Za društveno zastavo se marljivo nabirajo doneski. Članom se razpošlje posebno tiskano poročilo. Poslednji čas osnovalo je dtustvo svoj tamburaški zbor. Običajno maškerado napravi Sokol Celjski dne 5. februuarija. Naj bi vrlo društvo tudi naprej delalo tako krejiko kakor doslej, ker je vetevažen faktor v narodnem življenji Celjskem!
— (Razloček mej slovensko in n e m-škutarko posojilnico.) V Sevnici daje slovenska posojilnica posojila na 6%, obrestuje pa uloge po 5% torej delu z jednim odstotkom dobička; uemškutarski zavod pa jemlje za posojila 7°/0i uloge pa obrestuje samo s 4% torej dela s tremi odstotki dobička. Slovencem torej glede na materi-jelno stran ue bode težko odločiti se, kateri zavod jim je podpirati.
— (Škofjeloška prostovoljna požarna bru mb i») priredi pleBni venček v n ed e I j o dne 15. t. m. v prostorih „pri Kroni". Med počitkom bode srečkanje. čisti dohodek je namenjen društveni blagajnici. Vstopnin* ueudom 1 gld. GoBpe in gospice pruste. Udom požarne brambe 30 kr. Začetek ob 7. uri.
— (Goriška čitalnica) dovršuje letos trideseto 1» to svojega obstanka. Na zadujem občnem zboru je  poudarjal  to  predsednik  g. A. Šantel
ter živo pozdravil zdaj v Gorici Živečega častnega Člana g baron* A. Winkler-ja, ki je bil Bvoje dni mej ustanovitelji Goriške čitalnice. Denarno stunje društva je ugodno. Z vzklikom se je volil predsednikom zopet g. Anton Šantel, blagajnikom g. B. Poniž in ves ostali stari odbor. Bivšemu denarničarju g. A. Erženu, ki se je odpovedal zarad naraslih svjjih opravkov, izrekla se je zahvala za njegovo večletno požrtvovalno delovanje.
— (»Primorec".) Kot priloga Gorišk „Soči" izšla je prva številka novega lista »Primorec", ki bode izhajal vsacib 14 dni. Samostojno se naroča za vse leto za 80 kr. Na štirih straneh velike kvart - oblike priuaša prav mnogovrstno vsebino. Ker je namen listu, da se razširi kar le moči mej narodom, prodajale se bodo jiosamoe številke tudi na drobno po 2 kr. v tobakarnah v Gorici io Trstu in drugod. Naj bi našel mnogo čita-teljev poBebno mej primorskimi^Slovenci, katerim je v prvi vrsti namenjen.
— (Iz Zagorja na Pivki) nam poročajo, da se je banket na čast g. nadžupanu M. Faturju vršil jako le|><» in na občo zadovoljnost. Posebno so bili veseli redkega praznika 25letnice županovanja priljubljenega jim župana občinski odborniki, ki so s prirejeniem banketa pač najbolj pokazal), kako umejo ceniti redko slovesnost, ki se obbaja letos v njihovi sredini. Banket sam počastilo je s svojim pohodom tudi več odličnih gospodov iz bližine, poBebno iz Ilirske B strice iu so do.J.i tudi pismena in telegrafija čestitanja od gosp. glavarja markija G o zz a ui j a, g. vi. svetov.pl. Globočnika i. dr. Pri izvrstuem sviranji Bistriške godbe in pevanji domačih pevcev nabralo se je tudi za družbo sv. Cirila in Metoda 16 gld. 50 kr.
— (Novi hrvatski drami.) Hrvatski pisatelj g. dr M Derenčin izročdje gledališki inten-danciji v Zagrebu zopet dve novi drami „SliepČeva žena" vi dejanji in „Primadonna" v 3 dejaujih. Njegova drama „Tri braka" imela je, kakor znano, jako dober uapeh. Jednakega unpeha se je nadejati od novo uloženih dveh del. Bi I ne kazalo, da se ludi naše „Dramatično društvo" ozira ua taka dramatična dela bratov Hrvatov?
— (Akadetnici!O društvo „Triglav" v Grade i) izpolnilo je sedemnajsto leto svojega obstanka. Društvo napredovalo je v pretečenem letu v mnogem oziru. Preselilo se je v novo dostojno stauovauje in uredile so se tud' notranje društvene razmere. Velik korak na prs j storil se je s tem, da se je ustanovila znanstvena knjižnica, iz katere si bodo društveniki lahko izjiosojali drage učne knjige. Da f>a društvo napreduje, omogočijo deloma tudi njegovi podporniki, katerim se odbor imenom društva kar najtopleje zahvaljuje. Posebno zahvalo stekli so si podporni člani gg. dr. J. Klusinc, A. kGregorič, dr. P. Defrancenchi, stud. med. V. lvresnik, drd. iur. A. Bdeč in I. VVretscbko, ki so društvu darovali po 5. gld.; nadalie g. župnik A. Skošir iu „Slovenka", ki sta poslala društvu po 2 gld Iskreno zahvaljuje se tudi odbor narodni posojilnici v C-dji, ki leto za letom z izdatno svoto podpira akademičuo društvo „Triglav", slavnim lastništvom onih časopisov, ki so brezplačno dohajali društveni čitalnici, ter osobito še slovenskima dnevnikoma, koja sta drage volje jiriobčevala društvena oznanila. Ker je „Triglav" prepotreben za slovenske viuokošolce v Gradci — obrača se odbor do vseb rodoljubov, osobito do bivših gg. Tnglavanov, da po možnosti podpirajo to  koristno društvo.
— (Klub slovenskih tehnikov u a Dunaji) se je ustanovil v okviru akad. društva „Slo-veuiia" dne* 17 decembra 1892. Olbor se je sestavil sledeče: Predsednik: stud. mech. J. Mazi; podpiedseduik: abs. stud. ing. E. Irgl; tajnik in knjižničar: stud. archit. J. Jagor; blagajnik: stud. iug. V. C i u h a.
— (Razpisane službe.) Na jednorazredni ljudski šoli v Dobravi pri Kroju je izpraznjeno mesto učitelja in voditelja z dobodki četrtega jdač. razreda, voditelisko priklado 30 gld. in prostim stanovanjem. Prošnje do 20. t. m. okrajnemu šolskemu svetu v Radovljici. — Na jednorazreduici v Velikih Poljanah je razpisano učiteljsko mesto z dohodki Četrtega plač-, razreda, funkcijsko priklado 30 gld. in prostim stanovanjem. Prošnje do 28. t. m. okrajnemu šolskemu svetu v KoČevji. — Na jedno-razrednici v Planini pri Vipavi je izpraznjeno mesto učitelja in voditelja z dohidki četrtega jtlač. razreda. Prošnje do konca meseca januvarija okrajnemu šolskemu svetu v Postojini.
Razne vesli.
*(Umrli i z v 1 ad a j oft i h in kneževskih h i S.) Minulo leto no umrli iz vladajočih in kneževskih hiš: Princ Gostav (saasonsko-AfVeirnnr-Eisenach); kbedive egiptovski Mehmed Tevvtik; nadvojvoda Kurol Snlvutorj vojvodi Clarence; veliki knez ruski Konstantin; princezinja Lndovika Viljelmina, vojvo-diuja bavarska, (mati cesarice Elizabete); črnogorska knegmja Darinka; veliki vojvoda Ludovik IV. hesenski; velika vojvodinja Meklenburg. Zverinska, roj. princeztnja pruska, (sestra cesarja Viljelma I); vojvodinja Viljelmina Evgenija WtirtemberŠka ; Mulej Ha8sao, sultan v Maroku; Franc de Pavla, grof Trapanski, kraljevski princ obeh Sicdij, sin bivšega kralja Franca I. in Olge Wtirtemberške.
* (Izgredi v gledališči.) V Livornu bil so zadnje dni pri predstavi opere „Favorita" izgredi, kakor se celo v Italiji ne prigode mnogokrat. Žvižgalo in piskalo se je, da je bilo strah. Na primadono vrgel je nekdo precej velik kamen, ki pa k sreči ni zadel nikogar.
* (Električne železnice v Londonu.) Dozdaj ima London samo jedno električno železnico. Zdaj se bodeta gradili še dve, štiri angleške milje dolgi podzemski električni železnici. Družbi, ki bodeta gradili te dve novi železnici, Imata vsaka nad jeden milijon lir sterlingov na razpolaganje.
Prvo krono družbi sv. Cirila in Metoda!
4
Telegrami „Slovenskomu Narodu41:
Praga 9. januvarja. Višehradski kanonik BrvDvch imenovan škofom v Kraljevem Gradci.
Pariz 9. januvarja. Vlada storila vse priprave, da vzdrži jutri javni mir in red. V vseh večjih mestih bodo vojaki konsignirani.
"vVasiLington 9. januvarja. Državni tajnik Forster izjavil, da bi zakon o prepovedi priseljevanja ne kršil nobene veljavnih pogodeb.
KLodanj 9. januvarja. Kralj odpotuje dne 22. t. m. v Berolin.
Kandy 9. januvarja. Nadvojvoda Franc Ferdinand ostavil predvčerajšnjim Kandy, da napravi večji izlet, in se vrne v torek.
Meteoroloflično poročilo.
J	čaa opa-vovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v j mu.
i i	7. zj atraj	739 1 mm.	— 4-2 C	si. vzb.	obl.	OOOb«
•'—j	2. popoi.	738 7 mu.	— 20C	si. vzh.	obl.	
t-"	9 evečer	739 7 mm.	— 4 5 C	m. vzh.	obl.	
d rt CD	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	739-3 737-7 mm. 7386 mm.	—12 6 C — 6 6 C —11 8 C	si. aev. si. svz' sl. svz.	jasno| jasno jasno	0 00 um.
]>ne 7. v jednomer meglevno zvečer vetrovito. — Dno 8. jasno, rastoč mraz. — .vnimn fc*»nip*ir»H"* obeh dnij — 35° iti — 10 3°, oziroma za 0 7» in 7.5° pod m» ma oiu
dne 9. januvarija t. 1
včeraj
gld. »8 35 97 90 11640 10O-55 990 — 316-25 120-50
Inteligentnega moža,
veščega pisave v slovenskem jeziku in spretnega v občevanji s strankami, sprejme obširno podietje pod prav ugodnimi pogoji za agenta v službo Ponudbe pošiljalo naj se v zapit h pism h z napisi „agent." ujiravništvu tega lista. (20—2)
Papirna renta . . . Srebrna renta . . . & lata renta.... 5°/u marčna renta Akcije narodne banke Kreditne akcije . . London .....
Srebro.....
Napol......
C. kr. cekini . . . Nemško marke    . .
9-58 5-68 59 17
danes
gld. 9825 „ 97 80 „ 116-75
„ 10060
. 990-, 816-50 „     120 55
; 9-58 5 68 5920
■.-»»• a: so t LiMtoljatil:
5. januvarija: Stanislav Staut, daearjev sin, 1 dan, Trž:ižka coiita št. 12, kap.
6. januvarija: Ivanka Cernak, delavčeva žena, 27 let, Konjuaiu: ulico št. 1, jetiku. — Meta Lampič, mestna ubngit, 85 leti Kstrlovaka coata št. 7, ostarelost. — Fidelis Jagod.c, računski praktikant, -.5 let, Gospodske nlice št. 1, so je VBtrulil. — Anton Bukovtiik, brivcev sin, 1 leto. sv. Petra cesta St. 18, bronchitia.
7. januvarija : Marij* baronica Wurzbacb-Tanuenberg, zasebuica, 72 let, Gradišče St. 1, kap.
V deželni t) o I n i c i: tj. januvarija :   Tino  Marinelli,  delavec, 47 let, car činoma veutr culi.
Št, 2909.
Bratje Sokoli!
Redni občni zbor
bode
v sredo dne 11. t. m.
v vrtnem salonu restavracije „pri Zvezdi". Po končanem zborovanji prosta zabava. K obilni udeležbi vabi
ODBOR.
Usmiljeni človekoljubi
se prosijo, da blagovole pošiljati darila v dtnarju, oblekah in otročjem perilu za ubogo obitelj, obstoječo iz 7 os*>b brez vsega prihoda
Juliji IVIlkeMcb,
(35—i) babici na Tržaški c«»ti št. 5.
Vsak dan sveži
pustni krofi 8>
(36)
Jan. FMerl-a
pekarnici finega peciva.
Ustanovljeno leta. 1863.
Svetovnoznane (U58—7)
so samoizdelane, nagrajene
ročne harmonike
Ivana N. Trimmel-ja
na Dunaji VII/3, Kaiserstrasse Nr. 74.
Velika zaloga
vseli glasbil
KoallJ,  cller,   pifteitl,   okario. UNtnih Imrmoiilk, ptlč|ilt orgljlo itd. itd.,
švicarskih ocelnih orgljio,
ki igrajo same od sebe in so nedosežne glede glasu, gtttHbenf albumi, knkata itd. itd. Knjiga t uzorci zastonj in franko.
Fozor slovenski samci!!!
(13"2-5)
KARL TILL
Ljubljana, Špitalske ulice 10.
Potezna peresa, tus, plovec, svinčniki, varo-vavec za svinčnike, naprave za špičenje svinčnikov, papir za pisma, bronovc barve, bronov prašek, usnje in jermeni za knjige, kar-minova tinta, papir od lepenke, kemična tinta, kineski tuš, komj)endije, zavitki, kri-vuljna črtala, trikoti, poštevanke, gladila, barvne skrinjice, barvni klinčki, peresnice, držala za peresa, peresni nožki, peresni tuli, molitveniki, zlatoškoljke in srebroskoljke, zlata in srebrna tinta, pisala, naprave za špi-,1024)    čcnje pisal, zeleni volk tekoč.   H (17)
(8—2)
C kr. okrajno sodišče v lii-mijski gori naznanja, da se bode vršila dne*
januvarija 1893
dopoludne ob 9. uri kot jedinemu roku pri tem sodišču prostovoljna dražb* posameznih parcel (gofzdov, njiv in travnikov), pripadajočih k v zapuščino dne* 17. sept 1892 v Pod Korenu zamrle Marite Arib spadnjočiiu posestvom pod vložnu flt 5, 7 in 8 kat. občine Pod Koren v skupni vrednosti 8598 «ld. in da se bodejo te pareele oddale le za ali nad cenilno vrednost.
Zemljeknjifcni stan, ucniluik in dražheni pogoji so tnsodno na uppffled.
Na teh posestvih eventualno še zavarovanim upnikom oitane njih zu-utavnu pravica brez ozira na skupilo neprikrajSaua.
C. kr. okrajno sodišče v Kranjski gori
dne 29. decembra 1892.
Javna zahvala.
Zavarovan sem z mojim pohištvom pii C. kr. priv. zavarovalnici Ml „AvNtrlJMlti IMioiiiac*' proti polarnim Škodam. Dne 31. decembra ?> I. 1. ujiHtal je v Ktro|>ih mojega stanovanja ogenj, ki je prouzroči I precejšujo škodo na pohištv je uuatalo Škodo kar najhitre
čeBiir si Štejem v dolžnost, za to kulautuo postopanje omenj društvu javno zahvalo izreči.
V Ljubljani, dne 8. januvarja 1893.
»jega Stanovanja overil,   ki je  prouzročil \*J^
m iu obleki. Gori omenjeno druStvo cenilo [h
reie in v mojo popolno zadovoljnost, vsled rfc
za to kulautuo postopanje omenjenemu |C<
(37»
Dr. Fran Slor.
odvetnik*.
(J. kr. glavno ravnateljstvo avstrijskih državnih železnic.
I s v o d-
iz voznega reda veljavnega od 1. oktobra 1892.
Nastopno omenjeni prihajalni in odhajalni časi označeni so v srednje-evropejskern času.
Odhod iz lij ubijane (ju/, kol).
Ob 6. uri 38 min. zjutraj osebni vlak na Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj.
Ob 11. uri 55 min. predpoldne osebni vlak na Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj.
Ob 4 uri 21 min. popoldan osebni vlak na Trbiž, Beljak, Celovec, Solno-prad, Inomost, Pariz, Linz, Ischl, Budejevice, Plzenj, Marijino vare, Eger, Francove vare, Prago, Karlove vare, Draždane, Dunaj via Am-stetten.
Prihod t EJ ubijano (juž. kol.).
Ob 7. uri 10 min. zjutraj osebni vlak iz Dunaja via Amstetten, Draždanj, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, E#er, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Ischlja, Ljubna, Celovca, Fran-zenafeBte, Trbiža.
Ob 4. uri 55 min. popoludne osebni vlak iz Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontablja, Trbiža.
Ob 9. uri 27. min. zvečer osebni vlak iz Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontablja, Trbiža.
Odhod iz EJublJaiic (drž. kol).
Ob 7. uri 15 min. zjutraj v Kamnik. „  2.   „   10.    ,    popoldne v Kamnik. „   7.   „   00.   „    zvečer v Kamnik.
Prihod t EjgBibljauo (drž. kol.).
Ob   6. uri 35 min. zjutraj iz Kamnika. „   11.   „  06    „    dopoldne iz Kamnika.
6.   „   20 zvečer iz Kamnika. (12—6)
Srednje-evropejski čas je krajnemu času v Ljubljani za 2 minute naprej.
Izdajutelj tu odgovorni urednik: Josip N(olli.
Ltatuiuu iu tisk „Narodne Tibkurue"