Smernice za uporabo digitalne tehnologije pri predmetu ZGODOVINA 1 Zbirka Smernice za uporabo digitalne tehnologije ISSN 2784-5648 Smernice za uporabo digitalne tehnologije pri predmetu zgodovina Publikacija je posodobljena verzija gradiva Smernice za uporabo IKT pri predmetu zgodovina ( 2016). Avtorica: dr. Vilma Brodnik, Zavod RS za šolstvo Strokovni pregled: Nina Zupan, Šolski center Kranj, in Mateja Zelko, Osnovna šola Prežihovega Voranca Bistrica Urednica: dr. Inge Breznik Jezikovni pregled: Mira Turk Škraba Izdal in založil: Zavod RS za šolstvo Predstavnik: dr. Vinko Logaj Urednica založbe: Andreja Nagode Spletna izdaja, 2. verzija Ljubljana 2021 Publikacija ni plačljiva. Publikacija je dosegljiva na www.zrss.si/pdf/DTsmernice_zgodovina.pdf ------------------------------------------------------- Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 69185539 ISBN 978-961-03-0557-6 (PDF) ------------------------------------------------------- 2 Vsebina A – Izpis iz učnega načrta, vezan na uporabo digitalne tehnologije in vključevanje kompetenc pri predmetu zgodovina …………………………………………………………...…. 4 A1 – Izpis iz učnega načrta, vezan na uporabo digitalne tehnologije in vključevanje kompetenc pri predmetu zgodovina za osnovno šolo …………………… 4 A2 – Izpis iz učnega načrta, vezan na uporabo digitalne tehnologije in vključevanje kompetenc pri predmetu zgodovina za gimnazije in druge srednje šole ….…….………………………………………………..…..….…….….. 6 B – Dodatni didaktični napotki za uporabo digitalne tehnologije pri predmetu zgodovina ... 9 B1 – Pregled izbranih (možnih) dejavnosti učencev/dijakov z osmišljeno uporabo digitalne tehnologije pri predmetu zgodovina …………………………………. 9 B2 – Seznam obstoječih e-gradiv in e-storitev za predmet zgodovina …….…………….… 17 B2.1 Primeri dobrih praks uporabe digitalne tehnologije pri pouku zgodovine ………...…. 17 B2.2 E-gradiva za pouk zgodovine v osnovni šoli (izbor) ………………………………..….. 21 B2.3 E-gradiva za pouk zgodovine v gimnazijah in drugih srednjih šolah (izbor) ……..…. 21 B2.4 Spletne učilnice spletne skupnosti (sodelov@lnica) in študijskih skupin za zgodovino na portalu SIO ………………………………………………………...…… 21 B2.5 Digitalizirana gradiva za pouk zgodovine (izbor) …………………….………………... 22 B2.6 Seznam e-storitev za predmet zgodovina (izbor) ………….……………….……..…… 22 Opomba V gradivu so uporabljene kratice: IKT – informacijsko-komunikacijska tehnologija; OŠ – osnovna šola; SŠ – srednja šola; GIM – gimnazija; SS/PI – srednje strokovno in poklicno izobraževanje; UN – učni načrt; KIZ – knjižnično informacijska znanja. 3 A Izpis iz učnega načrta, vezan na uporabo digitalne tehnologije in vključevanje kompetenc pri predmetu zgodovina A1 Izpis iz učnega načrta, vezan na uporabo digitalne tehnologije in vključevanje kompetenc pri predmetu zgodovina za osnovno šolo1 Obseg in kakovost vključevanja digitalne tehnologije v pouk zgodovine je opredeljena na več mestih posodobljenega učnega načrta za zgodovino v osnovni šoli.2 Pri opredelitvi predmeta je zapisano, da naj » učenci pri pouku izostrijo spretnost preprostega zgodovinskega raziskovanja ob delu z raznimi zgodovinskimi viri iz različnih medijev, v katerih bodo znali poiskati dokaze in argumente za svoje sklepe, poglede, mnenja ter stališča in jih znali tudi zagovarjati«.3 V poglavju o splošnih ciljih je digitalna tehnologija zajeta na več mestih, in sicer da naj se pri učencih/učenkah: »/…/  razvija zmožnosti preproste analize, sinteze in interpretacije uporabnih in verodostojnih podatkov in dokazov iz zgodovinskih virov in literature iz različnih medijev, za raziskovanje in poznavanje življenja ljudi v preteklosti; /…/  po svojih zmožnostih razvija spretnosti uporabe zgodovinskih virov in informacij z uporabo informacijske tehnologije (IT); /…/  predstavi svoje znanje na različne načine: ustno, pisno, grafično, ilustrativno, z IT itd.; /…/«4 Pri poglavju Operativni cilji in vsebine so ponovno navedeni procesni učni cilji, ki se nanašajo na razvijanje spretnosti in veščin dela z digitalno tehnologijo, pri katerih učenci/učenke: »/…/  razvijejo spretnosti zbiranja in izbiranja informacij in dokazov iz različnih zgodovinskih virov in literature v različnih medijih, /…/  razvijejo spretnost iskanja zgodovinskih virov in literature z IT, /…/  razvijejo spretnost različnih oblik komunikacije (ustno, pisno, grafično, ilustrativno, z IT).«5 Procesni cilji so navedeni v splošni obliki, učitelji pa jih po svoji strokovni presoji vključujejo v obravnavo učnih tem in vsebin po učnem načrtu. 1 V učnem načrtu za osnovno šolo se uporablja izraz informacijska tehnologija (IT), v učnih načrtih za gimnazijo pa informacijsko komunikacijska tehnologija (IKT). Oba izraza v smernicah nadomešča novejše poimenovanje – digitalna tehnologija (DT). 2 Program osnovna šola. Zgodovina. Učni načrt (2011). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo. 3 Prav tam, str. 4. 4 Prav tam, str. 5. 5 Prav tam, str. 26. 4 Pri standardih znanja, ki se nanašajo na vse obvezne in izbirne teme so navedeni tudi standardi, ki vključujejo digitalno tehnologijo, in sicer da učenec/učenka: »/…/  razvije spretnost zbiranja in izbiranja informacij in dokazov iz različnih zgodovinskih virov in literature v različnih medijih, /…/  razvije spretnost iskanja zgodovinskih virov in literature z IT, /…/  razvije spretnost različnih oblik komunikacije (ustno, pisno, grafično, ilustrativno, z IT) /.../«6 V krepkem tisku so zapisani minimalni standardi, ki se nanašajo na zmožnosti, spretnosti in veščine dela z digitalno tehnologijo. V poglavju Didaktična priporočila je zapisano, naj pri pouku spodbujamo tudi uporabo sodobne IT in razvijamo digitalne zmožnosti pri učencih ter spodbujamo medpredmetne povezave s knjižnično informacijskim znanjem in informatiko. Zapisano je, naj učitelji zgodovine, KIZ in informatike skupaj oblikujejo informacijsko pismenega učenca, ki bo sposoben pridobiti, izbrati, ovrednotiti, uporabiti in predstaviti informacije tako v knjižnici z različnimi informacijskimi bazami kot v informacijskih virih drugih institucij, npr. v arhivu, muzeju ipd. Pri tem so v pomoč zlasti različni spletni informacijski sistemi, npr. COBISS+. Na voljo so še virtualna knjižnica, digitalna knjižnica in drugi spletni portali ter računalniški programi.7 Pri preverjanju in ocenjevanju znanja je digitalna tehnologija zajeta v dveh področjih ter dveh kriterijih za preverjanje in ocenjevanje znanja, in sicer pri področju, ki se nanaša na analizo, sintezo in interpretacijo zgodovinskih virov s kriterijem »predstavljanje zaključkov, mnenj, stališč, pogledov, izvirnih predlogov in rešitev na različne načine (ustno, pisno, z uporabo plakatov, referatov, esejev, IT idr.)«.8 Pri področju, ki se nanaša na izdelovanje, pisanje in predstavljanje različnih izdelkov (referati, plakati, makete, eseji, IT idr.) pa kriterij » izdelek je ustrezno predstavljen , pri tem se uporablja tudi IT«.9 6 Prav tam, str. 39. 7 Prav tam, str. 41, 42. 8 Prav tam, str. 45. 9 Prav tam, str. 45. 5 A2 Izpis iz učnega načrta, vezan na uporabo digitalne tehnologije in vključevanje kompetenc pri predmetu zgodovina za gimnazije in druge srednje šole V posodobljenem učnem načrtu za gimnazije sta priporočena obseg in kakovost vključevanja digitalne tehnologije v pouk zgodovine.10 Pri poglavju Splošni cilji/kompetence predmeta je digitalna tehnologija zajeta v splošne cilje, ki se nanašajo na razvijanje spretnosti in veščin, in sicer, dijaki/dijakinje: »/…/  se učijo iz multiperspektivnih zgodovinskih virov, ki so dostopni prek vključevanja IKT v pouk zgodovine;  razvijajo sposobnosti različnih oblik komunikacije (pisno, ustno, debatne tehnike, z uporabo IKT /…/«11 Digitalna kompetenca je predstavljena kot ena od osmih ključnih kompetenc, ki jih je določil evropski parlament. Tako učni načrt priporoča, da se »digitalno pismenost lahko spodbuja:  z vključevanjem IKT za iskanje uporabnih in verodostojnih zgodovinskih informacij, podatkov in dokazov ter za njihovo shranjevanje;  za iskanje multiperspektivnih zgodovinskih virov na svetovnem spletu;  za obdelavo, posredovanje oz. predstavitev različnih ugotovitev in spoznanj;  za komunikacijo s pomočjo e-medijev, kot so e-pošta, spletni forumi, spletne konference, spletne učilnice, spletni portfolio«.12 V poglavju Cilji in vsebine je pri obvezni širši temi Zakaj je pomembna zgodovina uporaba IKT zajeta med tematskimi cilji, in sicer dijaki/dijakinje:  »/…/ se seznanijo z vlogo knjižnic, arhivov, muzejev in IKT glede uporabe zgodovinske literature in virov;  v povezavi s šolsko knjižnico spoznajo pomen različnih leksikonov, enciklopedij, zgodovinskih atlasov, spletnih programov za iskanje literature, kot so npr. COBISS+, uporabni spletni iskalniki (npr. Google) in spletne strani z zgodovinsko vsebino, in se jih naučijo uporabljati; /…/«13 Pri vseh obveznih in izbirnih širših temah je pri kroskurikularnih povezavah priporočena povezava s knjižnično informacijskim znanjem za srednjo šolo in informatiko.14 Pri tematskih ciljih vseh obveznih in izbirnih tem je naveden tudi cilj, da dijaki/dijakinje razvijajo različne oblike komunikacije.15 10 Učni načrt. Gimnazija. Zgodovina. Splošna gimnazija. Obvezni predmet (280 ur). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo, 2008. Enaka dikcija kot v učnem načrtu za splošne gimnazije je tudi v učnih načrtih za klasične in strokovne gimnazije ter gimnaziji italijanske in madžarske narodne skupnosti, zato jih v poročilu ne navajamo posebej. 11 Prav tam, str. 8. 12 Prav tam, str. 11. 13 Prav tam, str. 13. 14 Prav tam, str. 13‒45. 15 Prav tam, str. 13‒45. 6 V poglavju Pričakovani dosežki/rezultati so opredeljeni pričakovani dosežki, ki se nanašajo na spretnosti in veščine, in sicer dijak/dijakinja:  »se zna orientirati v zgodovinskem času in prostoru;  zna zbrati in izbrati uporabne informacije, podatke in dokaze iz različnih medijev ter kritično presoditi njihovo verodostojnost;  zna oblikovati svoje zaključke, mnenja, stališča in interpretacije, ki so podprta z verodostojnimi informacijami, podatki in dokazi;  zna kritično analizirati različne poglede in interpretacije o zgodovinskih dogodkih, pojavih in procesih;  se zna učinkovito izražati na različne načine in primerno različnim situacijam (ustno, pisno, z uporabo IKT …).«16 Pričakovani dosežki so zapisani v splošni obliki, uresničevati pa jih je mogoče pri vseh širših temah in učnih vsebinah znotraj tem. V poglavju Medpredmetno povezovanje je priporočeno povezovanje s KIZ in informatiko.17 V poglavju Didaktična priporočila je zapisano priporočilo, da se lahko » r azlična učna gradiva pripravlja in predstavlja tudi z uporabo novih virov in informacijsko-komunikacijske tehnologije. Učna gradiva se tako lahko pripravijo s pomočjo uporabe različnih zgodovinskih spletnih strani, pouk lahko poteka v spletnih učilnicah, pri preverjanju in ocenjevanju znanja se lahko uporablja elektronski portfolio ipd.«18 V poglavju Vrednotenje dosežkov vključuje digitalna tehnologija področje, ki se nanaša na izdelovanje, pisanje in predstavljanje projektov in različnih izdelkov ter kriterij za preverjanje in ocenjevanje znanja, ki se glasi » projekt (izdelek) ustrezno predstavijo z uporabo IKT, plakatov ...«.19 V času posodabljanja gimnazijskih učnih načrtov je bila upoštevana digitalna kompetenca iz prvih Priporočil Evropskega parlamenta in sveta o osmih ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje z dne 18. decembra 2006. Priporočila so bila posodobljena in zapisana v nov dokument z naslovom Priporočilo Sveta Evropske unije z dne 22. maja 2018 o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje.20 Digitalna kompetenca je v tem priporočilu opredeljena kot samozavestna, kritična in odgovorna uporaba tehnologij ter interakcija s tehnologijami pri učenju, delu in družbenem delovanju. Digitalne tehnologije naj podprejo komuniciranje, ustvarjalnost in inovativnost. Znanje se nanaša na poznavanje funkcij in uporabo različnih naprav, programske opreme in mrež. Uporabniki naj bi znali informacije presojati z vidika veljavnosti in zanesljivosti ter se zavedati pravnih in etičnih načel uporabe digitalnih tehnologij. Digitalne tehnologije naj bi uporabljali pri aktivnem in odgovornem državljanstvu, za sodelovanje, socialno vključevanje ter doseganje osebnih, socialnih in poslovnih ciljev. Uporabniki naj bi bili vešči dostopanja do digitalnih vsebin, njihovega vrednotenja in presojanja ter uporabe. Vešči naj bi bili tudi ustvarjanja novih vsebin, programiranja in razširjanja digitalnih vsebin. Uporabniki naj bi bili zmožni upravljati in varovati digitalne vsebine, informacije in identitete ter prepoznati in uporabljati programsko opremo, naprave, umetno inteligenco in robote, upoštevajoč etično, varno in odgovorno uporabo digitalnih tehnologij. 16 Prav tam, str. 55. 17 Prav tam, str. 56. 18 Prav tam, str. 58. 19 Prav tam, str. 60. 20 Ostale ključne kompetence so še pismenost, večjezičnost, matematična, naravoslovna, tehniška in inženirska kompetenca, osebnostna, družbena in učna kompetenca, državljanska kompetenca, podjetnostna kompetenca ter kulturna zavest in izražanje. 7 Podrobneje digitalno kompetenco opredeljujeta še dva dokumenta, in sicer:  DigComp 2.1 Okvir digitalnih kompetenc za državljane. Prvič izdano v angleščini, Evropska komisija, 2017; slovenski prevod, Zavod RS za šolstvo, 2017. Pridoblejno s https://www.zrss.si/digitalnaknjiznica/digcomp-2-1-okvir-digitalnih-kompetenc/files/assets/basic- html/index.html#1  Evropski okvir digitalnih kompetenc izobraževalcev: DigCompEdu. Prvič izdano v angleščini, Evropska unija, 2017; slovenski prevod, Zavod RS za šolstvo, 2018. Pridobljeno s https://www.zrss.si/digitalnaknjiznica/DigCopEdu/4/ 8 B Dodatni didaktični napotki za uporabo digitalne tehnologije pri predmetu zgodovina B1 Pregled izbranih (možnih) dejavnosti učencev/dijakov za osmišljeno uporabo digitalne tehnologije pri predmetu zgodovina Mobilne naprave (npr. prenosnik, tablični računalnik, pametni telefon) je mogoče uporabljati na različne načine v vseh fazah učnega procesa: od spodbujanja motivacije, obravnave nove učne snovi, sprotnega in formativnega spremljanja znanja do ponavljanja, utrjevanja, preverjanja in ocenjevanja znanja. Navajamo ideje za pouk zgodovine, upoštevajoč posodobitve iz učnih načrtov (gimnazijski učni načrti iz leta 2008 in osnovnošolski iz leta 2011). Delo z zgodovinskimi viri S posodobljenimi učnimi načrti za osnovno šolo in gimnazijo uveljavljamo samostojno obravnavo učne snovi z zgodovinskimi viri, ki naj zajema vsaj polovico učnega procesa. Učenci/dijaki v raznolikih zgodovinskih virih iščejo, zbirajo in izbirajo informacije, dejstva, dokaze, jih analizirajo, na njihovem temelju oblikujejo odgovore, sklepe, interpretacije, mnenja o zgodovinskem dogajanju. Zgodovinski viri so raznoliki, veliko je objavljenih v obliki e-gradiv ali digitaliziranih gradiv (glejte seznam na koncu didaktičnih napotkov). Zgodovinskih virov ne uporabljamo več le za ponazoritev, popestritev in ilustracijo učne snovi, ampak tudi kot vir informacij, dejstev in dokazov ter tudi kot študijsko gradivo, ko učenec/dijak ugotavlja, zakaj obstaja o istem zgodovinskem dogodku ali pojavu več različnih zgodovinskih virov (večperspektivni zgodovinski viri); v čem so podobnosti in v čem razlike ter zakaj so nastale razlike; primerja različne interpretacije in ugotavlja, zakaj se spreminjajo interpretacije zgodovinskega dogajanja; ugotavlja, ali gre za vire iz prve ali druge roke; kdo je avtor – kaj je videl, slišal, čutil, kako je razmišljal, kakšne možnosti je imel, kaj ga je vodilo k različnim odločitvam; v zgodovinskem besedilu ločuje med zgodovinskimi dejstvi in mnenji (pri mnenjih ugotavlja, ali je avtor za, proti ali je nevtralen; ugotavlja, ali so prisotni predsodki, stereotipi, pristranskosti); ugotavlja, kakšen je namen pisanja (ali avtor poroča, razlaga, prepričuje, napada ter opredeljeni namen utemelji); ugotavlja, kateri zgodovinski vir je bolj verodostojen in zakaj (katerim informacijam je mogoče verjeti in katerim ne – verodostojen je tisti, ki vključuje objektivna dejstva in informacije ter nevtralen slog pisanja oz. da dejstva in dokazi v čim večji meri podpirajo mnenje). 9 Spodbujanje računalniškega in kritičnega mišljenja pri delu z zgodovinskimi viri Pri delu z zgodovinskimi viri se razvija tudi računalniško mišljenje. Pri računalniškem mišljenju gre za kompleksne miselne procese, ki sodelujejo pri opredeljevanju problema in iskanju ter izražanju njegove rešitve na način, da lahko rešitev učinkovito izvede računalnik. Vendar pa računalnik ni pogoj za računalniško mišljenje, saj računalniško mišljenje preučuje tudi, kaj in kako lahko »naračunamo«. Tako se pri reševanju problema sprašujemo, kako težko ga je rešiti oz. katera je najboljša pot za njegovo rešitev. Računalniško mišljenje tako spodbuja razvijanje strategij za uspešno reševanje problemov.21 Pri delu z zgodovinskimi viri pomaga računalniško mišljenje razvijati veščine kritičnega mišljenja, kot so iskanje in vrednotenje zgodovinskih virov, ločevanje dejstev od sklepov, razlag in mnenj, večperspektivni pogled na dogajanje, induktivno in deduktivno sklepanje, primerjanje in razvrščanje, argumentiranje, vrednotenje in odločanje.22 Učni načrt za osnovno šolo opredeljuje veščine dela z zgodovinskimi viri, tako da so učenci/učenke zmožni: »– razvijati zmožnosti preproste analize, sinteze in interpretacije uporabnih in verodostojnih podatkov in dokazov iz zgodovinskih virov in literature iz različnih medijev, za raziskovanje in poznavanje življenja ljudi v preteklosti; – razvijati zmožnost oblikovanja samostojnih utemeljenih zaključkov, pogledov, mnenj in stališč, vživljanja v različne perspektive in snovanja izvirnih predlogov in rešitev; /…/ – z učenjem ob raznovrstnih in večperspektivnih zgodovinskih virih razvijati zmožnost kritične presoje in razlage zgodovinskih dogodkov, pojavov in procesov v preteklosti in sodobnosti; – razviti dovzetnost za različne poglede na zgodovino oz. interpretacije zgodovine ter razumeti, zakaj se pojavijo; – razviti sposobnost samostojnega izbiranja in odločanja ter svoje poglede na zgodovino«. (Učni načrt, 2011, str. 5, 26, 39, 44–45) Učni načrt za gimnazijo pa opredeljuje veščine dela z zgodovinskimi viri tako, da dijaki/dijakinje: »– razvijajo spretnosti zbiranja in izbiranja, analize, sinteze, kritične presoje vrednosti in uporabnosti informacij in zgodovinskih virov; – se zavedajo relativnosti informacij; – oblikujejo samostojne zaključke, mnenja, stališča in interpretacije zgodovinskih dogodkov, pojavov in procesov; – -se učijo iz multiperspektivnih zgodovinskih virov, ki so dostopni prek vključevanja IKT v pouk zgodovine; /…/ – razvijajo sposobnost samostojnega izbiranja in odločanja ter svoje poglede na zgodovino; – razvijajo dovzetnost za različne poglede oz. interpretacije ter razumejo zakaj se pojavijo.« (Učni načrt, 2008, str. 8– 9, 55) V odlomkih iz procesnih ciljev iz obeh učnih načrtov so veščine dela z zgodovinskimi viri, ki se nanašajo tudi na razvijanje veščin kritičnega mišljenja pri delu z zgodovinskimi viri, natisnjene v krepkem tisku. 21 Brodnik, A. (2019). Računalniško mišljenje za spodbujanje motivacije dela z zgodovinskimi viri. Seminar Računalniško mišljenje za spodbujanje motivacije dela z zgodovinskimi viri dne 26. 1. in 9. 11. 2019. 22 Veščine kritičnega mišljenja so povzete po modelu iz mednarodnega projekta ATS2020, ki je potekal med letoma 2015 in 2018. 10 V nadaljevanju povzemamo veščine kritičnega mišljenja, ki jih razvijamo pri delu z zgodovinskimi viri, iz obeh učnih načrtov, tako da so veščine kritičnega mišljenja zapisane v krepkem tisku, veščine dela z zgodovinskimi viri pa so zapisane v oklepaju v navadnem tisku: * iskanje in vrednotenje virov (iskanje, ugotavljanje in uporaba verodostojnih in uporabnih virov, uporaba kriterijev za vrednotenje virov, citiranje virov); * razlikovanje dejstev od sklepov, razlag, mnenj ter večperspektivnost (analiza, kritična presoja, razlikovanje dejstev od mnenj, sklepov, razlag, pogled z več perspektiv oz. zornih kotov); * izpeljava sklepov, induktivno in deduktivno sklepanje (oblikovanje sintez, sklepov, razlag, pogledov, mnenj); * vrednotenje in odločanje (samostojno izbiranje in odločanje s pomočjo relevantnih kriterijev, s katerimi se presodi posledice sprejetih odločitev – oblikovanje svojih pogledov na zgodovino in utemeljitev, zakaj se pojavijo); * prepoznavanje in opredeljevanje problemov (pri snovanju izvirnih predlogov in rešitev); * za izvedbo različnih debatnih tehnik in formatov pa je pomembna sposobnost argumentiranja (oblikovanje, analiza in vrednotenje argumentov je prav tako eden od elementov kritičnega mišljenja). Zgodovinski viri so raznoliki, učence/dijake pa je treba naučiti veščin iskanja verodostojnih in prepričljivih zgodovinskih virov s poudarkom na primarnih zgodovinskih virih. Pri iskanju in vrednotenju zgodovinskih virov lahko pomaga računalniško mišljenje:  Iskanje zgodovinskih virov po ključnih besedah, npr. v Cobiss+, dLib Med veščine iskanja in zbiranja zgodovinskih virov spada tudi veščina, kako poiščemo vire za neki problem, temo po ključnih besedah. Na voljo so različne informacijske baze podatkov. V Sloveniji je najbolj uveljavljen Izum, Inštitut informacijskih znanosti, ki omogoča iskanje virov oz. literature v bazi Cobiss+. Cobiss je kooperativni online bibliografski sistem, Cobiss+ pa virtualna knjižnica Slovenije, ki omogoča dostop do informacij v 910 knjižnicah v državi (https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/search). Številni viri so dostopni tudi v Digitalni knjižnici Slovenije dLib na povezavi http://www.dlib.si/ (časopisi, razglednice, fotografije, zemljevidi idr.).  Iskanje in zbiranje zgodovinskih virov po kriterijih za presojo verodostojnosti in uporabnosti primarnih in sekundarnih zgodovinskih virov Glede na razmerje zgodovinarja do vira zgodovinske vire delimo na primarne in sekundarne. Primarni zgodovinski viri izhajajo od udeležencev in očividcev, sekundarni pa so pisani na temelju primarnih. Večjo pričevalno vrednost imajo primarni viri, sekundarni pa nimajo pričevalne vrednosti, vredni so toliko, kolikor je bil zanesljiv prvotni vir. Sekundarni viri prinašajo celovitejšo interpretacijo zgodovinskega dogajanja, saj so lahko avtorji črpali iz različnih dostopnih in obstoječih primarnih in sekundarnih virov, ki v času dogajanja niso bili dostopni oz. še niso bili napisani. Glede na to delitev v zgodovinopisju ločujemo med viri in literaturo, čeprav lahko tudi vso literaturo uvrstimo k sekundarnim virom. Primarni viri so pisma, dnevniki, spomini, časopisi, avtobiografije, govori, zakoni, znanstvena odkritja, vladni dokumenti. V to skupino spadajo tudi posneti intervjuji, filmi, videoposnetki, fotografije, razglednice, zemljevidi in tudi materialni viri (pohištvo, orodje, orožje, hiše idr.). 11 Sekundarni viri o neki temi ali v podporo trditvam so napisani na temelju primarnih. Sem spadajo strokovne in znanstvene monografije, članki, razprave, raziskave, tudi učbeniki, poljudne zgodovinske knjige in revije, biografije idr. V to skupino spadajo tudi nekateri materialni viri, kot so npr. zid, poslikan s portreti iz 19. stoletja.23 Kako uspešno učenci/dijaki obvladajo strategije dela z zgodovinskimi viri, lahko preverijo s kriteriji uspešnosti, ki so predstavljeni v tabeli semafor. Kriteriji uspešnosti obvladovanja veščin dela z zgodovinskimi viri DA DELOMA NE 1. Ločim med primarnimi in sekundarnimi viri. 2. S pomočjo virov znam dogodke, pojave, procese časovno in prostorsko umestiti. 3. Zberem in izberem ključne informacije in pomembne podrobnosti, dejstva in dokaze iz virov. 4. Ločujem dejstva od mnenj, sklepov, razlag. 5. Oblikujem samostojne odgovore, sklepe, razlage. 6. Pripravim svoja mnenja ter jih utemeljim. 7. Pripravim argumente (vključujejo utemeljitve in dokaze v podporo trditvi). 8. Interpretiram dogajanje, pojave, procese z več vidikov (perspektiv). 9. Kritično presojam (vrednotim) verodostojnost in uporabnost vira informacij (npr. po kriterijih: kdo je avtor; razmerje med dejstvi, dokazi, mnenji; prisotnost predsodkov, stereotipov, mitov; preverim vsebino z drugimi viri). 10. Vire znam citirati (npr. sistem citiranja APA ali drugi sistemi citiranja). Verodostojnost zgodovinski virov s spletnih strani lahko učenci/dijaki presojajo tudi s pomočjo naslednjih kriterijev:  Kdo je avtor oz. skrbnik spletne strani?  Kdo je avtor objave gradiva?  Ali so navedeni viri in literatura, iz katerih avtor gradiva črpa informacije?  Kakšno je razmerje med dejstvi, dokazi, mnenji in interpretacijami?  Ali so mnenja in interpretacije podprti z objektivnimi dejstvi?  Ali je zaslediti predsodke, stereotipne predstave ali celo sovražni govor?24 Med zgodovinske vire uvrščamo tudi filme ali glasbo z zgodovinskim ozadjem iz YouTuba, arhiva na multimedijskem portalu TV Slovenije, portala zgodovina.si in drugih portalov. Filme ali glasbo z 23 Brodnik, V. Spodbujanje kritičnega mišljenja pri delu s primarnimi/sekundarnimi zgodovinskimi viri. Seminar Računalniško mišljenje za spodbujanje motivacije dela z zgodovinskimi viri dne 26. 1. in 9. 11. 2019. 24 Vsebina sovražnega govora je razložena na spletni strani Spletnega očesa http://www.spletno-oko.si/. Razloženo je tudi, kako ravnati, če naletite na primere sovražnega govora. 12 zgodovinskim ozadjem se lahko uporabi za spodbujanje motivacije, za obravnavo učne snovi in sprotno spremljanje znanja. Številni zgodovinski viri so dostopni kot e-gradiva in digitalizirana gradiva ter jih je mogoče uporabiti za obravnavo učne snovi in sprotno spremljanje in vrednotenje znanja. Sodelovalno učenje Prek mobilnih naprav lahko izvajamo sodelovalno učenje v spletnih učilnicah za zgodovino Arnes ali na portalu SIO, uporabljamo lahko skupno urejanje dokumentov v oblaku (npr. Google Drive, Dropbox), urejanje dokumentov v oblaku v MS Office 365, pri čemer lahko poteka sodelovalno učenje z delovnimi listi, ki jih lahko skupno urejamo, omogočeni so videokonferenčni sistem MS Teams in druge aplikacije. V spletne učilnice za zgodovino Moodle (Arnes, SIO, Lusy), Googlove spletne učilnice v kombinaciji z Google Drive, v MS Office 365 idr. lahko učitelj naloži delovne liste in drugo učno gradivo ali aktivnosti (Moodlove aktivnosti: wiki, forum, Googlov dokument, spletni kviz, spletni slovar, delavnica v Moodlu idr.) za obravnavo nove učne snovi, ponavljanje in utrjevanje učne snovi, sprotno spremljanje in preverjanje znanja, sporočanje povratnih informacij o kakovosti znanja, vrstniško vrednotenje znanja. Vrednotenje znanja zgodovine S pomočjo mobilnih naprav lahko učitelj sprotno spremlja in preverja znanje učencev/dijakov s spletnimi kvizi, izdelanimi v aplikacijah Socrative, Kahoot, Quizizz, Oodlü ipd. ali v spletni učilnici Moodle (kviz v Moodlu), z orodjem Padlet, spletnimi anketami (Googlovi obrazci, 1ka) ipd. Samostojno ali sodelovalno učenje ob sprotnem spremljanju znanja z interaktivno povratno informacijo omogoča e-gradivo za osnovno šolo:  Naravne in družbeno-geografske značilnosti Srednje Evrope (e-gradivo za 7 . razred na naslovu http://www.simos.si/egradiva/zgodovina/index.html) ‒ za zgodovino in  Naravne in družbeno-geografske značilnosti Srednje Evrope (e-gradivo za 8. razred na naslovu http://simos.si/egradiva09/gradiva.htm ) ‒ za zgodovino. S pomočjo mobilnih naprav lahko poteka sprotno spremljanje in preverjanje znanja z eListovnikom v spletnem učnem okolju Mahara. Učenci/dijaki lahko s pomočjo mobilnih naprav izdelajo e-miselne vzorce z orodji XMind, MindMeister, Simplemind, Mindomo, Vennov diagram; orientacijo v zgodovinskem času lahko razvijajo s pomočjo e-časovnih trakov z orodjema TimeToast in Sutori idr.; znanje lahko izkažejo s pomočjo e-plakatov z orodjema Glogster in Canva ipd. S pomočjo mobilnih naprav lahko učitelj formativno spremlja in vrednoti znanje učencev/dijakov z aplikacijami GoFormative, Socrative, Kahoot, Quizlet, Quizizz, Microsoft Forms, Padlet, GoConqr, z Googlovimi obrazci v Google Drive ali anketo 1ka, v spletnih učnih okoljih spletnih učilnic (npr. Moodle, Mahara – eListovnik) ipd. 13 Obravnava izbirnih tem po posodobljenih učnih načrtih Posodobljeni učni načrti za osnovno šolo in gimnazijo predvidevajo obravnavo izbirnih tem v obliki manjših ali kompleksnejših (daljših) projektov, ki lahko potekajo skozi vse šolsko leto vzporedno z obravnavo učne snovi, npr. z delom v spletnih učilnicah, zgodovinskim terenskim delom ipd.  Zgodovinsko terensko delo lahko izvedemo z uporabo različnih dostopnih mobilnih spletnih aplikacij, aplikacij, ki omogočajo nadgrajeno oz. obogateno resničnost, pri čemer učenci/dijaki rešujejo naloge na delovnem listu v Googlovem dokumentu ali Dropboxu ali izpolnjujejo interaktivni delovni list, izdelan v enem od prosto dostopnih programov, npr. Liveworksheets.  Med zgodovinskim terenskim delom lahko iščejo dejstva, informacije, dokaze na terenu, v muzejih, arhivih, galerijah, na spletnih straneh (npr. DEDI – Spletna enciklopedija naravne in kulturne dediščine Slovenije, KAMRA – Digitalizirana kulturna dediščina slovenskih pokrajin) ipd.  Rezultate projektnega učnega dela lahko predstavijo na različne načine z uporabo digitalne tehnologije (posnamejo filmsko reportažo z mobilnimi napravami ali fotografirajo, rešijo delovne liste, izdelajo i-plakate, predstavitve PowerPoint, Prezi ali Canva idr.). Izvedba priprav na zgodovinsko tekmovanje iz znanja zgodovine Z mobilnimi napravami lahko izvedemo priprave na tekmovanje iz znanja zgodovine za osnovno ali srednjo šolo. Primer takšnih priprav je opisan v prispevku avtorice Mateje Drnovšek: Drugačen pristop k pripravam na tekmovanje iz zgodovine. Zbornik SIRikt 2013/Na poti k e-kompetentni šoli – Utrte poti vodijo v prihodnost, str. 548–556. Zbornik je dostopen na povezavi https://skupnost.sio.si/sio_arhiv/sirikt/prispevki.sirikt.si/datoteke/sirikt_e_zbornik_2013.pdf. Priprava na interni del splošne mature iz zgodovine (ekskurzija in zgodovinsko terensko delo) S pomočjo mobilnih naprav lahko izvedemo ekskurzijo z zgodovinskim terenskim delom v okviru internega dela splošne mature iz zgodovine. Primer z navodili in delovnim listom za izbirno širšo temo Razvoj družbe na Slovenskem v 19. stoletju je dostopen v e-publikaciji Kaj nam prinaša eŠolska torba. Zbornik zaključne konference projekta eŠolska torba v Kranjski Gori leta 2015. Gre za prispevek avtorice Vilme Brodnik z naslovom Mobilno učenje zgodovine na primeru uporabe mobilne aplikacije Zgodovina Ljubljane – Mobilno učenje in zgodovinsko terensko delo, str. 155‒ 169. Zbornik je dostopen na povezavi http://www.zrss.si/digitalnaknjiznica/kaj-nam-prinasa-esolska-torba/#170. Predstavitveni film za uporabo mobilne aplikacije Zgodovina Ljubljane si lahko ogledate na https://video.arnes.si/portal/asset.zul?id=zLKZoVHJOIgOlFWwOMAZFkz4, mobilna aplikacija pa žal ni več dostopna. Mobilne naprave naj služijo kot pomoč za lažjo izvedbo različnih manjših in večjih oz. kompleksnejših aktivnosti za učence/dijake v okviru rednega pouka in ne le za izvajanje različnih projektov pri zunajšolskih dejavnostih oz. dodatno načrtovanih dejavnostih. Manjše aktivnosti se nanašajo na redno obravnavo pri pouku, večje oz. kompleksnejše aktivnosti pa na obravnavo izbirnih tem v 14 osnovni šoli in gimnaziji. Izbirne teme lahko namreč izvajamo kot celoletno aktivnost, ki poteka v spletni učilnici, Google Drivu, MS Office 365 ipd. Zgodovinsko terensko delo Učenje z mobilnimi napravami je z vidika učnih ciljev pouka zgodovine smiselno povezati z zgodovinskim terenskim delom pri raziskovanju krajevne zgodovine na mestih, kjer so se zgodili pomembni zgodovinski dogodki ali pojavi. Učenci/dijaki z mobilnimi napravami in metodami zgodovinskega terenskega dela raziskujejo preteklost svojega kraja. V ospredju so trije sklopi metod zgodovinskega terenskega dela. Prva je metoda opazovanja, pri kateri učenci/dijaki opazujejo, zapisujejo, rišejo, fotografirajo, snemajo ipd. Z metodo opazovanja iščejo informacije, dejstva, dokaze za spremembe, razmišljajo in ugotavljajo o vzrokih za spremembe. Druga je metoda odkrivanja, pri kateri učenci/dijaki preučujejo materialne zgodovinske vire, kot so stavbe, razni predmeti, kipi, kulturni spomeniki, spomeniki tehnične dediščine ipd. Učenci/dijaki preučujejo tudi pisne zgodovinske vire, kot so dokumenti, imena ulic, delov mest, predmestij, krajev in vasi, ledinska imena, napise na različnih spomenikih, javnih stavbah ipd. Pomagajo si tudi z ustnimi viri, saj lahko informacije zbirajo z intervjuji, vprašalniki ipd. V sklopu zgodovinskega terenskega dela lahko učenci/dijaki obiščejo muzej, muzej na prostem, arhiv, galerijo, knjižnico in druge ustanove, pomembne za zgodovino. Učenci/dijaki torej preučujejo zgodovinske dogodke, pojave in procese s pomočjo zgodovinskih virov ter ugotavljajo starost, značilnosti, spremembe, vzroke za spremembe. Zato merijo stavbe, prostore, predmete, intervjuvajo prebivalce, zbirajo informacije iz pisnih in materialnih zgodovinskih virov. V tretji sklop spada metoda postavljanja hipotez in sklepanja. Učenci/dijaki postavljajo hipoteze, iščejo dodatne informacije in sklepajo o zgodovinskem dogajanju na temelju zbranih podatkov, informacij, dejstev, dokazov, oblikujejo razlage in mnenja ter tako potrdijo ali ovržejo hipoteze. Svoje izsledke lahko predstavijo s pripravo delovnega lista za zgodovinsko terensko delo in/ali njegovim reševanjem, z video oz. avdio posnetkom, s pomočjo mobilne naprave, izdelavo kolaža kulturno-zgodovinskih spomenikov s pomočjo selfiejev (sebkov) ipd.25 Pri zgodovinskem terenskem delu bodo učenci/dijaki z metodami opazovanja, odkrivanja in sklepanja ter učenjem s pametnimi telefoni ali tabličnimi računalniki in prenosniki raziskovali zgodovino izbranega kraja. Z mobilnimi napravami lahko dostopajo do različnih mobilnih aplikacij z informacijami, dejstvi in dokazi o zgodovinskem dogajanju izbranega kraja. Obstajajo tudi aplikacije, ki z nadgrajeno resničnostjo omogočajo vpogled v razvoj in spremembe, ki jih je doživljal neki kraj skozi zgodovino.26 Za učenje v okviru zgodovinskega terenskega dela lahko uporabijo tablične računalnike ali pametne telefone z internetnim dostopom in možnostjo prenosa podatkov ter aktivnim GPS. Različna mesta omogočajo tudi brezplačno uporabo interneta s povezavo do brezžičnega omrežja. Zgodovinsko terensko delo v nekem kraju lahko izvedemo z uporabo dostopnih mobilnih spletnih aplikacij, kot je npr. mobilna aplikacija za arheološki park Emona. Učenci/dijaki med terenskim delom 25 Metode terenskega dela so povzete po: Trškan, D. (2006). Učenje zgodovine z odkrivanjem in terenske metode dela. V: Zgodovina v šoli, letnik 15, št. 3-4, str. 59‒64. 26 V letih 2013 do 2016 je delovala mobilna aplikacija Zgodovina Ljubljane, ki se je nanašala na zgodovino Kongresnega trga z okolico in kulturnozgodovinskih spomenikov na tem območju Ljubljane. Aplikacija je omogočala primerjavo kulturnozgodovinskih spomenikov od nastanka z današnjim stanjem. Z mobilnimi napravami se je lahko dostopalo do dodatnih informacij na priporočenih spletnih straneh, učenci/dijaki so lahko naloge na delovnih listih reševali s pomočjo tabličnih ali prenosnih računalnikov. 15 s pomočjo dostopnih mobilnih aplikacij, drugih uporabnih in verodostojnih spletnih strani na spletnih straneh (npr. DEDI – Spletna enciklopedija naravne in kulturne dediščine Slovenije, KAMRA – Digitalizirana kulturna dediščina slovenskih pokrajin) in e-gradiv rešujejo naloge na delovnem listu v Googlovem dokumentu ali Dropboxu ali na interaktivnem delovnem listu. Izsledke svojega terenskega dela lahko z mobilnimi napravami tudi posnamejo ali fotografirajo. Dodatne zgodovinske informacije, dejstva in dokaze poleg terena iščejo tudi v muzejih, muzejih na prostem, arhivih in galerijah.27 Izobraževanje na daljavo Izobraževanje na daljavo je namenjeno učencem/dijakom športnikom, umetnikom, raziskovalcem, ki so pogosto odsotni od pouka. Vključuje tudi učence/dijake, ki so odsotni zaradi bolezni, učence/dijake z različnimi posebnimi potrebami, ki jim ustreza izobraževanje na daljavo (npr. Aspergerjev sindrom ipd.). Zato izobraževanje na daljavo omogoča tudi inkluzijo različnih in ranljivih skupin učencev/dijakov v proces osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja. Za izobraževanje na daljavo v gimnazijskem izobraževanju je bil razvit model Jazon, pri katerem kombiniramo uporabo izbranega spletnega učnega okolja, v katerem poteka učenje, ter gradiva s portala Jazon, ki obsegajo delovne liste za samostojno učenje in delo, učne cilje oz. pričakovane dosežke/rezultate, kriterije za spremljanje in vrednotenje znanja v različnih oblikah (semaforji, preglednice, rubrike idr.), seznam virov za učenje pri vsakem učnem sklopu, napotke za uspešno učenje predmeta (npr. nabor bralnih učnih strategij za uspešno učenje zgodovine), smernice za refleksijo učenja. Gradivo je urejeno po načelih formativnega spremljanja. Izvedba izobraževanja na daljavo lahko poteka v spletnih učnih okoljih, kot so e-listovnik, spletna učilnica Moodle na portalu SIO ali Lusy Moodle, MS Office 365, spletna učilnica v storitvi Google Apps for Educators (kombiniramo spletno učilnico, delo v Gdrive (Googlove dokumente) ter Gmail, MS Teams) ipd. E-pošta, Skype, Viber, Zoom niso spletna učna okolja, lahko pa jih uporabljamo kot orodja za komuniciranje v okviru izobraževanja na daljavo. Portal Jazon je dostopen na povezavi http://jazon.splet.arnes.si/, gradivo za zgodovino v gimnaziji pa na povezavi http://zgodovina-jazon.splet.arnes.si/ in za osnovno šolo na povezavi http://zgodovinajazonos.splet.arnes.si/ O primerih dobre prakse izvedbe modela Jazon so bili napisani didaktični članki za revijo Zgodovina v šoli in za priročnik Izzivi razvijanja in vrednotenja znanja v gimnazijski praksi za predmet zgodovina. Ti članki so objavljeni na portalu Jazon (http://jazon.splet.arnes.si/clanki/). Po portalu Jazon pa vas popelje tudi videovodič. 27 Brodnik, V. (2018). Navajanje študentov didaktike zgodovine na uporabo mobilnih naprav. V: Oblikovanje inovativnih učnih okolij. Založba Univerze na Primorskem, str. 443–453. 16 B2 Seznam obstoječih e-gradiv in e-storitev za predmet zgodovina B2.1 Primeri dobrih praks uporabe digitalne tehnologije pri pouku zgodovine  Primeri dobrih praks so objavljeni v tematski številki revije Zgodovina v šoli z naslovom Informacijska tehnologija pri pouku zgodovine (letnik XX, leto 2011, št. 3-4). Revija je objavljena na spletnem portalu SIstory, članki pa so:  Brodnik, V. (2011). Predmet zgodovina v projektih E-šolstvo in Jazon. V: Zgodovina v šoli, letnik XX, št. 3-4, str. 10‒22. Pridobljeno s https://www.sistory.si/11686/20275  Šorn, M. (2011). Pripomoček pri učenju zgodovine: Spletni portal Zgodovina Slovenije – Sistory. V: Zgodovina v šoli, letnik XX, št. 3-4, str. 22‒27. Pridobljeno s https://www.sistory.si/11686/20275  Robnik, V. (2011). Uporaba interaktivne table oziroma i-table pri pouku zgodovine. V: Zgodovina v šoli, letnik XX, št. 3-4, str. 27‒31. Pridobljeno s https://www.sistory.si/11686/20275  Robnik, V., Pajk, T. (2011). Učitelj v dilemi: e-učbenik da ali ne. V: Zgodovina v šoli, letnik XX, št. 3-4, str. 31‒36. Pridobljeno s https://www.sistory.si/11686/20275 (e-učbenik za 7. razred).  Bregar Mazzini, S. (2011). Primer uporabe sodobne IT v okviru tehniškega dne s povezavo zgodovine in informatike. V: Zgodovina v šoli, letnik XX, št. 3-4, str. 36‒42. Pridobljeno s https://www.sistory.si/11686/20275 (PowerPoint pri zgodovini in informatiki).  Kramžar, D. (2011). Interaktivni pouk zgodovine v osnovni šoli. V: Zgodovina v šoli, letnik XX, št. 3-4, str. 42‒49. Pridobljeno s https://www.sistory.si/11686/20275 (Hot Potatoes pri zgodovini).  Vičič Krabonja, M. (2011). Od prazgodovine do Googla ali Kako so živeli nekoliko drugače. V: Zgodovina v šoli, letnik XX, št. 3-4, str. 49‒56. Pridobljeno s https://www.sistory.si/11686/20275 (Učenje izbirnih širših tem v spletni učilnici).  Vičič Krabonja, M. (2011). Iz SIRikta v razred. V: Zgodovina v šoli, letnik XX, št. 3-4, str. 56‒63. Pridobljeno s https://www.sistory.si/11686/20275 (Predstavljeni so Glogster, Prezzi, Google docs, XMind, Wordle, Wallwisher, HistoryPin).  Posamezni članki o uporabi digitalne tehnologije pri pouku zgodovine so objavljeni tudi v drugih številkah revije Zgodovina v šoli. Navajamo izbor člankov:  Brodnik, V. (2009). Film pri pouku zgodovine v gimnaziji: Utrip srednjeveške Škofje Loke in Nebeško kraljestvo pri obravnavi tem iz zgodovine srednjega veka. V: Zgodovina v šoli, letnik XVIII, št. 1-2, str. 67–78. Pridobljeno s http://www.sistory.si/SISTORY:ID:9595  Bec, J. (2014). Časnik Slovenec in arhivsko gradivo šole kot vir za proučevanje prve svetovne vojne v 9. razredu. V: Zgodovina v šoli, letnik XXIII, št. 3-4, str. 10–32 (vključevanje člankov iz digitalizirane objave časnika Slovenec na dLib (http://www.dlib.si/)). Pridobljeno s https://www.sistory.si/11686/35972  Kernc, B. (2017). Mesto kot muzej – zgodovinsko terensko delo s pametnim telefonom. V: Zgodovina v šoli, letnik 25, št. 2, str. 39–45. Pridobljeno s https://www.sistory.si/11686/41647  Kernc, B. (2019). Z Jenkom na pot!: zgodovinske osebnosti in dogodki se lahko povežejo in oživijo v računalniški igri. V: Zgodovina v šoli, letnik 27, št. 1, str. 31–41.  Brodnik, V. idr. (2015). Izzivi razvijanja in vrednotenja znanja v gimnazijski praksi. Zgodovina. Priročnik z zgoščenko za učitelje. Ljubljana: ZRSŠ. Pridobljeno s http://www.zrss.si/digitalnaknjiznica/izzivi-razv-vred-znanja-gimn-zgodovina/ (priročnik):  Vilma Brodnik: Primeri orodij formativnega spremljanja znanja, str. 71‒76 (poučevanje in učenje v eListovniku v spletnem učnem okolju Mahara),  Vilma Brodnik: Spremljanje in vrednotenje IKT-izdelkov in predstavitev, str. 105‒110, 17  Špela Frantar: Spremljanje in vrednotenje zgodovinskega domačega branja (op. v spletni učilnici), str. 141‒149,  Renato Kuzman: E-izobraževanje in vrednotenje znanja na daljavo v športnih oddelkih, str. 163‒ 171.  Brodnik, V. idr. (2013). Posodobitve pouka v osnovnošolski praksi. Zgodovina. Priročnik z zgoščenko za učitelje. Ljubljana: ZRSŠ. Pridobljeno s http://www.zrss.si/digitalnaknjiznica/Posodobitve%20pouka%20v%20osnovno%C5%A1olski%20 praksi%20ZGODOVINA/ (priročnik):  Bernarda Gaber: Srednji vek – Oblikovanje nove kulturne in politične podobe Evrope, str. 226‒ 240 (film pri pouku). Pridobljeno s http://www.zrss.si/digitalnaknjiznica/Posodobitve%20pouka%20v%20osnovno%C5%A1olski%20 praksi%20ZGODOVINA%20CD/ (zgoščenka).  Sonja Bregar Mazzini: Zgodovinsko terensko delo, informacijska tehnologija in obravnava stavbne dediščine. Pridobljeno s http://www.zrss.si/digitalnaknjiznica/Posodobitve%20pouka%20v%20osnovno%C5%A1olski%20 praksi%20ZGODOVINA%20CD/Kulturna_dediscina_z_zgod_teren_delom/2_1.pdf (zgoščenka).  Brodnik, V. idr. (2010). Posodobitve pouka v gimnazijski praksi. Zgodovina. Priročnik z zgoščenko za učitelje. Ljubljana: ZRSŠ. Pridobljeno s http://www.zrss.si/digitalnaknjiznica/Posodobitve%20pouka%20v%20gimnazijski%20praksi%20 ZGODOVINA/#/2/ (priročnik):  Tanja Stergar: Razvoj slovenskega naroda v 20. stoletju (filmi pri pouku zgodovine), str. 196‒ 255.  Slovenski i-učbeniki. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo, 2014. Pridobljeno s http://www.zrss.si/digitalnaknjiznica/slovenski-i-ucbeniki/  Zborniki SIRikt  SIRikt 2010 – Na poti k e-kompetentni šoli. Zbornik je dostopen na povezavi https://skupnost.sio.si/sio_arhiv/sirikt/www.sirikt.si/fileadmin/sirikt/fotogalerija/2010/Zbornik/SIRIK T2010_Zbornik_WEB_v2.pdf V zborniku se na pouk zgodovine nanašajo članki:  Maja Vičič Krabonja: Kombinacija različnih IKT -orodij v srednji šoli na primeru predmeta zgodovina, str. 368‒379.  Vesna Robnik, Tine Pajk: Bo interaktivni zgodovinski atlas zamenjal atlas, kakršnega poznamo? str. 480‒486.  Maja Vičič Krabonja, Eneja Baloh: Uporaba i-table na primeru medpredmetnega povezovanja zgodovine in geografije, str. 691‒692. Na voljo pa so tudi posnetki predavanj in delavnic, ki jih poiščete na povezavi https://skupnost.sio.si/sio_arhiv/sirikt/www.sirikt.si/fileadmin/Sirikt2010_program/slo/urnik- slo.html  SIRikt 2011 – Na poti k e-kompetentni šoli. Zbornik je dostopen na povezavi https://skupnost.sio.si/sio_arhiv/sirikt/prispevki.sirikt.si/datoteke/sirikt2011_zbornik.pdf V zborniku se na pouk zgodovine nanašata članka:  Vesna Robnik, Tine Pajk: Ko elektronski učbenik pri uri zgodovine postane 3 v 1, str. 630‒ 635.  Vesna Robnik, Tine Pajk: Virtualni asistent – sodobni asistent pri pouku zgodovine, str. 635‒ 542. 18 Posnetki predavanj in delavnic so na voljo na povezavi https://skupnost.sio.si/sio_arhiv/sirikt/www.sirikt.si/fileadmin/Sirikt2011/program_2011/urnik- slo.html  SIRikt 2012 – Na poti k e-kompetentni šoli. Zbornik je dostopen na povezavi https://skupnost.sio.si/sio_arhiv/sirikt/prispevki.sirikt.si/datoteke/zbornik_sirikt2012.pdf V zborniku se na pouk zgodovine nanašata članka:  Mateja Žnidaršič: Do znanja s črno-belimi kvadratki – QR-kode pri pouku nemščine in zgodovine, str. 419‒430.  Maja Vičič Krabonja: S prstom po zemljevidu, str. 1384. Posnetki predavanj in delavnic so na voljo na povezavi https://skupnost.sio.si/sio_arhiv/sirikt/www.sirikt.si/fileadmin/sirikt2012/program/urnik- slo.html  SIRikt 2013 – Na poti k e-kompetentni šoli – Utrte poti vodijo v prihodnost. Zbornik je dostopen na povezavi https://skupnost.sio.si/sio_arhiv/sirikt/prispevki.sirikt.si/datoteke/sirikt_e_zbornik_2013.pdf V zborniku se na pouk zgodovine nanašata članka:  Mateja Drnovšek: Drugačen pristop k pripravam na tekmovanje iz zgodovine, str. 548‒556.  Andreja Polanšek: Grška mitologija na sodoben način, str. 767‒774. Posnetki predavanj in delavnic so na voljo na povezavi https://skupnost.sio.si/sio_arhiv/sirikt/www.sirikt.si/fileadmin/sirikt2013/program/urnik-slo.html  SIRikt 2014 – Na poti k e-kompetentni šoli – Učencu naproti. Zbornik je dostopen na povezavi http://www.zrss.si/pdf/Zbornik-SIRIKT2014.pdf V zborniku se na pouk zgodovine nanašajo prispevki:  Boštjan Kernc, Nina Arlič, Miha Kavšek: Francoska revolucija – Animirana izobraževalna igra, str. 81‒82.  Mitja Turk: EUfolio, prvi koraki, str. 174.  Vilma Brodnik et al.: Po Kekčevi poti – Mobilno učenje zgodovine, str. 251. Posnetki predavanj in delavnic so na voljo na povezavi http://sirikt2014.splet.arnes.si/program/sreda/  SIRikt 2015 – Na poti k e-kompetentni šoli – Učimo se drug od drugega. Zbornik je dostopen na povezavi http://www.zrss.si/pdf/Zbornik-SIRIKT2015.pdf V zborniku se na pouk zgodovine nanašajo prispevki:  Bernardka Radej: Vse poti vodijo v Rim ali kako pri terenskem delu uporabimo pametni telefon, str. 67‒68.  Jožica Tratar, Sandra Vereš, Slavica Balek Haddaoui: Sodelovalno učenje na drugačen način, str. 94‒95.  Emica Škrinjar: Šolske tablice, str. 116.  Mateja Drnovšek: Postavljam vprašanja, str. 136. Posnetki predavanj in delavnic so na voljo na povezavi http://sirikt2015.splet.arnes.si/program/sreda/ 19  SIRikt 2016 – SIRiktova desetka za učenje. Zbornik je dostopen na povezavi https://www.zrss.si/digitalnaknjiznica/zbornik-sirikt2016/files/assets/basic-html/index.html#1 V zborniku se na pouk zgodovine nanašajo prispevki:  Emica Škrinjar: Digitalna igra Pre-Civilisation pri pouku zgodovine, str. 88.  Maja Vičič Krabonja, Majda Poš Vrabl: Če bo špičasto, bodo vile, če bo ploščato, pa lopata, str. 128.  Vesna Robnik, Bojan Kašuba: Microsoft Sway kot del formativnega spremljanja pri pouku zgodovine, str. 153.  Špela Frantar: Od nerodnih stopinj do prvih korakov v svet različnih veščin pri pouku zgodovine, str. 165. Posnetki predavanj in delavnic so na voljo na povezavi http://sirikt2016.splet.arnes.si/plenarna- predavanja/  SIRikt 2018 – Skupaj v izzive. Zbornik je dostopen na povezavi https://www.zrss.si/digitalnaknjiznica/SiriktZbornik2018/ V zborniku se na pouk zgodovine nanašajo prispevki:  Klementina Orešek: Spoznajmo najstarejše slovensko mesto Ptuj s pomočjo QR-kod, str.74– 75.  Simon Dražič, Maja Vičič Krabonja: Video na mobilnih napravah a.k.a. Lov za izgubljenim zakladom, str. 146.  Patricija Veldin: Facebook zgodovina na Gimnaziji Kranj, str. 264.  Kaj nam prinaša eŠolska torba. Zbornik zaključne konference projekta eŠolska torba v Kranjski Gori leta 2015. V njem se na pouk zgodovine nanaša prispevek:  Vilma Brodnik: Mobilno učenje zgodovine na primeru uporabe mobilne aplikacije Zgodovina Ljubljane – Mobilno učenje in zgodovinsko terensko delo, str. 155‒169. Zbornik je dostopen na povezavi http://www.zrss.si/digitalnaknjiznica/kaj-nam-prinasa-esolska-torba/#170  Zbornik zaključne konference mednarodnega projekta EUfolio ePortfolio of a Student v Ljubljani leta 2015. V njem se na pouk zgodovine nanašata prispevka:  Sonja Bregar Mazzini, Tatjana Kreč: Ethics and history – Development of the voting rights from American revolution to the present days, str. 97‒107.  Mitja Turk: History – Traces of Roman influence on the Slovenian territory, str. 153‒161. Zbornik je dostopen na http://www.zrss.si/pdf/eportfolio-of-student.pdf Informacije o projektu najdete tudi na povezavi http://eufolio.eu/  Spletna stran projekta Inovativna pedagogika 1:1 v luči kompetenc 21. stoletja z gradivi je na povezavi http://inovativna-sola.si/  Spletna stran mednarodnega projekta Ustvarjalni razred (Creative Classrooms Lab) z gradivi za pouk je na povezavi http://www.zrss.si/ustvarjalni-razred/?lnk=scenariji  Gradiva in priročniki mednarodnega projekta ATS2020:  Spodbujanje razvoja veščin dela z viri s formativnim spremljanjem. Ljubljana: ZRSŠ, 2018. Objavljeno na portalu Digitalna bralnica ZRSŠ. Pridobljeno s https://www.zrss.si/digitalnaknjiznica/VescineDelaZViri/ – glejte splošni teoretski okvir in poglavje za zgodovino.  Veščine kritičnega mišljenja. Primeri nalog za spodbujanje kritičnega mišljenja pri različnih predmetih v osnovni šoli. Ljubljana: ZRSŠ, 2018. Pridobljeno s https://www.zrss.si/digitalnaknjiznica/KriticnoMisljenjeNaloge/ – glejte primere za zgodovino (s prilagoditvijo uporabno tudi v srednji šoli). 20  Spodbujanje razvoja veščin kritičnega mišljenja s formativnim spremljanjem. Ljubljana: ZRSŠ, 2018. Pridobljeno s https://www.zrss.si/digitalnaknjiznica/VescineKriticnegaMisljenja/  Spodbujanje razvoja veščin znanstvenega raziskovanja s formativnim spremljanjem. Ljubljana: ZRSŠ, 2018. Pridobljeno s https://www.zrss.si/digitalnaknjiznica/VescineZnanstvenegaRaziskovanja/  Spodbujanje razvoja veščin sodelovanja in komuniciranja s formativnim spremljanjem. Ljubljana: ZRSŠ, 2018. Pridobljeno s https://www.zrss.si/digitalnaknjiznica/VescineSodelovanjaKomuniciranja/ B2.2 E-gradiva za pouk zgodovine v osnovni šoli (izbor) 1. E-gradivo projekta Jazon (Oblikovanje modela izobraževanja učencev/dijakov na daljavo) za 9. razred je dostopno na povezavi http://zgodovinajazonos.splet.arnes.si/, portal Jazon pa na https://jazon.splet.arnes.si/ 2. Kartografija v učni snovi osnovne šole na naslovu http://egradiva.gis.si/web/egradiva-os ‒ za zgodovino. 3. Naravne in družbeno-geografske značilnosti Srednje Evrope (e-gradivo za 7. razred na naslovu http://www.simos.si/egradiva/zgodovina/index.html) ‒ e-gradivo je napisano za več predmetov, zgodovina je eden med njimi. 4. Naravne in družbeno-geografske značilnosti Srednje Evrope (e-gradivo za 8. razred na naslovu http://simos.si/egradiva09/gradiva.htm) ‒ e-gradivo je napisano za več predmetov, zgodovina je eden med njimi. 5. Interaktivni učbeniki za zgodovino v osnovni šoli založb Rokus Klett (iRokus: https://www.irokus.si/) in Mladinska knjiga (https://www.ucimse.com/ in https://www.ucimte.com/). B2.3 E-gradiva za pouk zgodovine v gimnazijah in drugih srednjih šolah (izbor) 1. E-gradivo projekta Jazon (Oblikovanje modela izobraževanja učencev/dijakov na daljavo) za I., II., III. in IV. letnik je dostopno na naslovu http://zgodovina-jazon.splet.arnes.si/, portal Jazon pa na https://jazon.splet.arnes.si/ 2. Kartografija v učni snovi srednje šole na naslovu http://egradiva.gis.si/web/egradiva-ss ‒ e-gradivo za zgodovino. 3. Zgodovina 19. stoletja. Pridobljeno s http://www2.arnes.si/~dkramz/zgodovina_3_svarog/7526.html 4. Zgodovina 20. stoletja. Pridobljeno s http://www2.arnes.si/~dkramz/zgodovina_4_svarog/ B2.4 Spletne učilnice spletne skupnosti (sodelov@lnica) in študijskih skupin za zgodovino na portalu SIO 1. SOD – Sodelov@lnica Zgodovina na povezavi http://skupnost.sio.si/course/view.php?id=943 To je spletna učilnica spletne skupnosti za zgodovino. V njej objavljamo aktualne in pomembne informacije ter gradiva za pouk zgodovine, v času karanten zaradi epidemije Covid- 19 tudi za pouk zgodovine na daljavo. 2. ŠS – Zgodovina – študijska skupina OŠ na povezavi http://skupnost.sio.si/course/view.php?id=135 To je spletna učilnica osnovnošolskih študijskih skupin, v kateri so gradiva študijskih skupin od uvedbe posodobljenega učnega načrta za osnovne šole od leta 2011 dalje. 3. ŠS – Zgodovina – študijska skupina GIM na povezavi https://skupnost.sio.si/course/view.php?id=100 To je spletna učilnica gimnazijskih profesoric in profesorjev zgodovine. V njej so gradiva gimnazijskih izobraževanj, okvirne letne priprave na pouk, minimalni standardi znanja za gimnazije, številni primeri dobrih praks pouka zgodovine. 21 B2.5 Digitalizirana gradiva za pouk zgodovine (izbor)  Spletni portal Slovenske zgodovine SIstory: http://www.sistory.si/  Enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem DEDI: http://www.dedi.si/  Digitalizirana kulturna dediščina slovenskih pokrajin KAMRA: http://www.kamra.si/  Muzeji in galerije v Sloveniji: https://muzeji-galerije.si/  Virtualni ogledi kulturno-zgodovinskih spomenikov: https://www.mojaslovenija.si/Index.htm  Digitalna knjižnica Slovenije dLib: http://www.dlib.si/  Virtualna knjižnica Slovenije (Cobiss+): https://plus.cobiss.si/opac7/bib/search  Arhiv na Multimedijskem portalu TV Slovenija: https://www.rtvslo.si/zabava/avtomobilnost/arhiv- oddaj/  Spletni slovar slovenskega knjižnega jezika: http://bos.zrc-sazu.si/sskj.html  Franček, jezikovni portal za mlade: https://www.franček.si/  Spletni slovarji: https://www.slovarji.si/ in https://fran.si/  Arhiv Republike Slovenije: http://www.arhiv.gov.si/  Zgodovinski arhiv Ljubljana: http://www.zal-lj.si/  Zgodovinski arhiv Celje: http://www.zac.si/  Zgodovinski arhiv Ptuj: http://www.arhiv-ptuj.si/  Pokrajinski arhiv Maribor: http://www.pokarh-mb.si/si/index.html  Pokrajinski arhiv Koper: http://www.arhiv-koper.si/  Pokrajinski arhiv v Novi Gorici: http://www.pa-ng.si/  Nadškofijski arhiv Ljubljana: http://nadskofija-ljubljana.si/nadskofija/nadskofijski-arhiv/  Nadškofijski arhiv Maribor: http://arhiv.nadskofija-maribor.si/ B2.6 Seznam e-storitev za predmet zgodovina (izbor) 1. Slovensko izobraževalno omrežje SIO: https://sio.si/ (zavihek Podpora in Izobraževanje) 2. Arnes: http://arnes.splet.arnes.si/ (storitve Arnes) 3. Razne aplikacije za pouk zgodovine 3.1 Izdelava e-časovnih trakov Aplikaciji za izdelavo e-časovnih trakov na prenosnikih, tabličnih računalnikih in pametnih telefonih:  Timetoast: http://www.timetoast.com/  Sutori: https://www.sutori.com/ 3.2 Prosto dostopni orodji za obdelavo zgodovinskih zemljevidov  http://www.picpick.org/en/download_free ali  Microsoftovo orodje Slikar 3.3 Aplikaciji Google zemljevidi in Street View 3.4 Sodelovalno učenje je možno:  v Moodle spletnih učilnicah,  v eListovniku v spletnem učnem okolju Mahara (http://listovnik.sio.si/)  v Googlovih spletnih učilnicah, kombiniranih z Google Drive in Gmail (classroom.google.com)  v Microsoft Office 365 (MS Teams) idr. 22 3.5 Aplikacije z digitalnimi bralnimi učnimi strategijami  Miselni vzorci  Mindomo (https://www.mindomo.com/) – brezplačen  Simplemind (http://www.simpleapps.eu/simplemind/desktop) – plačljiv  MindMeister (http://www.mindmeister.com/) – osnovni je brezplačen, zelo enostaven in primeren za osnovnošolce  XMind (https://www.xmind.net/) – osnovni je brezplačen  Vennov diagram:http://www.readwritethink.org/files/resources/interactives/venn_diagrams/ ali http://www.classtools.net/education-games-php/venn_intro 3.6 Aplikacije za pripravo digitalnih predstavitev  Glogster (http://www.glogster.com)  Canva (https://www.canva.com/)  Prezi (https://prezi.com/)  Orodja Microsoft Office idr. 3.7 Ustvarjanje namišljenih Facebook profilov zgodovinskih osebnosti na t. i. Fakebooku na povezavi http://www.classtools.net/FB/home-page 3.8 Dostop do še več aplikacij in različnih orodij je na povezavi https://podpora.sio.si/ ali https://podpora.sio.si/tag/zgodovina/ ali https://padlet.com/maja_vicic1/orodja 3.9 Spletni kvizi za spremljanje in preverjanje znanja  Kahoot: https://kahoot.com/  Quizizz: https://quizizz.com/  Oodlü: https://oodlu.org/home  GoFormative: https://goformative.com/  Socrative: https://socrative.com/  Googlovi obrazci idr. 23 3.10 Spremljanje in vrednotenje znanja s pomočjo digitalne revidirane Bloomove taksonomije in informacijske tehnologije (Vir: https://bit.ly/34Vlzc3) 24