Naše narodno prosvetno delo. Gospodarsko delo. —pg Razstava na Prevaljah. Raz- stava v Mežiški dolini! Je to mogoče? Da. Pokazala je to razstava, prirejena v malem obsegu, ki je bila otvorjena dne 8. spet. ob 9. dopoldne v ljudski šoli v Prevaljah. Predvsem so bili razstavljeni poljedelski in sadjarski produkti. Aranžirala sta jo nadučitelja Košir na Prevaljah in Močnik v Tolstem vrhu. Predvsem so nas zanimale gobe, ki so jih večinoma nabrali otroci na Lešah. Užitne in strupene so bile lepo razvrščene. Nismo vedeli, da krijejo naši gozdovl toliko vrst, med njimi take, ki dosedaj pri nas niso bile znane. Na sredi je razstavil Džamonja iz Maribora svoje lepe cvetlice, pridružil se mu je vrtnar grofa Thurna na Ravneh s svojimi. Lepa je bila razstava ročnih del iz prevaljske in guštanjske šole. Marsikatera mestna šola ne more boljšega pokazati. Almira pa je razstavila tudi gobe med mahom. Letoš-. nja sadna letina je bila pri nas slaba, a vendar je bilo zastopano sadje iz vseh krajev naše doline, žlahtne vrste, jabolka in hruške. Posebno pozornost je vzbujala košara s sadjem s prevaljskega sadnega vrta. Župnik Serajnik v Kotljah je razstavil najlepšo solnčnico in ročno delo iz lipovine. Sočivja je bilo precej, a kaže, da se mora še bolje gojiti, zanimal je posebno krompir, ki je dal letos 13kratno seme. Posestnik Javornikove graščine nad Guštanjem. Osiander, je razstavil svoje žito v klasju in zrnu, posebno pozornost je vzbujala pšenica v klasju in krasna koruza. Lepo je bilo konservirano sadje in sočivje (Košir-Močnik) v steklenicah. Obrtniki so razstavili obrtne izdelke za poljedelstvo, med drugimi smo videli model stiskalnice za mošt itd. Videli smo majolike iz Liboj pri Celju. Skromen začetek. Ideja ni napačna in se mora gojiti. Prihodnjič pa naj pokaže naša dolina. kaj producira v poljedelstvu. obrti, industriji, živinoreji, ovčjereji itd., itd. Videli bodemo, da imamo lepše reči, ki bodo tudi tuje obiskovalce zanimale. S tem pa bomo zanimali širšo javnost tudi za Mežiško dolino in njene pridne in poštene prebivalce. Prevalje bodo postale mežiški Celovec. — Naši učitelji pa naj nadaljujejo svojo gospodarsko prosvetno delo! (»Sl.«). —pg Sadna razstava v Metliki. Malo je bila znana do zadnjih časov naša Belokrajina. Šele pred dobrimi desetimi leti jo je zvezala železnica z ostalim svetom, poprej pa je bila deželica sama za sebe in Gorjanci so bili oni zid, preko katerega je malokdo pogledal. Lepa je njena lega, lepa njena zgodovina in poznim rodovotn bode v ponos, ker Gorjanci so bili oni trdi zid, kjer so se navadno razbili turški napadi. Preko Gorjancev ni prišel Turek premnogokrat, ni pa usoda prizanašala Belokrajini. Kogar privede pot v to deželico, se divi njeni naravni lepoti, kdor živi nekaj časa v nji, jo vzljubi, da se kmalu počuti doraačega med prikupljivimi brežuljki, posejanimi z malimi cerkvicami in belimi zidanicami med plodnimi vinogradi. Kolpa pa in Vlahinja, od nekdaj tesno združeni z usodo dežele, namakata večji del polja, njiv in travnikov. Dobra duša je Belokranjec. vesel in vedno dobre volje, pa vendar delaven in napredka željan. Vkljub vseniu temn mu pa do zadnjega časa ni mogla dajati domovina kruha in —• v Ameriki. tamkaj v Vestfaliji so nam izginili — več ne doseže jih naše oko ... Toda Belokranjec ne obupa! In ravno med svetovno vojno je pokazal, da zna izkoristiti svojo zemljo in rad je pomagal tudi drugim. Od zore do mraka se trudi vrli Belokranjec za svoj obstoj, poleg tega pa se zanima za napredek in razvoj poljedelstva. vinogradništva, sadjarstva in živinoreje. (Le škoda, da mu ravno njegova globoka ljubezen do domače grude in do domačih ljudi često brani, da se ne more muditi dalj časa od doma, ker drugje bi se mogel še bolj izpopolniti). Lanska vinska razstava je dovolj jasno pokazala, da je naš vinorejec že lepo napredoval. Zato je sklenilo belokranjsko učiteljstvo prirediti letos, pod vzornim vodstvom gosp. nadučitelja K. Barleta, sadno razstavo v Metliki, v nedeljo, dne 7. oktobra t. 1. Zanimanje za razstavo je med prebivalstvom vsesplošno in upamo, da bode imela svoj uspeh in pokazala v prvi vrsti domačinom njih lastni pridelek. v drugi vrsti pa privabila dovolj kupcev, ki bodo mogli postati stalni odjemalci belokranjskega sadja. Prirediteljem pa želimo najlepšega uspeha in kličemo: Ljudstvo vas bo poznalo in cenilo po vaših delih!