Največji slovenski dnevnik V 7-niienih državah
VeUa za vse leto • ■ .	$6 00 _
Za pot leta.....$3 00 °
Za New York celo leto •	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
i
J
GLAS
niJU-ON: CORTLANDT 2876
Ust rslovenskih ^delavcev t Ameriki.
Entered u Second "Class Matter, September ZL 1908, the Post Office at Mew York, N. under Act of Congrsee of March 3, 1879.
The largest Slovenian Dakl I	the United States.
Iseoed every day except Sunday« and leftl Holidays, i	75,000 Readers*
TELEFON: GOBTUUfDT 287C
NO. 240. — STEV. 240.
NEW Y0BK, WEDNESDAY, OCTOBER 13, 1926. — SREDA, 13. OKTOBRA 1926.
VOLUME XXXIV. — LETNIK XXXIV
DELAVSTVO JE NAKLONJENO
GOVERNERJU SM1THU
Federacija je odgedila na "'primerni čas" podpiranje governerja za mesto predsednika. — Odobren je bil kot kandidat v sedanji državni kampanji. — Zahteva židovskega rabina.
DETROIT, Mich., 12. oktobra. — Konvencija Ameriške Delavske Federacije se je včeraj zavzela za nominacijo governerja Alfreda Smith iz New Yorka kot predsedniškega kandidata demokratične stranke leta 1 928.
F ormalni sprejem predsedniške kandidature governerja Smitha pa je bil odgoden za nekaj časa, ker ni governer še kandidat. Poudarjali, so da je kandat za zopetno izvolitev kot governer in da je deležen podpore Delavske Federacije za državo New York ter pretežne večine neorganiziranih delavcev in drugih državljanov.
Resolucijo za odobren je kandidature je vložil pretekli teden O'Hanlon, član newyorske državne Delavske Federacije in včeraj je poročal o njej resolucijski komitej, kateremu načeluje podpredsednik Woll.
Resolucijski komitej je priporočil sprejem nadomestne resolucije, ki izjavlja, naj se podporo odgodi na primeren časi. Glede te nadomestne resolucije se ni vršila nobena debata in bila je sprejeta brez nasprotnega glasu.
Člani komiteja so pozneje pojasnili, da niso mogli vprizoriti nobene močnejše akcije, ker je še dolgo do predsedniških volitev.
Dr. Stefan Wise, rabi proste sinagoge v New Yorku, je razburil delegate s pozivom, naj se organizira 750,000 neorganiziranih delavcev v Združenih državah.
Zahteval je podporo za 16,000 stavkujočih tekstilnih delavcev v Pasaicu ter izjavil, da so lastniki tekstilnih naprav v Passaicu in okolici zlomili svojo besedo in obljubo, da se bodo pogajali z akreditirano unijo Ameriške Delavske Federacije, če bodo štrajkarji odslovili komunistične voditelje. Vprizoril je tudi oster napad na open shop in fcako-zvani "ameriški načrt".
Govoril je o opoziciji lastnikov proti pravici de lavcev, da se organizirajo in o "sodelovanju policije in sodišč" s politiko podjetnikov.
—	Delodajalci ponujajo kornpanijsko unijo kot nadomestilo za organizacijo v pravi delavski strokovni uniji, — je nadaljeval. — Na ustnicah imajo kqmpanijsko unijo, a v srcu open shop.
—	Open shop je delavnica, ki je odprta neorganiziranim delavcem, dokler je ni mogoče zapreti organiziranim delavcem. Open shop je slepilo. Open shop pomenja odprta vrata k industrijalne-mu despotizmu.
—	Zapomnite si, da je ameriški narod zelo vznemirjen radi boja v Passaicu, tekom katerega sta bila postava in red na strani delavcev, dočim so nepostavnost in nered monopolizirale tvornice s svojimi policijskimi in sodnijskimi zavezniki.
—	Poznam Amerikance, moške in ženske, ki nočejo nositi oblek, napravljenih iz potnih srag slabo plačanih delavcev. Predvsem pa vas prosim, da si zapomnite, da veruje Amerika v svoje delavce in njih brezprimerni amerikanizem, kljub vsem la-žem, katere navajajo v prilog open shopa in kljub vsem slepilom, katere uporabljajo v obrambo te naprave v Detroitu in izven njega^
Govor dr. Wise-a je bil pogosto prekinjen od o-dobravanja in ko je bil zaključen, so mu delegatje priredili ovacijo.
Konvencija je nadalje soglasno sprejela resolucijo, s katero je ponovila svojo prejšnjo zahtevo, da se dovoli Saccu in Vanzetiju nov proces, obenem s prošnjo, naj izvrševalni svet takoj uvede preiskavo glede obdolžit ve, da zadržuje justični department rekorde glede slučaja.
Organizirano delo je bilo tudi posvarjeno pred gibanjem, ki je baje na poti, da se uniči direktno primarne volitve. Tozadevna resolucija izjavlja, da so napadi organiziranega biznesa na direktne primarne volitve napad Tia ljudsko in demokratično vlado.	-
Delavska stranka proti radikalcem.
Angl. delavska stranka je premagala radikalce. Oddala je tri milijone in pol'glasov proti nekako 200,000 za načelnika, ki je obsodil eks-tremiste. — Tudi Cook je bil izpostavljen o-gnju.
LONDON, Anglija, 12. oktobra. Angleška dela\-ska stranka, očiščena vs!ed izkušenj generalne stavke, je sklenila imeti zanaprej še manj opravka s komunizmom kot ga je imela dosedaj. Proces iz-eišeenja stranke ter izločenja revolucionarnih elementov, ki se je pričel na konferenci preteklega leta, je jako napredoval na včerajšnji konferenci v Margate.
V govoru, katerega je prav posebno značila zmernost ekonomskih nazorov, je Robert Williams, načelnik konference, obsodil komunizem, ožigosal A. J. »Cooka, ker je spravil premogarje v brezupen položaj, ter obsodil bojevite fraze v splošnem.
Njegov govor je malo ugajal ekestremističnim članom konference, in nekaj nereda so povzročili njih poskusi, da odgovore na očitanja.
Ko pa so vprizorili glasovanje, je pokazala konferenca svoje razpoloženje s tem. da je potrdila s
Znan odvetnik obstreljen v
Chicagi.
V Chicagu je bil obstreljen v banditski vojni znan odvetnik O'Brien, prejšnji poftnoenik državnega prmvdnika. — Odvetnik je bas stopil iz avtomobila, p o ves dan trajajočem zagovarjanju banditske g a glavarja.
CHICAGO, 111., 12. oktobra. — "SV. \V. O'Brien, prejšnji pomožni državni pravdnik, znan kriminalni odvetnik, je bil obstreljen ter nevarno ranjen; dva bandita sta bila ubita in dva nadaljna ranjena v novem izbruhu banditske vojne, v kateri so rabili strojno puško.
Mrtva sta Earl WeisiS, banditski glavar z North Side in Paddy Murray, brat James Murraya, kateri je bil poslan v Leavenworth jetnišnico radi soudeležbe pri poštnem ropu v Roundout. Ranjena sta Sam Peller in detektiv Bennv Jacobs.
Možje, katere so zadele kroglje, so sedeli ali stali pred neko cvetličarno na North State Street.
Streli so bili oddani skozi okno drugega nastropja na nasprotni strani ceste. Soglasno z nekateri-
Ijev premogarjev, da se posvetujejo z narodno eksekutivo delavske stranke v namenu, da dosežejo uravnavo. V drugih delih svo-pega govora je imel očividno v mislih Cooka.
Posamezniki v delavskih vrstah, — je rekel Williams, — so sprejeli staro militaristiČno formulo, da se zagotovi mir s tem, da se pripravlja na vojno. Številna leta se je neprestano ponavljalo vsa gesla in vse fraz*1, ki so tako ljube onim. ki ljubijo boj radi boja samega. Delavska stranka je bila vedno v prvih vrstah pri obsojanju vojaške pripravljenosti ter ni bila mnenja, da bi bilo mogoče zagotoviti mednarodni ali indu-strijalni mir potom priprav na vojno.
— Obstojala je doktrina, — je nadaljeval, — ki ni bila splošno razširjena, a trdovratno zagovar-jana da je mogoče doseči resnično izpremembo v socijalnih in ekonomskih razmerah le s pomočjo sile. Ne sme pa se pozabiti, da
nico je rekel, da je šel na sestanek s svojo ženo in da je čul ropotanje strojne puške, ko je stopil s poulične kare. Zanikal-je, da se je nahajal pred streljanjem v družb; Weissa in drugih.
Kaznjenec kot namestnik ječar ja.
Francoski jetniški paznik je odšel pit s kaznjencem, obtoženim u-mora. — Varstvo ječe v dvomljivih rokah.
PARIZ, Francija, 12. oktobra. Francija se smeje skoro nevrjet-neinu činu M asset a, ječa rja v Versailles jetnišnici, kjer čakajo obravnave najbolj obupni zločinci Francije. Potem ko je postal prijatelj jetnika po imenu Gauehar-
ta. je stavil ječar predvčerajšnjim je igrala sprava, da še igra in daj zvečer predlog, da gresta skupaj bo vedno igrala važno vlogo v, v bližnjo kavarno, strokovno unijskem delu. Indu-J — To je izvrstna ideja, — je strijalni mir je treba iskati potom j odvrnil Gaueliart, ki je obdolžen sprave.	! umora nekega Frencoza,
Glede rezultatov splošne stavke j bo stražil jetnišnico? je svetoval Williams ekstremi-stom. naj se ozro na dogovore, na temelju katerih se je obnovilo delo preteklega maja.
a kdo
Žrtve viharja na Danskem.
ROTTERDAM, 12. oktobra. — Orkan, ki je obiskal v zadnjih ! dneh Dansko in Holandsko. je, stal. kot ugotovljeno dosedaj. 18 človeških življenj. Veliko škodo je trpelo tudo parobrodstvo.
Debs v sanatoriju.
ELMHTRST, 111., 12. oktobra. ' Eugene Debs, znani socijalistični voditelj, k^ nahaja.Jsot pacijent v tukajšnjem Lindlalir sanatorijn. J Debs trpi na splošni oslabelosti. 1
Gen. Jang Sen je zopet na krmilu.
Kantonska vlada je imenovala Jang Sena, opozicijskega generala, poveljnikom svoje 20. narodne armade. — Yang Sen se je polastil angleških ladij. — Aretacija dveh severnih generalov.
, , . .... . . , .. mi pričami, so oddali tudi avtomo-
skoro tremi milijoni in pol preki- ' ... •. , .
...	,	.	i bilisti, ki so se peljali mimo. vec
njenje stikov s komunizmom ,	.	.
, - , x i . . - v strelov na O'Briena, Weissa, Mur-proti malo vec kot dvesto tisoč
,	- i i i	rav a, Pellerja in Jaeobsa.
glasovom. To je bil celo liujsi po-i	„
__ , , - , , .	i -- ' Oo večera iuso biLi morilci pri-
rtnr ekstremistov, kot so ga dozi- . .	1
ieti
veli v preteklem letu.	j " .......	. ,
-.v-,,.	-i v.- i	O Bnen je bil trikrat ranien v
Williams je govoril z obzalova-' . .. . . „.	J
- ,, , ...	spodnji del života. Na poti v bol-
njem o ponovni odklonitvi vodite- ......	1
HONGKONG, Kitajska. 12. okt. General Jang Sen, centralno Iritij ski poveljnik, ki je dosedaj nasprotoval kantonskim četam, in ki se je pred kratkim polastil dveh angleških parnikov na Jangtse reki, kar je imelo za posledico mednarodno komplikacijo ter d'»sli prelivanja krvi, je bil imenevan poveljnikom dvajsete narodne armade, na temelju povelja kanton-ske vlade.
Imenovan je bil tudi poseben politični častnik, ki je dobil ukaz, naj se takoj napoti v Vangsien, da prepoji čete Jang Sena s principi republikanske stranke.
Namen tega je zasigurati zvestobo čet stranki, ne pa posameznim poveljnikom, s čemur se zmanjša tudi možnost izdajstva.
V nekaterih krogih dvomijo, da bo sprejel imenovanje, katero se smatra za premeteno propagando, koje namen je osumiti ga pri severnih. V drugih krogih pa ugotavljajo, da bodo Jang Sena prisilili njegovi pristaši sprejeti mesto, vspričo naraščajočega proti-argleškega razpoloženja.
HONGKONG, Kitajska. 12. okt. Kratka poročila iz Kantona glede razveljavljenja trgovskega bojkota, ki je bil uveljavljen dolgo časa na škodo trgovine med tukajšnjo angleško kolonijo ter notranjimi točkami, kažejo, da ni bilo nikakih posebnih dogodkov.
Bojkot angleške trgovine je bil uveljavljen pred šestnajstimi meseci. Posrlobjen in razširjen je bil vsled dogodka, ki se je pripetil 23. junija preteklepra leta, ko so angleške in francoske čete ubile vee Kitajcev, ko so streljale na demonstrante v Kantonu.
Krvava družinska tragedija.
BARKE, Vt., 12. oktobra. — Russell Morrisona, njegovo ženo in njih šestletno hčerko Joyce so našli danes zjutraj v njih hiši. štiri milje od tnkaj, mrtve. Domnevo se. da so bili ustreljeni v nedeljo ponoči. Ker je bila hiša zaklenjena, se domneva, da je Mor-riso v napadu nenadne blaznosti ustrelil svojo ženo -in hčerko ter izvršil samomor.
— Prav imaš. — je rekel ječar. ki se je zamislil, a takoj na to vzkliknil: — Imam ga. Prosil bom svojega starega tovariša Landro-> naj
Landron. ki je bil obsojen "na pet let ječe, je sprejel službo paznika v odsotnosti ječarja in njegovega ljubljenca.
Ječar je nato izročil kaznjencu ključe ter odšel pit z možem, obtoženim umora.
Neki paznik, ki se je slučajno ozrl skozi okence vrat nekaj časa pozneje, je zapazil jetnika s ključi ter dvignil alarm. Par minut pozneje pa še je vrnil Masset s svojim tovarišem v jetnišnico in oba sta bila prav zidane volje.
Pregled jetnikov, ki so vključevali številne najbolj notoričn'e zločince Francije, je pokazal, da je. bil sleherni v svoji celici. Ječar je*
seveda izgubil službo, a tat. ki je stal na straži tekom ječarjevega popivanja, bo priporočen v pomi-loščenje.
PONUDBA PROSTE LUKE
RAZVESELILA MADŽARSKO
Ponudbo Jugoslavije smatrajo na Madžarskem za velik korak v zbližanju med obema deželama. Susak bo mogoče tvoril izhod na morje. — Politične in gospodarske posledice tega zbližanja vznemirjajo Rim.
Budimpešta, Madžarska, 12. oktobra. — Priznanje jugoslovanskega zunanjega ministra Nin-čiča, da potrebuje Madžarska izhod na morje, in njegova prostovoljna ponudba, da se nudi Madžarski prosto luko v enem jugoslovanskih pristanišč, je vzbudila veliko zanimanje v tukajšnjih političnih in trgovskih krogih.
Novica je dospela iz Beograda kot dobrodošlo presenečenje, kajti Madžarska ni vajena takih prijateljskih potez od strani sosedov, posebno pa kretenj takega praktičnega značaja. To ponudbo smatrajo za važen korak v zbližanju med Beogradom in Budimpšesto.
Novica je dala povod poročilu, da sta zunanja ministra Ninčič in Walko še sestavila dogovor glede proste luke. To poročilo je prenagljeno, kajti izvedelo se je, da so se sicer že vršili pogovori glede tega predmeta, da pa niso dosegli še nobene de-finitivne točke.
Poročila iz Beograda kažejo, da je Split najbolj vrjetno prosto pristanišče za Madžarsko, a tukaj se glasi, da se tičejo pogajanja v prvi vrsti Sušaka, jugoslovanskega dela Reke in da je Jugoslavija pripravljena nuditi velike koncesije, da navrne tjakaj madžarsko trgovino. Madžari dajejo Sušaku prednost pred Splitom, ker je Sušak dosti bližji. Ce bi izbrali Split, bi bilo treba zgraditi iz Karlov-ca v Split dvotirno železnico.
Izkušnje Bolgarske z Dedeagačem ter Jugosla vije s Solunom opozarjajo Madžare, da obstaja marsikatera vrzel med obljubo ter vresničenjem izhoda na morje. Nekateri vidijo celo v izjavi Ninčiča pretkano diplomatično potezo, odgovarjajočo potrebam trenutka, — vspričo težkoč, da odobre Atene solunski dogovor ter vspričo razširjenja italijanskega diplomatičnega vpliva na Balkanu.
Opozarjajo na dejstvo, da je pričel Beograd pogajanja z Budimpešto ob času, ko je bila uravnava solunskega vprašanja še stvar bodočnosti. Takrat se je domnevalo, da hoče Jugoslavija zavarovati se-verne meje v namenu, da ima na jugu prosto roko
Na drugi strani pa je treba vpoštevati nemir, s katerim zasleduje Italija -razvoj jugoslovansko madžarskih konverzacij, posebno onih, ki se tičejo proste luke. Sedanja trgovina Madžarske z Reko in Trstom znaša na leto dvajset tisoč železniških vozov. Ce bi odvrnili to trgovino v prosto jugoslovan sko pristanišče, bi bil to resen ekonomski udarec za Italijo.
Rockefeller ustrelil buli mocsa.
CALEDONIA, N. S., 12. oktobra. — John D. Rockefeller mlaj-
ši, ki se mudi tukaj prvikrat izza leta 1922 na lovu na jelene, je ustrelil lep eksemplar moosa. DhL ga bo nagačiti ter prevesti v svoj dom v New Yorku.
S e z n a
m
To je seznam, ki pokaže, koliko ameriškega ali kanadskega denarja nam je tr«ba poslati, da poskrbimo v stari domovini izplačilo označenega zneska, bodisi t dinarjih ali lirah.. Podatki so veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi na tem mesto.
Ne dvomimo, da Vam bo ta ponudba ugajala, posebno le, ako boste vpofttevali svojo korist in našo zanesljivo ter točno postrežbo.
»i ;t/,	' " ' ■ [ *» j ' Dinarji			Lire
Din.	e 0 e 0 600 0 0 e a	$ 9.45	Lir ...	... 100 ...... $ 4.65
Din.	.... 1,000 ....	$ 18.80	Lir ...	. .. 200 ...... $ 9.00
Din.	.... 2,500	$ 46.25	Lir	... 300 ...... $13.20
Din.	.... 6,000 ....	$ 92.00	Lir .	.. 500 ...... $21.50
Din.	____ 10,000 ....	$183.0(1	Lir ...	... 1000 ...... $42.00
Za pofitljatTe, ki presegajo DesettlsoS Dinarjev all pa Dvatiaoe Lit dovoljujemo poseben aneskn primeren popust
Nakazila pa hriijmii m pl—n Imkjceu v
iMnftalU
Posebni podatki.
Pristojbina «a izplačila ameriiklfe dolar. Jev t Jugoslaviji in Italiji znate kakor sledi :tn $25. ali aianji mesek 78 centov; od $25. naprej «o 1300. po I eeote od vsakega dolarja. Za večje sveto po pl-
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street p m*-, oobtlandt «37	New. YorK, NL Xm
GLAS NARODA, 13. OKT. 1926
GLAS NARODA
(SLOVENE DAILY)
Owed and Published by 8LOVJBNIC PUBLISHING COMPANY. (A Corporation)
Vrmak Bekaet, preeident.	Louia Benedik, treasurer.
PIam of bturn6« of the corporation &nd addresses of above officers: 82 Cortland t 81, Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
N A B O D A "
" QL A 8
"Voice of the People*'
_Juued Every Day Except Sundays and Holiday t.
Za celo leto velja Ust ga Ameriko Za New York ta celo lete.
•n Kmmado _.____$6.00
Za pol leta____$3.00
Za ietrt lota
.$140
Za pol leta Za inozemstvo ea celo leto Za pol leta_______
$7.00 $3.30 ~$7.00 $3.30
t ameriških velo
j mest ji lioče izkazati svojo gostoljubnost.
Ravnate!jsvo Pennsylvania železnice ji je dalo po jjjsebne vlake brezplačno na razpolago.
Tri velike avtomobilske družbe jo bodo tekom njo-jnega bivanja v Ameriki preskrbovale z avtomobili.
Združenje Ameriških Hotelirjev je že pred par tedn: poslalo svojega posebnega zastopnika v Bukarešto, ki sv je natančno informiral o kraljičinih kapricah, da ji ne b«> ničesar manjkalo v razkošnih ameriških hotelih.
Ameriške milijonarke tekmujejo med seboj, kater« b«> doletela najvišja čast in največja zemeljska sreča, d«, bo lahko razkazala romunski kraljici svoje razkošje.
Novice iz Jugoslavije-

Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement.
'Olat Naroda" izhaja v taki dan izvzemii nedelj in praznikov.
Dopisi.
Morilec očeta.	IC'aruge, Jovana Mihajloviča. k:
V Striživojni v Slavoniji, ki je t ga istotako mori jetika. Njegova že na glasu po številn^i umorih. | bolezen se nahaja sedaj v krit ir--se je dogodil te dni zločin, ki je j nem času in se pričakuje, tla ji v celo tamkaj povzročil mnogo ra*l kratkem podleži*. Tudi Mihajlovič
Peter Zgaga
'je bil
burjenja. Kmet Matija Bartolovič je živel s svojim sinom Martinom in njegovo ženo v večnem prepi- j let težk m. Trdoglavi starec je zapiral j pred svojim sinom celo kruh. moko, mast in druga živila. Ako je kdo proti temu ugovarjal, je krat-
»bsojen v Mnrt na vešalih. a je bil istotako pomiloščen na L'" ječe.
' Samomorilna manija v Zagrebu.
V Zagrebu je na.stala zadnje ea-|.«-e prava samomorilna manija. po-
Dopiai bre« podpisa in osebnosti se ne priobcujejo. Denar naj ee blagovoli poiiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejinjo bivališče naznani, da hitreje ______________________najdemo naslovnika.
'O L A 6
NABODA", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876-
DOBROTNIK NEMČIJE
Biv šemii nemškemu kujzorjn \ iljemu se je stožil« l»o domovini.
Had bi so vrnil v cesarski Berlin, rad bi
Forest City, Pa.
Ker se je več udeležencev koncerta društva "Naprej" v Little Falls, X. Y. izrazilo, da moramo koncert in igre ponoviti v Forest Citv. se vrši ta koncert v nedeljo 17. oktobra ob sedmih zvečer v High School Auditorium.
K-tej prireditvi se uljudno vabi vse tukajšnje Slovence in Slovenko. Xa programu bo več slovenskih in angleških pesmi kakor tudi kvarteti in duet i in dve igri. ena v slovenskem in ena v angle-jškem jeziku. Ker je vstopnina samo 50c, upamo, da se boste polno-stcvilno udeležili, kar ho Vam v j zabavo, društvu pa v lepši na pre-| «Iofc.
Se šeta i j Pred kratkim je družini Fr.
po gradovih, katere mu je pred kratkim vrnilo nemško ' p™neoski unirla 10 '»eseeev star;.
prebivalstvo.	|h*t-pka*, - + - in , ,
1	I \ nedeljo z.pitra.] 10. oktobra pa
Pravi, da ni bil nikdar izgnan na Holandsko, ampak je umrla tukaj splošno sjmštova-da je šel prostovoljno.
In holandska vlada izjavlja, da je Viljem njen svoboden gost ter da se lahko poslovi, kadarkoli se mu bo izljubilo.
Ta poročila so povzročila med zavezniki precejšnje razburjenje.
Sprva so vsi hkrati zaupili: "Bivši kajzer pa že ne sme v Nemčijo".
Toda razburjenje je kmalu minilo. Danes je zaveznikom vseeno, kje naj živi bivši nemški kajzer — na Jlolandskem ali v Nemčiji. Niti zmrdne se nihče za to.
Edinole Poincare, francoski ministrski predsednik, noče ničesar slišati o kajzerjeveni po vrat k u.
Pravi, da bo napel vse kripljc samo,. cLti bo kajzer ostal tam, kjer je.
na Mrs. Jevnik, mati tukajšnjega slovenskega župnika Rev. M. Jev-nika. stara 73 let.
Pokojna je prišla s svojim možem in družino v Ameriko pred 2"» leti iz St. Lenarta na Štajer skem. Tukaj v Forest Citv je družina živela blizu 4 leta.
Zapušča dva sinova, tri ličere in eno hčer v starem kraju.
Obema družinama izrekamo globoko sožalje
Pred kratkim se je poročil tukajšnji slovenski trgovec John ( erne ml. z gospodično Matildo Zidar.
Poročil se je Frank Menart v. Miss Kristino Glavič.
Mladim parom želimo v novem stanu vse najboljše.
Družino And. Oražen je obiskala teta štorklja ter je pustila čvrstega dečka, družino Zupančič pa je obdarila s hčerko. Čestitamo!
Pozdrav!	M. K.
Argo, m.
Cenjeni urednik:
Že dolgo let živim v tej naselbini. pa še nisem eitala nikdar nobenega dopisa od tukaj.
Delavske razmere so še precej povoljne. Dela vsak. kateri hoče.
eo. Ko se je te dni sin vrnil z dela na polju, je našel zopet vse zapito. Razvil se je vnovič meti sinom in očetom srdit prepir. Oče je v jezi zgrabil sekiro in hotel ž njo napasti sina in njegovo ženo. ki pa sta se pravočasno umaknila. Tod; razkačeni oče je zdirjal za sinom ki je na begu nenadoma izruv;s močno »lesko iz plota, se (»kreni in udaril ž njo s tako silo.očeta p* glavi, tla se je ta zgrudil takoj n>' zavesten na tla in že čez nekaj mi nut nato izdihnil. Sin se je p<> do godku sam javil orožnikom, ki so ga izročili sodišču v Djakovu.
Ze sedmič dezertiral.
25-letni zloglasni postotmč Vladimir Pantie je naravnost profesi-sijonalen vojaški ubežnik. Nič manj kakor sedemkrat je že po-Vreme imamo jako slabo. Dežuje be-niI 0<1 vojakov. Te dni so -a vsak dan že ves mesec.	zasačili^v okolici Vršca. kjer je
Alojz Jalovec in Frances Jaio- ,<raflel	potem neženi-
vee bosta obhajala svojo -t ni- ra,l° l»r*»dajal. Bil ji- aretiran in co svojega zakonskega življenja /1' Sfldmič izročen svojemu polku, dne Ki. oktobra lD2<i ob 7. uri zve-'
čer v American hotelu. Povabljeni !	SneS V južni Srbiji.
so vsi znanci in prijat-vji. da se' P« raznih pokrajinah Južne Sr^	^^ ^ ^
udeleže tega zabavnega večera. ! blJ° "»»topil zadnje dni hud
Zdi se. da je prohibicija marsikaj uničila in med drugim tudi okus povprečnega Amerikanca.
Izza leta 1!>22 (ali kdaj je bila že prohibicija uveljavljena) — za nobeno stvar natančno ne vemo, j če je kisla ali grenka, če je slad-i ka ali plehka — vemo edhioie to, da so vse stvari neznansko slane, j Kot rečeno: štirje naši čuti še nekoliko delujejo, namreč: vid,
... ... , . , duh. tip in sluh — okus je pa šel bi izvršil kdo	, , .,
z vragom in ga menda ne bo nikdar več nazaj.
Xe rečem, da so vsi enako pri-zadeti. Nekateri so malo bolj. nekateri malo manj. Meni na primer, je še malo okusa ostalo, hvala 15ogu !
Ko sem bil zadnjič v Do\vn-
townu. mej«' rojak odpeljal v klet.
Natočil mi je kozarec ter mi ga
ponudil z besedami : — Na, poktt-
si. rečem ti sama župa . . . Sama
čista župa.
Pokusil sem. pa je iiuelo res po
....	„	...	nekaki župi okus.
kinja Ana iius. I mrla je ze na po-' . ,	.....
, , -	i 1 >uh petersdja m čebule s»mii na-
u v bolnico.	1
jtaneno razločil. Tudi tometosi so
Ponesrečen napad ciganske tolpe se on t ova 11 s svo141 barvo.
banko.	J liojak je pa s»» naprej nneto
i \ Sidu je poskušala nedavno trjeval. da j<- eis'a župa. sama ci-
tolpa ciganov ponoči napasti tam- sta župa'
ka jšnjo slovaško banko. Vsled Če je mislil s temi besedami *vin-lirupa pa s.- je zbudila hišnica in ski M»k. j«' tudi njrirov okus
ko malo odgovoril: "Jaz sem go-1 sebno med ženskim svetom. Ni spodar v svoji hiši in nihče drugI";-koro dneva, da ne Sin je ponovno prosil celo občino radi nosrečne ljubezni, obupa ali za pomoč, a bilo je vse zaman. Sta- pa bede samomor. Te dni se je za-i rec ni hotel odnehati niti za piči- j -trupila s kisovo kislino 21-Ietna'
Iti<karniška delavka Ljubica Sel-j linger. V bolnici so ji nudili takoj j ]»omoč in ji izprali želodec, vendar pa je kljub temu že nekaj ur nato podlegla notranjim poškod-' bani. Zapustila je pismo za n -ke-Štefana, kateremu očita, da je on kriv njene smrti.	f
— Istega dne ob 11. uri jx»noči je v obupu radi bede izpila večjo! količino strupene kisline tudi služ-'
stopila -- svojima hčerkama na dvorišče. Neki cil'iiii jo je z-^rabil za grh». nakar je ena izmed njenih
hčerk močno udarila cigana po glavi. Drugi cigan je priskočil v tem trenotku svojemu tovarišu na pomoč s puško in je sprožil. Toda krogla ni zadela hčerke hišnice, kateri je bila namenjena, temveč c i ga novega tovariša, ki se je zgru-
že zdavnaj k vragu.
svojega mrtvega
Za dobro kapljico j. vse p,------ i* jo pa.no v juanina.i f. n;1 to n;1 voz in iz^uiIi v temni vence, ki začno takob
skrblejno. Baje bo tudi pelinko- -Telena, Bogn-eva in Plocica za ( nn-j br(i/ s]odn	,letu zahajati k
vega na razpolago. Pozdrav!
Nai
•oenn-a.
centimetrov snega. Ponoči je jtri-: tiskal tako hud mraz. da orožniki, ki so bili v službi v okolici Peči.' niso mogli vzdržati na prostem.
Včeraj je lol Kolumbov dan. Ne-.vvorški Italijani kupovali grozdje. Imajo pač nekako vero. da je na Kolumbov dan. na dan njihovega patrona. grozdje najboljše. najslajše in najbolj poceni. \ Tisto, kar poleni napravijo, ie Cigani SO »»jsbibšc. najbolj kislo in po pet
tovariša Naloži-i(lolar-iov "alon» ~ že vsaJ za
p<
Pc
njim.
novem cm jra
Razne vesti.
i.
Gasilec, ki neti požar.
V berlinski okolici so odkrili redarstveni organi neverjetno Izmed vseli zavezniških diplomatov je delal tekom I kompromitujoco požigalsko afero.
j Tri vasi v neposredni okolici Bor-! lina so zadnja tri leta neprestano j trpele na požarih in požigih. E-' d<'n izmed teh krajev je radi tega postal znan širom Nemčije, — kajti nikjer ni bilo toliko požarov kakor v Malehwitzu. Tako so prišle oblasti slednjič na idejo, da mora imeti pri tej stvari vmes prste kaka požigalska organizacija. Uvedena preiskava je pokazala presenetljive rezultate. Prebivalstvo Malehwitza je obstojalo po večini iz fanatičnih požigalcev. In kar je najlepše: vse požige je organiziral po natančno določenem načrtu trobentač domače požarne hrambe, po poklicu zidar.
svetovne vojne Poincare Nemčiji največjo krivico.
Ta krivica je bila včasi vneboupijoča.
Presneto zakrknjen mora l>it i grešnik, ki bi se nikdar ne skesal svojih grehov.
Najbrž hoče Poincare popraviti krivico, ki jo je storil nemškemu narodu.
Popraviti jo lioče s tem, da ne piisti kajzerja v Nemčijo.
Ce bo konfiniral kajzerja na Ho land skem, b^ izkazal neprecenljivo dobroto nemškemu narodu.
KATASTROFA V POLJANSKI DOLINI
dragocenih kovin. 1 kilogram živega srebra in mnogo drugih uč- s<'h. Seveda morajo imeti pri sebi
Neprevidno ravnanje z orožjem.
Po slavonskih selili je še vedno J žalosten običaj, da se mladina po večerji pozno v noč potika po va-
Kljub poizvedovanju jih oblasti vso *P<>Tnlad in vse poletje poku-
dosedaj še niso izsledile.	jSajo	in prav nu" "" ve'
i do. kdaj je Italijanu "vina"'
Samomor starke vsled bede..., zmanjka]0 in k<Iaj je rozinc;i na. b!)-letna vdova Katarina Birmat stavil
nih pripomočkov.
Vlomilci so morali biti dobro
orožje. Kdor nima samokresa ali puške, ta ni mož. Ni čudno, da se
poučeni o razmerah v šolskem po- dogodijo potem tudi češče uboji, slopju. Policija je ubedla preiska- j dni je vsled neprevidnega vo in so prišli detektivi vlomilcem i ravnannja s samokresom zopet
V vasi večerj i
končno na sled. Aretirana sta bi- j pripetila težka nesreča, la dva absolventa jihlavske gim- tJredanji se je zbrala
JH)
Zdi se, kot da bi se nebo s svojimi elementi zaklelo proti našemu ljudstvu.
Zadnji dve leti se pojavlja povodenj za povodnijo ter
odnaša ill uničuje vse, kar je nas človek V dolgih letih s bentač se je kratkomalo pogodil i ji knjigi sledeči dve zelo značilni
z lastniki starejših poslopij, od j anekdoti o njem: katerih si je dal izplačati 100 do; Nekoč se pelje po Nilu, voda je
nazije. ki sta spočetka vse tajila, j družba moških. 21-letni Milan pozneje pa. ko so naš! pri enem ^ orgus se je hvalil, da ima nov sa-ukradene knjige, sta tatvino pri- mokres. Ko ga je razkazoval, se znala. Knjige sa prodala nekemu -ie nenadoma sprožil in ubil mla-starinarju. dočim so oblasti ostale učne pripomočke našle v njunem stanovanju. Tatinska študenta so izročili sodišču.	'
Absolutizem.
Said paša. egiptovski kediv —I (1854—18f>3) je bil tipičen orijen-J talski despot. Za vladne posle ni
v Zagrebu je v samomorilnem na-j menu izpila steklenico oetove kisline in so jo našli pred bolnico ;:;t kužne bolezni nazavestno na tleh. Prepelali so jo v zakladno bolnico, kjer je kmalu nato podlegla težkim notranjim poškodbam. Pred svojo smrtjo je izjavila
koraku neizmerna beda. Stanovala je poprej skupno ■/. neki"' -nim pometačem. ki pa je nedavno
4
umrl.
. . ,	, čistih snovi in tisti, ki ga
da ,-jo je pognala k obupnemu l .
Tisti, ki so uvajali in končno ) uvedli v Ameriki prohibicijo, so |l« la in leta govorili: — Žganje je j hudičeva pijača, -le zdravju škodljiva in smrdi, da je groza. Žganj** .K' napravljeno iz najbolj ne-
proda-
jjajo. delajo ž njim velikanske dobičke.
Tako so govorili suhači. ko so ) uvajali v Ameriki prohibicijo. Te-
Senzacijonalno je tudi vplivalo! imel nikake sposobnosti, deželo je razkritje, da je imel trobentač o- | popolnoma prepustil izkoriščanji* sem fanatičnih privržencev v do-1 tujih oderuhov in pustolovcev. — mačem gasilnem društvu. Ta tro- I-ord Cromer pripoveduje v svo-
trudom in pridnostjo zgradil.
Pretresujoea so bila poroč ila iz Banata. In nič manj	iooo zlatih mark. nakar je v hiši j plitva, pamik obstanVTblatu* -
preresujoee niso vesti, ki so prispele pred par dnevi i/,	nenadoma izbruhnil požar. Kako I Said zapove, naj naštejejo krmar-
Ijubljanske in škofjeloške okolice.	rau -ie tiJ organizacija nesla, se ra-1 ju sto udarcev z bičem. To se zgo-
zvidi baš iz tega. da je mož pred di. Parnik spravijo nato iz blata kratkim začel zidati veliko hišo in vožnja se nadaljuje, a takoj zopet
Biser vse naše prelestne zemlje—Poljanska dolina — je popolnoma opustošena.
Ta vest je nas globoko pretresla, na tiste, ki so od-tam doma, je pa vplivala uničujoče.
Rojaki po Wyomingu se bodo brezdvoma zavedli cel° predsednik domače vojaške! na ladji. Said ga vpraša, zakaj je
j je pri tem osleparil celo upravno | parnik obtiči. Said tuli: — Dajte oblast, ki mu je dovolila posebno mu jih dvesto! — Krmar se zaleti
podporo. Med požigalci so biil naj-j in skoči čez krov. S čolnom gredo vplivnejši vaščani in ni manjkal za njim in kmalu ga imajo spet
svoje bratovske in človečanske dolžnosti ter po svoji mo- strafe! ei pomagali svojim ljudem.
' i na
I sk
NJENEMU KRALJEVSKEMU VELIČANSTVU
NA CAST
Romunska kraljiea se je včeraj vkreala na parnik Leviathan.
Poleg njenih sobah ima svoje kabine vdova pokojnega predsednika Wilsona.
Romunska kraljica prihaja v deželo, kjer je čaščenje veličanstev v polnem klasju in cvetju.
Nič manj kot sedem governerjev jo je povabilo v svo-je aržav*.^ ___t^AJt,. __ ,
Študenta oropala šolo.
V nemški gimnaziji v Jihlavi na Moravskem se je izgubilo lani več znanstvenih knjig in drugih učnih pripomočkov. JSkoda je znašala nad nad 2000 čehoslovaških kron. Ravnateljstvo je uvedlo strogo preiskavo, toda tatu niso mogli zasačiti. Letos med 12. in 14
skočil v vodo. Krmar pravi, da raje utone, kakor da bi se dal še enkrat pretepsti. — Tepec, ko sem rekel dvesto, sem mislil cekine, ne pa udarce. — In res mu je dal odšteti dvesto cekinov.
Ne tako nedolžna je bila pa sledeča šala : Evropejsko časopisje je dvomilo o Saidovem pogumu. Hotel je pokazati, da ga ima. in je dal na kilometer dolgi cesti nasu-
septembrom so neznani zli ko ve i! ^ čevelj debelo smodnika.
znova vlomili v šolsko poslopje, in sicer na ta način, da so pristavili lestvo ter zlezli v telovadnico, od tod pa v ravnateljev kabinet. To pot je bila tatvina večja. Vlomilci so odnesli 63 zvezkov raznih znanstvesnili knjig, 60 komadov
deniča llija Bataiča.
Vorguca so izročili v zapore sodišča v Novi Gradiški.
' Pajdaši Čaruge umirajo.
V kaznilnici v Mitrovici je umrl te dni eden glavnih pajdašev zloglasnega s lavonskega razbojnika Jovana Caruge. Ivan Kelthoiv-. l*odlegcl je tuberkulozi. Selthofer je bil na takratnem procesu obsojen skupno s Carugo in Prpičem v smrl na vešalih, vendar je bil kasneje pomiloščen na 20 let tež-k«1 ječe.
Kakor kažejo vsi znaki, čaka •sta usoda tudi drugega pajdaša
• daj niso govorili resnice. Visoka starost.	J Dandanes, v času blažene pro-
V 101. letu svoje starosti je hibicije. so pa njihove bes.-de r<---umrl te dni v Plevlju Iladži Omer nične od začetka do konca.
' Oinar. ki je bil od svojega SO. leta državni uradnik. Svoječasno sta , bila on in njegov prijatelj Čengič'
edina pismena človeka v vsem pb'vljanskem okraju. Pt>kojnik j<-bil oče vrhovnega mul'? i je v Plevlju Mehmeta Zckija.
'M'

BOLEČINE V MEHURJU
Takoj prežene
santal
MIDY
Zap't'ivii dobite pi* stno.
Ol'-jt«' 7.1 ftfpfdo
"Mldv". Naprodaj v vseh lekarnah.
Svečano je korakal nato po cesti, z gorečo pipo v ustih; imel je seboj mnogobrojno spremstvo, ki je' moralo tudi kaditi. Zagrozil je. da bo hudo kaznoval onega, kojc-ga pipa na kbneu te prijetne promenade ne bi gorela.
Po
4%
obresti
za vloge na SPECIAL INTEREST ACCOUNT
Naše mesečno obrestovan je je ugodno ne samo ako vložite, temveč tudi ako dvignete. Obresti plačamo za vse pretekle mesece do konca onega pred dvigom. Zato priporočamo vlagati denar pri nas tudi onim, ki ga nameravajo v kratkem zopet dvigniti.
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt Street : : New York, N. T.
< > bivšem svetovnem boksarskem šampjonu Dempscyu krožijo vsakovrstne vesti
Nekateri njegovi občudovalci se še sedaj ne morejo sprijazniti z mislijo, da je bil poražen.
Njegove vrline še vedno povišujejo v deveta nebesa.
Eden izmed poglavitnih |"birojev vsakega boksarja je bister pogled. S pomočjo bistrega pogleda se mu že vnaprej posreči dognati vsako kretnjo. katero bo storil nasorot nik.
Dem psov ima baje tako dober pogled, da lahko čita napis na gra-jtnofonski plošči medtem ko se plošča vrti.
Sedaj se hli/.ajo dolgi zimski večeri. Dempsev se bo gotovo kratkočasil s tem, da bo sedel v kakem gorkem kotičku, navijal gramofon ter čital. kar je na ploščah zapisano.
*
Za preplavan je Angleškega kanala se je pojavila neka čudna manija.
Pred leti je preplavalo kanal pet moških.
Vseh skupaj je premagala letos Trudy Ederle. ki ga je preplavala v štirinajstih urah.
Preplavala ga je tudi neka Amerikanka. mati dveh otrok.
Malo kasneje ea je preplava1 Nemec Vierkoeter v dvanajstih urah.
Teden kasneje pa Francoz Michel v desetih urah.
Ce bo šlo tako naprej, bomo kmalu eitali, da je kanal preplavala v petih urah stara mati. ki ima le eno nogo in je slepa na desno oko.
)
T-
GLAS NARODA, 13. OKT. 1926
Češki Robinson v polarnih krajih.
I*rvi uncg je j>olarnim lovcem iflo dobrodošel, vendar pa ne vedno in poVNod. Komaj »e malo vleže, zmrzne in tvori nad ve<"niin ledom, k ipokriva inorake globine, tako
rvoje običajno delo. V maju se prične na severu najlepše vreme. Ljudje so kakor prerojeni zbirajo se, popravljajo sani in čolne, da se odpeljejo na morje, kjer so nasta-
gladko skorjo, da je težko in ne- ■ vili riba »mreže. Med polarniki varno hoditi jo njom. Ta skorja : vlada popolno bratstvo. Ljudje si s*" pod nogami rada lomi in poka j medsebojno pomagajo, ne da bi in to pokanje se razlojra na vse j kdo vprašal, dobi za uslugo plač i-strani. V takih »lučajih lovei ni-flo ali ne. Eskimi in polarniki so so zadovoljni h prvim snegom, ker j v pravem pomenu besede komuni-poka in hrusta f»od nogami, tako sti. Kakor sem že omenil, so neka-da ne vsa divjačina raz beži. Cesto Iteri polarniki tudi prospektorji se pa tudi pripeti, da lovec zasledi ali iskalei dragocenih kovin, ki jih in ubije medveda baš zato, ker no zbirajo in zamenjavajo za koloni-znmrzle snežene plasti pod med- jalno in drugo blapro. To so večl-vedjimi tacami lomijo. V decern- noma izseljenci iz Kalifornije in brn pritisne v oolamih krajih ne- sploh iz Združenih držav, znosna zima. Človek, ki je sagte- j Enemu takih iskalcev je bila dal lin' sveta * civiliziranih kra-J-reča posebno mila. Pozimi je od-jih, ne more zatreti v sebi sporni- £<-1 v yore, kjer se je kratkočasil na na dom, na otroška leta in na z iskanjem dragih kovin. Pod dve-bozicne irraznikc.	. ma skalama se je u ta boril in hodil
Za božične praznike sem si pri-i v okolico, da poišče primeren kraj pravil > kroni no pojedino iz meti-; kjer bi mogel kopati. Končno se je v« •Ijfff.i in ribj«*tfa ui<»ba. Me*nih odločil za neko skalo, ki jo je bo-j*»di - in -.1 nakuhal kar za tri ted- j tel na vrt at i in razstreliti z dinami-iu k sre«-t s«"ii» imel nekaj papir- toni. Prt vrtanju mu je pade! sve-
nalili krožnikov, ki sem jih kupil der v duplino. Ko je videl, da tako jeseni na neki ribiški ladji. Na te ne more več delati, je vzel dleto in kro/.uike -eni položil v papir za-!dolbcl kamen za kamnom. Kmalu
vilo kuhano me»o in ga shranil na , je bila skala prebita, toda iz du-varnetn kraju v snepu. I*o povrat- j |>Iine s*> jo zn<VI Širiti dušeči plin kn z lova mi jo bilo treba {w>lo£iti tako. da bi bil iskalec kmalu ome-to konzervirano meso samo v vre- dlel. T)rujsi adn se je vrnil zopet lo vodo in obed je bil takoj gotov, na delo. Ko je vzel dinamitni na-Na ta način skuhano in hranjeno j boj in ko je razstreli! skalo, je na* nie\<» e drži v snegu več mesecev. [Šel pod njo v jami okostnjak og-<» božičnih praznikih sem si pri- romne živali. Vest o njegovi najd-vošr-il tudi oaja, ki ga sicer nisem bi se je kmalu raznesla in od vseh pil, ktr je čaj v polarnih krajih ( strani so prihiteli dnifri iskalci, ki dolikatcNa. Prižgal sem si na sveti so okostnjak previdno spravili "i? večer tudi svečo, in to je bilo vse. kar so mi nudili božični prazniki. Kot nekako nadomestilo kolaeev in potie se pojavi v decembru polnočni sijaj, ki traja nekaj ur, potem pa zopet izgine. Na svetlomo-dreni nebosklonu se pojavijo tudi zvezde. Naenkrat začno pokati ledene plasti, kar je znak. da se bližajo polarni viharji.
Včasih nastanejo polarni vihar-ži že pred božičnimi prazniki, običajno pa šolo nekaj dni po praznikih. Ko zaplešejo strahoviti snežni meteži. k
dv
jame. Okostnjak je tehtal okrog 40 centov. Odpeljali so ga 7. ribiško ladjo v Ameriko, iskalec pa je dobil bogato odškodnino, tako da je lahko brez skrbi preživel zimo. Takih okostnjakov je v Ala-ski še mnogo.
Xa daljni sever prihajajo od vseh strani razne eksj^dicije. Ž njimi potuje tudi mnoiri pustolovec, ki se skriva običajno pod tujim imenom. Na videz so mnoge ekspedieije podobne znanstvenim, v resnici pa prihajajo na sever sa-1 o veku zdi, da se bli- Tno za f0 sj napolnijo žepe. — Ini dan. Polarni vihar je tu-j Zadnja znanstvena ekspedicija v očan, da premika in lomi o-j Glaski je bila pred mojim odho-ne ledene gore. cesto pn tudi|dom znana fitefansonova ekspedi-. V južnih pokrajinah odna- j oija leta 1018. Takrat sem prvič rromne količine peska, ki ga	o svetovni vojni. Pozneje
t v zrak m raztresa kakor, sem izvedel, da je divjala za časa 1 11 a Vsp strani. Oorje čdove- niojesra bivanja na novosibirskih i ga zasači polarni vihar pod | otokih vojna med Rusijo in Japon-i nebom! Pesek mu zamaši | gfco. Pozneje sem slišal o novi voj-, oči in usta tako. <l« ne uide nj v Evropi, toda verjeti nisem ako slučajno ni v bližini j hotel, ker se mi je zdelo, da evrop-ura zavetišča. Nobeno Živo bit-j Kki narodi niso tako nespametni, na prostem ne more zoper-; da bi se med seboj klali. Svetovna i strahovitemu viharju. Sredi j vojna me je pregnala s sibirskih o-irja doseže polarni vihar svoj tokov, ne da bi vedel za njo. Na-
Barvanje visokega dimnika.
MOJSTERSH LETALEC
K >
HtMT ailill, W«IH O. C.
r' a.^r
Mornarji na ameriških križarkak
Angleški letalec Allan Cobhan, ki je svetovno znan po svojih uspelih poletih ha dolgih progah, zaznamuje zadnje dni nov velikanski triumf v letalski stroki. Zaključil je namreč svojo pot iz Londona v Melbourne, kamor je srečno prispel po 156 urah vožnje. V tem času je preletel zračno črto 13 tisoč milj.
Pred nekaj leti bi se nam zdeli ti podatki neverjetni, pravljični i in izmišljeni. Toda odkar se je posrečil polet okoli sveta in odkar je Cobham srečno zaključil svojo prvo letalsko turnejo, ki je obsegala celo Afriko, so tudi to čisto verjetne stvari. Allan Cobham. ki išče po ualopru angleške vlade novih najkrajših zvez s tujimi deželami in angleškimi kolonijami, je' vpletel nov list slave v svoje letalske lavorike in britanska vlada ga
Nore Brunei:
Brke gospoda Ponja.
so vedno zaposleni. Ko jim vse-| bo za njegove uspehe, ki so prvič ga drugega dela zmanjka, so tehničnega pomena, potem pa še
primorani lotiti se barvarskega trgovinske važnosti, gotovo prav posla.
IZVOR SPANCEV
um
En i
njo.
premeni splošno tc-|Pnkrat je namreč nastalo v Sibiri-in — Debela ledena jj jn rtb Ledenem morju veliko
I J«	«.'»/	l|l II'. |l| llliri J ||	> V I J IX ' *
, pomanjkanje živil. Nihče ni vedel zakaj nam iz Rusije ničesar več ne jiošiljajo. Tako sem bil prisiljen odpotovati iz krajev, kjer se mi je tako dobro godilo. Ruska revo-
gore se vale sem in tja kakor igračke. vihat: orje v ledu globoke brazde in vsa pokrajina drhti v pričakovanju strašno katastrofe. Toda že i po iemat i
•z nekaj ur začne vihar flucija je dovoz živil popolnoma u-narava to- stavila in moral sem v druge pokrajine.
Med zakonci.
in končno s< liko pomiri, da si upajo živa bitja zopet iz svojih skrivališč. Polarni vihar utihne popolnoma šele sredi januarja. Pred no utihne, u-gasne tudi marsikatero življenje j ubogih Eskimov, ki umirajo lako-j __ Po -em sodi- da bo ua- Mir_ te, ako s. niso pravočasno preskr-] ko dober politik? _ vpraša mlada beli večje zaloge živil.
Med divjanjem polarnega vihar-, _ Ker yp pripovedovati toliko
bogato nagratlila.
Tudi na tej ]>oti je bil drzni letalec povsod sprejet, kakor se spodobi možu njegovih zaslug. Angleško kolonijalno prebivalstvo ga Nemški filozof grof Herman'sicer llj prevažalo v kočijah, ka-Kevserling je objavil v neki mad- kor pompozni Italijani svojega ridski reviji senzacijonalen Čla- dobila, zato pa mu je izkazalo naj nek, v katerem razmotriva vpra- večje časti v Melbourneu. kjer je ..šanje, kaj so pravzaprav Spanci, hila njegova končna postaja. Na Evropejci ali Afričani. — Pisatelj tamošnjem aerodromu se je zbra-predpostavlja, da ima vsak človek na dan njegovega prihoda nad trojen pomen: rešiti mora vpra- *to tisoč ljudi! Navdušenje je bi-šanje samega sebe, vprašanje do 1° velikansko. Nihče se ni hotel svojega bližnjega in vprašanje ymakniti, vse je sililo na prostor, večnosti. Na ta vprašanja mora k-ier bi se moral letalec spustiti vsakdo odgovoriti samemu sebi. "a zemljo in malo je manjkalo, da drugim narodom in pa Bogu.	pripetila v gneči nesreča.
Po Iveyserl in go vi h nazorih sta v Ker se ljudstvo ni hotelo umakni-Evropr dve deželi, ki pravzaprav ti, ko je bil aparat že blizu tal, je ne spadata v njen okvir. Prva ta- moral Cobham pristati neglede na ka dežela je Rusija, ki pripada A- to, če je prostor prazen ali ne. P»il ziji, druga pa Španija, ki pripa- je sicer v nevarnosti, da se mu raz-da Afriki. Kdor prekorači franco- bije letalo in da tudi sam postane sko mejo in dospe v Pireneje, se žrtev navdušenja. Tako je pristal poda z dežele parkov v pravcato na mestu, kjer je bilo zbranih puščavo. Španska je puščava, de- mnogo gledalcev. Seveda pa to či-loma stepa, deloma oaza. Tudi sto brez nezgode ni šlo. Ker so se španska kultura je povsem primi- propelerji še blizu zemlje vrteli, tivna: kulinarična spretnost iz ka je aparat marsikoga oplazil in 4<) menite dobe je še danes v velikih ljudi je bilo vsled tega občutno o-{Spod ponj. čislih pri španskih pastirjih. j praskanih. Množica je nato nosi-Španec ima tudi v svojem zna- la le talca na ramenih po mestu in čaju posebnosti, ki ga dele od dru- je vzklikala njemu in Angliji. — gih narodov. Pravici zapadnjaške- Letalec poleti nazaj v domovino ga tipa odgovarja pri njem osve- preko Aledajdeja in Port Darv'i-ta. Življenje pojmuje realno, če- na.
y>rav fantazira, ker se zaveda, da !	-
je človek iz krvi in mesa. Prav j
t.ko Si K svesWa je glavni del J SEKIRO UBILA VLOMILCA
življenja tragedija. Najboljše sli
Go»|>od Ponj. bogat trgovec, se je nahajal v precejšnji zadregi in sicer zaradi svojih brk. Narava ga je bila namreč obdarila z mogočnimi črnimi brkami. kojih košata konca sta bila zavihana navzgor in ga delata naravnost bojevitega.
fiospa in gospod Ponj sta mnogo dala na te krasne brke. kajti one so bile vzrok, da se je nekega večera na javnem plesu zaljubila gospodična Liza Litron v gospoda Ponja in nekaj mesecev pozneje postala njegova soproga.
Gospod Ponj je ljubil svojo ženo ravnotako strastno, kakor prvi dan njiju zveze, kajti imel je še predvojno srce, eno onih src, ki so garantirana za življenje in katerih je na žalost sedaj lo težko najti. Njegovo srce je bilo še tako živahno, da je neki dan ponudi! majhen del o<l njega svoji strojepiski, zlatolasi gospodični Luceti.
—	Zakaj ne bi sprejela vaše ljubezni 1 — je dejalo ljubko dete.
—	Toda jaz vas bom pa imela šolo takrat ra<ln. si bost«', kakor moda to zahteva. postri«rli svoje strašno brke, ki vam nikakor ne pri stoja jo.
In tako je bil gospod Ponj v precejšnji zadregi. Odstriei si brke, bi pomenjalo prelom s sijajno preteklost jo in razen tega njegovi ženi Lizi to gotovo ne bi bilo prav. Ce bi jih pa ne odstrigel. bi si ne mogel pridobiti Lucetine naklonjenosti.
Radi to zadrege je gospod Ponj več noči zelo slabo spal. Toda nazadnje je pa lo našel izhod iz zagate. Domenil se je tozadevno s svojim brivcem.
Tn tako se je vrnil nekega večera domov z brkami, ki so bile skrajšane samo za nekoliko milimetrov.
—	Bom videl, kaj bo rekla Liza.
—	si je dejal gospod Ponj.
Toda Liza ni rekla ničesar.
Izvrstno. — si je mislil go-
ke Kristusa na Španskem prikazujejo umirajočega Odrešenika. y Vasi Višni Ilrušov na Slovaš-Priznavajoč življenje, priznava icem je vlomil te dni neznan vlo-Španec tudi smrt. ljubeč življenje, j inijec v hišo kmeta Jana Jankov-pa ljubi nad vse kri. ki je simbol skega. Zlezel je ponoči skozi okno tega življenja. Kakor Rusija, tudi v vežo in odšel po prstih v izbo. Španija ni hodila po evropskih kjer je spal gospodar s svojo ženo stopinjah, le da se je to zgodilo Marijo. Kmet se je zbudil in pla-narobe kakor v Rusiji. Od Filipa J n\\ \z postelje, da se prepriča, kdo H., jo Španija živela izolirano živ- je povzročil ropot. Tisti hip ga jo ljenje in v svojo neizmerno ško- J vlomilec udaril dvakrat s sekiro do ni sodelovala niti v procesu ev-jp0 glavi tako da jo .Jankovski o-ropske intelektualizacije. Baš ra- j mahnil. Kljub silnim udarcem je di tega je mogoče, da s svojo du- j planil na vlomilca in vnel se je ševnostjo oplodi Evropo ter jo po-, boj na življenje in smrt. Tačas se dre v sintezi njene duševnosti kot .je zbudila tudi žena. Skočila je predstavi tel ji ca primitivnega ko-j pred hišo in začela klicati na po-zmienega elementa, ki je eksisti-'moč. Kmalu je prihitel iz sosedne
ja nastanejo divji naravni prizori. V splošni temi začno padati meteorji, ki žvižgajo med padcem tako, da se razlega ta žvižg daleč po polarni pokrajini. Največ meteorjev pade med 83. in 87. stopinjo severne širine. Tudi kometi se Često pojavijo na nebu. Koncem j februarja se zopet pojavi ogromna solnčna obla. V tem času priti-sne navadno zopet neznosen mraz. V srečne! Ukradejo jim avto, bisere,
verižice. . . in listi pišejo potlej o njih!
Novak: — Glej jo no, ti pa se daj povoziti!
lepih reči, ki se krasno slišijo, pa nič ne pomenijo.
Repe: Vinko mi piše, da jc o-bolel na želodcu.
Repečina: — Vidiš, sedajle bi ga bilo treba povabiti na obed.
Novakulja: — Kako so druge
ral. še preden se je začela razvijati človeška zgodovina.
aprilu traja dan skoraj do polno-
Prebivalci polarnih krajev si nato koncem aprila zopet oddahnejo. Roječe prilezejo iz skrivališč, zavetišč in brlogov, kjer so preživeli zimo in kmalu začno zopet
3 Prijatelj delavca
PAIN-EXPELLER
fBavaa *• v*6 kot 50 lat €041« ca tvarniftk*
Mati: — Vidiš, Jezusček je zmeraj tako priden, nikoli ne nagaja Mariji.
Dete: — nidi jaz bi bil priden, če bi bil zlat.
—	Ali bi vi marali vzeti mojo heer bfez dote?
—	Seveda bi.
—	Tako L Iščite si nevesto drugod. Bedaka nočem pod. streho.
Kraške jame
preiskujejo člani italijanskega planinskega društva. Tako so se pred kratkim Tržaeani spustili globoko v neko jamo blizu Črne-I ga vrha. Reeani pa preiskujejo jamo pri Klani, kjer so ugotovili baje globino 500 metrov. Po ljudski stari pravljici se nahaja v oni globoki jami zmaj z ognjenimi očmi, ki ne pusti nikogar blizu. Zmaj varuje velik zaklad. Kdor je doslej zlezel v ono jamo, se ni več vrnil.
Vse zaigral in se obesil.
V okolici Splita so našli v neki majhni hišici obešnega knjigovodjo Henrika Friedla, rodom iz Gradca. Pri njem «o našli listek s sledečo vsebino: Tu je šel prostovoljno v smrt dne 20. septembra olj 11. dopoldne Henrik Fried! it j Gradca. V nedeljo je zaigral ves j svoj zaslužek, zapustil nato ženo
PO.TAKT NAROČAJTE SE NJ
,m otroke, odšel v splitsko okolico!»'GLAS NARODA". NAJVEČJI
{in se tarnaj obesil, Njegov« trnplo so našli šele čez tri dni.
hiše njen brat Stefan. Vrnila sta se v izbo in opazila, da bo Jankovski v boju z vlomilcem zdaj zdaj podlegel. V kritičnem trenotku je priskočil Štefan svaku na pomoč in udaril vlomil/a po glavi. Toda vlomilec se je obupno branil in je skušal pobegniti. Tedaj je pograbila razjarjena kmetica sekiro in udarila vlomilca dvakrat po glavi. Vlomilec se je zgrudil na tla in o-medlel. Kmalu so prifiiteli napadenim sosedom na pomoč vaščani in odnesli onesveščenega vlomilca pred hišo
Tu se je mož zavedel in prosil vode. Nekateri vaščani so hoteli težko ranjenemu pon^agati, toda razjarjena žena je zopet pograbila sekiro in hotela planiti nad vlomilca. Kmetje so jo hoteli zadržati. Iztrgala se jim je iz rok. zamahnila s sekiro in udarila je vlomilca še dvakrat na vso moč po glavi rekoč: — Evo. tu imaš vodo! Fbil si mi moža in zaslužil si smrt. — Vlomilec je bil takoj mrtev.
SLOVEHSKI DNEVNIK V ZDP DRŽAVAH.
Naslednji dan so bile brke skrajšane zopet za nekaj novih milimetrov in to jo šlo potem dan za dnem naprej. Cez mesec dni so brke obstojale samo še iz dveh malih zobnih krtačic. toda gospa Ponjeva še vedno ni pripomnila ničesar.
Teden pozneje je brivec končat svoje delo.
—	Dober večer, dragica, — je dejal tisti dan gospod Ponj svoji ženi s precej nemirnim glasom.
Liza ga je pogledala in dejala nežno:
—	Dragi Jean, kaj pa si vendar z brkami naredil ?
Vprašanje je prišlo tako nepričakovano. da se je Ponj nehote prijel z desnico pod nosom in za-jecljal prestrašeno kakor otrok, ki so ga zasačili na nepravih potih.
—	Vraga. . . ne vem. . . moral sem jih nekje izgubiti.
liil je tako bedasto vznemirjen, da so jc njegova žena na glas za-krohotala :
—	Saj to vendar ni nič hudega.
PRINCI SE NE ŽENIJO
dragi moj. Nikoli nisern mislila, da ti bo moda tako dobro pristo-jala.
Tu se je g. Ponju odvalil kamen otl srca. Njegova žena «a bo ljubila tudi brez brk in poleg tega si pridobi ljubezen zlatolase gospodične Lucete.
Ves srečen je stopil naslednje jutro v svojo pisarno.	i
—	Dobro jutro, zlati sr«*ek. — je dejal pri vstopu strojepiski, ki je že bila pri delu. Obrnila se jo' na svojem stolčku ter ga pogleda-' la debelo, potem pa je vzkliknila: j
Idijot! ... To ste vi ? . . . Na-' ravnost grozni ste brez brk!
Pri vzkliku so jo g. Ponju zde-i lo. da je telebnil iz sedmih nebes na zemljo.
—	To som storil za vas. — jo ugovarjal s skoraj jokajočim glasom.
—	No, — je odvrnila, — če hi
Zanimivo je, da se evropski prestolonasledniki nekako branijo ženit ve. V prejšnjih časih so tako visoke otroke že v zibelkah poročali in jim določali neveste. Čuden slučaj pa je. da noben evropski prestolonaslednik momentano ni zaročen niti poročen. Angleški princ Edvard Albret \Velški je 32 lot star, najbolj modni elegan po katerem, se ravnajo vsi mladi lordi in aristokratje angleškega imperija in ima milijonske dohodke na leto. da bi lahko vzdrževal več kot eno družino — in še ni poroden.
Tstotako je belgijski princ, ki j«» star let, še neporočen: mož mnogo potuje in je baje z »lo nc miren duh. Norveški princ Olaf, ki ima šele 23 let." je strasten športnik in v splošnem ni prevroč oboževatelj lepega spola. Veliko I upanja pa vzbuja kraljevskim nevestam laški prestolonaslednik
mah
, , ,	. , ,	1'mbreto. ki jo star 22 let in bo
vedela, da ste brez brk tako od ur- i.m„iM v„„t v., .5 . . ,
. kmalu zrel za zenitov, kakor pra-
ni" ' ' .	vijo. Najmlajši evropski prestolo-
ron'' ni l,oslušal ni,!,rej. naslednik pa je Alfonzo Španski. Zbežal je .z pisarne, tekel na ko- j kj ima M> }|, Julij;im, Holand-lodvor. sedel na prvi vlak. se od- ska< ki Je stara komaj lfi lct. Tu peljal ven na kmete in živel tam1^ treba na vsak toliko časa. da so mu zrasle brke. ! počakat i.
Ko se je vrnil domov, je našel	_
svojo soprogo v solzah. Padel ji je okoli vratu in dejal: — Dragica, moja dragica, sled-	_ _
njič sem jih pa le našel. Razumel v Kovačici v Banatu je žena neseni, da daš mnogo nanje. Evo jih ! ko„a pped knstkim odpuščenega Srečen sem. da ti lahko ugajam.; sodnega eksekutorja javno na-Saj te ljubim. . . o. če bi ti vedela. lJ!ulitl okrajnega sodnika dr. Erne-
Napad na okrajnega sodnika.
kako te ljubim
Razbojništvo in tatvine v Istri.
Kar nepretrgoma prihajajo vesti o razbojništvu in tatvinah ši-rom Istre. Kaj se res ne da zatreti to zlo ? V selu Orlici pri Vodnja-
sta Sterpina in ga 11a več krajih ranila.
Izročili so jo sodišču.
Blagoslov za stare in mlade, ki se čutijo izčrpane.
Tisoči najdejo udobnost in odpomoč v par dneh — Čudovito Je kako hi-tro Nuga-Tone deluje.
Xupra-Tone povrno čiloat. krepko*<t lr, nu je lldrlo pet lopovov ponoči v nnvo življenje utrujenim In izčrpanim 1 •«• 1-1 t	r\ t - rr 1	živcem in raižcam. Dela rrW-o kri. mo-
seijaka Ivana Orlica. Zalito- 5nei umirjene iivce in čudovito povi.M-
vali so denar. Ženo Orličevo so vr- moC> vwimjivoBti. N'uga-Tono daje ozi-
vljajoč spanec, dober apetit in prebavo, gll na tla. Orhoa pa SO udarili in reg-ulira delovanje drr.ba in vas poiivlja nmtoni; „lo	_________ .-i t\	se ne počutite j rav. tedaj je va5r.
pretepli, da se je onesvestil. Do- dol2nost, ,ia poskusite nu^-tJ. Ni<>
narja seveda niso dobili, kor i"e vas ne stane. »k° vam ne pomaga. Xu-. , v ..	^a-Tone je prijetna za jemati in poOuti-
danaanasnjl prazno delo. iskati J H se boste boljgi v par dneh 0-e vam s«
denar pO kmečkih domovih V Istri. ! "i.tpre.d!,isa'	"Tone vaš zdravnik poj
1	aite do . karnarja in kupite stck>nlr«i.
i Jemljite jc par dni In če se ne porurl-1~r . . — , te bolje, vrnite ostanek lekarnarju in on umri je v ^adru i vam povrne vaš denar. Izdelovatelji .N"u-P.fi-žn	______7-1 I ga-Tone vedo tako dobro kaj Je Ista vst.i-
»ozo .Martmac. svoje as urednik | nu storiti za va9 v taklh slufajih, dll "Dalmatinskega Hrvata". Marti- I PrislU3o vse lekarnarje, da za njo jamf-l-
, . ,	jo in vam povrnijo denar, £e niste zado-
liae je bil trgovec lil spostovan ro- voljni. Oglejte si jamstvo na vsakem pa-dolillb j kotu. Priporočena, jamčena in naprodaj v ' _ __' vseh lekarnah.	— Adv't
ZASTAVE
SVILENE AMERIŠKE. SLOVENSKE IN HRVAŠKE
TRO-ITP
REGALIJE, PREKORAMNICE, BOJNICE, ZNAKE, UNIFORMI
Sigurno 25% ceneje kot drugod. VICTOR NAVINŠEK,
331 GREEVE ST, ' CONEMAUGH, PA.
1.
2.
Čudna goba.

Franciji so razkrili čudno gobo. ki ima obliko hruške. Xjena notranjost sestoji iz bele tvari-ne. ki se pozneje izpremeni v črn prah. Ko je goba zrela in ko sije solnce nanjo, eksplodira in požene v črni prah v zrak.
SEZNAM KNJIG VODNIKOVE DRUŽBE
ki izidejo oktobra meseca. '
Velika pratika za leto 1927.
Iz skrivnosti prirode — poljudno znanstveni spisi.
3.	Juš Kozak; Beli mecesen — povesti.
4.	Vladimir Levstik: Kladivo pravice —
povest iz vojne dobe.
Vsi oni. ki so plačali članarino, jih bodo prejeli po pošti naravnost iz Ljubljane. Natančen čas bomo že pravočasno po ročali. Vsakdo, ki se je medtem morda selil, mora skrbeti, da bo knjige dobil na naslovu, ki sra je naznanil takrat, ko je plačal naročnino.
Mi smo posebej naročili par sto iztisov, da lahko ust režemo tudi onim, ki še niso člani te družbe. Velika pratika, kakor vse ostale knjige bodo jako zanimive.
CENA 4 KNJIGAM JE
$1 50
Iv
Pošljite z naročilom natančen naslov in potrebno svoto in poslali vam jih bomo poštnine prosto, dokler zaloga
ne poide.
Vsa tozadevna pisma naslovite na:
"GLAS NARODA" 82 Cortlandt Street,	New York, N. T.
GLAS NARODA, 13. OKT. 1926
AVSTRALEC

KOMAH IZ ŽIVLJENJA.


S
t Z» "GLAS NARODA" priredil O. P.
i
A «
i
58

(Nadaljevanje.)
da bi prišlo med vama dvema do spora, ter iz jeze radi njegove nesramnosti, so mi prišle solze, katere si ti napačno razlagal. Ah, Half, kako srečna sem, da me še'ljubiš in da te morem ljubiti kot zaslužiš.
Gospa Jansen in Lota sta morali sami obedovati ter sta storili to z veseljem. Konečno sta prišla oba srečna v sobico gospe Jansen, z blestečimi očmi.
najino prvo srečanje- Toda med smehom me je nežno božala po roki, se na vso moč trudila ob-suti me z ljubeznivostmi, da bi se ne užalil.
"Gotovo, gotovo!" je pritrdilo nekoliko glasov. "Mora iti z na-
Ali si sedaj srečen, sinko moj? — je vprašala gospa Jansen mi. saj si je priboril prostor!"
—	Počakaj, ti vihra. Ali res ne znate čakati, vi mladi ljudje? half je hotel pobegniti, ker mu ni padla njegova mlada žena takoj krog vratu. In ti hočeš zopet dohiteti, da motiš konferenco med Ral-fom in upraviteljem. Ostani mirno tukaj, dokler ne bo sam, kajti ^vajina konferenca i>ač ne bo prenesla nikakih prič. Lota je na svojem mestu ter nam bo povedala, kadar bo upravitelj odšel. Potem boš lahko pohitela k svojemu inožu ter mu povedala, kako bedasta &ta bila oba.
Dagmar je zopet omahnila na svoj sedež ter pričela poljubljati trdi roki stare dame. Čudovit občutek olajšanja jo je prevzel in zdelo se ji je kot da je padla velika teža z njenega srca.
—	Draga mati, kako hvaležna sem ti, da si mi dala pismo pred-l.o je Half odšel.	Vi	t j j
Gospa Jansen se je nasmehnila.
—	No, sinko nfoj se bo pač prestrašil, ko £o izvedel, kakšno komedijo mu je zaigraia mati. Jaz pa vendar nisem mogla dopustiti, da bi zbežal v svojo bedo. Ker ga nisem mogla držati s svojima starima rokama, sem poklicala rta pomoč par mladih.
Dagmar je čakala v mrzlični nestrpnosti.
—	Lota vendar ne bo zgrešila upravitelja? Ce bi Ralf vendar odpotoval, še predno bi mu mogla za braniti f
—	Nič se ne boj, hčerka. Ob dveh hoče odpotovati in ob eni hoče biti tukaj pri meni. Sedaj je pol ene. Ne bo odpotoval, ne da bi se oglasil pri meni. Nikakor ga ne moreš zgrešiti.
Tedaj je Dagmar globoko vzdilinila ter zopet poljubila roko fctare dame.
V istem trenutku je stopila Lota v sobo.
—	Upravitelj je ravnokar prišel iz gradu.
Tedaj je poskočila Dagmar na noge ter odhitela proti vratom, liila so zaklenjena. Hitro jih je odklenila ter izginila. Vsa presenečena je zrla Lota za njo.
—	Kaj pa se je zgodilo mati Jansen, in kam leti Dagmar tako
urno?
Gospa Jansen jo je privila k sebi.
—	Svoji sreči nasproti. Lota. Dobro si napravila svojo stvar, zelo dobro. In v nagrado ti hočem povedati povest o dveh ljubih, bedastih ljudeh, katerim sva midve pripomogli k sreči — s pomočjo najine zarote.
Lota je izvedela vse, kar se je zgodilo in kar naj se še zgodi.
*
Dagmar je hitro odhitela po stopnjicah navzdol. Čim pa se je približala delavni sobi moža, tem počasnejši so postajali njeni koraki. Lotila se je Je sladka sramežljivost, ki je zadrževala njeno hrepenenje.	. '
Počasi z močno utripajočim srcem, se je naslonila na vrata ter prisluškovala z zadržano sapo.
Dagmar je čula Ralfa nemirno hoditi v sobi gorindol in konečno je čula tudi glas, mučno stokanje.
Tedaj je potrkala na vrata. Ozval se je trkanju in ona je vstopila.
Ralf je stal sredi sobe ter zrl nanjo kot na prikazen. Bil je zelo bled in njegov obraze je bil prepaden.
—	Dagmar, — ti tukaj? — je vzkliknil liripavo.
Ozrla se je vanj. Bolest je izpremenila njegove poteze. Polne /alosti so zrle njegove oči nanjo.
—	Kaj hočeš od mene? — je prišlo preko njegovih ustnic.
Tedaj pa je premagala svojo bojazen. Pohitela je proti njemu ter
s mu vrgla na prsi.
—	Hočem te držati. Ralf. Ti ne smeš proč, ker ne morem več živeti brez tvoje ljubezni, kajti jaz ljubm le tebe, — že dolgo, — predno sem sama vedela.
Prijel jo je tako krčevito, da jo je bolelo, a vendar osrečilo ter jo držal predse. Mišice njegovega obraza so se napele. Zrl je nanjo s pogledom, ki jo je pretresel.
—	Ti, ti, — ali govoriš resnico? Ali te ni privedlo k meni le usmiljenje? Brani se, Dagmar, kajti če te vzamem sedaj v svoji roki, te ne izpustim več, — nikdar več!
Njene oči so zrle polne ljubezni v njegove.
—	Drži me, — drži me trdno za vse čase. Ah, Ralf,JRalf, kako dobro, da sem pri tebi.
Njene zadnje besede je zadušil njegov pogled.
Držal jo je trdno na svojem utripajočem srcu ter jo zopet in zopet ]>oljubljal. kot potnik, umirajoč od žeje, ki je po napornem [►otovanju zasledil svež vrelee. Njegova nežnost je prehajala na njo kot žareča reka. Ona pa se je naslanjala nanj ter sprejemala izraze njegove ljubezni. Izginile so vse sence z obzorja Ralf Jansena Nežno je konečuo posadil Dagmar na stol.
—	Draga, sladka, jaz sem divjak. Oprosti mi, da sem tako nasilen. Sreča pa mi je prišla tako nenadno, — in sam Bog ve, v skrajnem trenutknu. Hotel seiu proč od tebe, draga, ven v svet, ker nisem »uogel še nadalje prenašati, da hodim poleg tebe kot neljubljen mož.
Ljubeznjivo mu je }>oložila roko na usta.
—	Ničesar več ti ni treba pripovedovati, Ralf, kajti meni je znano vse, vse. Tukaj, vidiš, je tvoje ljubo pismo, katero naj bi mi
izroC"
svojega sina.
Prikimal ji je.
— Tvoj sin bo ostal vedno divjak in sedaj hoče naravnost v nebesa, — je rekel pritajeno.
V družini Ralfa se je nastanila sreča, katere ni kalil noben o-blak. Par let pozneje sta se igrala pred nogami matere Jansen dva
In takoj so ukrenili vse potrebno. Ravno tisto staro gospodično, ki me je -seznanila s pla-volasko, je vsa mladina takoj občila s prošnjami, naj ostane doma in mi odstopi svoj prostor, čemur
Homeric. Cher-
mična otroka, ki sta kronala srečo starišev. Kmalu po poroki Lote je tudi morala ugoditi k svoji s Hans Volinom so krstili prvega otroka Dagmar in-Ralfa, močnega ^večji nevolji- smehljajoč se in
c ečka.
Loto je po dveh letir res vzel Hans Volin in našla je, kot njena ljubljena sestra Dagmar, bogato, polno srečo v svojem zakonu.
KONEC.
Mali junak.
Iz spominov neznanca.
( Nadaljevanje.)
M3I:si!te. da se bojim?" *em zavpil drzovito in ponosno, vas v vroč ei, težko sopeč razburjenosti in tako zardel, da so mi kar solze spekle lice- "Boste videli!" In zagrabil sem Tankreda za šrjo, položd nogo na streme, predne je kdo utegnil priskočiti, da bi me zadržal j risti trenutek se je Tan-' red vspel pokonci, stresel z glavo, se z mogočnim skokom iztr. gal iz rok osuplih'hlapcev m ci-letel, kakor vihar. Vse je zavpilo in zakričalo.
Sam bogve, kako se mi je posrečilo med najhujšim dirom pre.
ma pokrilo z rdečico, vzplamte-lo, zažarelo kot ogenj; ne vem več, kaj se je zgodilo z menoj, toda zmeden in preplašen vsled svojega lastnega občutka sem plaho povesil oči. No, moj pogled je bil opažen, zasačen, mu ukraden. Vse oči so se uprle v gospo M.; ta je presenečena po splošni pozornosti tudi sama naenkrat zardela kot dete vsled. nezavestnega in naivnega čustva in se na vso moč, dasi docela ponesreč-no, trudila potlačiti svojo rdečico s smehom... Vse to bi se zdelo sicer nepristranskemu opazovalcu zelo smešno, toda ta hip me je rešil pred splošnim smehom prenaiven in nepričakovan
kobaliti drugo nogo, ne pojmim
tu ca'., kako da nisem izgubil vj c. 'dogodek, ki je dal celi zadevi po-
I,
• in sikajoč od jeze na tihem. Njena pokroviteljica, okoli katere se je smukala, moja bivša sovražni, ca ra sedanja prijateljica, ji je kričala - že v diru raz svojega o-gnjevitega konja, vssa v smehu kot dete, da jo zavida in da bi sama rada ostala ž njo doma. ker bo takoj dež in nas vse premoči.
In kakor da nam je res nepre-rokovala dež. Čez eno uro se je vlila taka ploha, da se je naš izlet docela izjalovil. Čakati smo morali nekoliko ur nepretrgoma v vaških kočah. Napotili smo se proti domu okoli desetih ob vlažnem, podeževnem času. Mene se je polastila majhna mrzlica. Minuto pred odhodom je stopila k meni gospa M. in se začudila, da sem samo v jopici z razgaljenim vratom. Odvrnil sem, da nisem utegnil vzeti s seboj plašča. Vzela je buciko, zapela nekoliko višje gubasti ovratnik moje srajce, snela z vratu svoj pajčolanasti, svetlordeči robec in mi ovila vrat, da si ne prehladim grla. Tako je hitela, da se ji nisem utegnil niti zahvalit i-
Ko smo dospeli domov, sem jo
16. oktobra:
France, H&vr«; bourgr.
19.	oktobra
Presidents Wllaon. Trat.
20.	oktobra:
Mauretajiia, Cherbourg; President Harding, Cherbourg, Bremen.
22.	oktobra:
La Savoie, Havre; Thurlngta, Hamburg.
23.	oktobra
Paris, Havre; leviathan. Cherbourg; Olympic. Cherbourg; Berlin. Cherbourg, Bremen.
27. oktobra:
Aquitania. Cherbourg; Geo. Washington. Cherbourg, Bremen; Columbus. Cherbourg. Bremen.
29. oktobra:
IJeutschland, Hamburg.
•v. elctobra:
Majestic, Cherbourg; Ds
Havre; Luetiow, Bremen.
Graaie.
2.	Novembra:
Reliance, Cherbourg. Bremen.
3.	novembra:
Berengarla, Cherbourg; Rocham-
beau, Havre; Pres. Roosevelt. Cherbourg. Bremen.
S. novembra:
France, Havre;
bourg;
men.
Uuenchen.
Homeric. Cher-
Cherbourg, Bre-
9.	novembra: Derffllnger, Bremen.
10.	novembra:
Mauritania, Cherbourg; Republic. Cherbourg. Bremen.
12.	novembra:
Cleveland, Hamburg.
13.	novembra:
Paris, Havre; Leviathan, Cherbourg; Olympic. Cherbourg, Bremen. Bremen.
15. novembra;
Suffren, Havre.
17. novembra:
Aquitania. Cherbourg: Pres. Hard* ing, Cherbourg, Bremen.
19.	novembra:
Martha Washington, Trat; Weat-phalia. Hamburg.
20.	novembra:
Majestic, Cherbourg; Stuttgart
Cherbourg. Bremen.
24. novembra:
Borensarla, Cherbourg; La Bavole.
Havre: George Washington. Cherbourg, Bremen.
26.	novembra:
Albert Bailin. Hamburg.
27.	novembra:
France, Havre; Homeric, Cherbourg; Berlin. Cherbourg. Bremen. 1. decembra;
Mauretania, Cherbourg; 'Prea. Roo-
sevelL Cherbourg, firemen.
.	poiskal v malem salonu, kjer je
Tankred me je nesel skoz mre/a-j^ben kolorit. Povzročiteljica vse ,bila g pUvola8ko in .feledoličnim
sta v.-ata, v ostrem loku zaobrnil ^mede- ona, ki je bda doslej ne- [mladeničem, ki si je pridobil dana desno in se spustil mimo mre-, *pravljva moja sovražnica, pre- . nes slove& jaha-a g temj da se je žasre cgraje tjavendan, ne da bi lepa moja tiranka, je naenkrat zbal sesti na Tankreda. Pristopil iskal poti. Šele v tem trenutku Penila k meni, me začela objema-'^ da bi se - zahvalil -m $ vr_ sem zvišal za seboj krik pet .le-; ti in poljubljati. Strme je gleda- nil robe€ Toda gedajj p0 vseh teh seterih glasov in ta krik je od- 1«, ne da bi verjela očem, ko sem dogodkihj me je postalo kakor ne_
I se osmelil sprejeti nien izziv m ^	želel aem si -imprej od
iti v zgornje prostore in tam v miru nekaj premisliti in preudarki. Potu sem bil vtisov. Ko sem
, .	oddajal robec, sem, kakor je to
nila v elavo, me oglušila in zali-.dirjal na Tankredu; sedaj pa, ko že navadno, zardel do ušes
la. potlačila moj strah. Bil »no Je bilo vse končano, in zlasti, ko j - stavim, da si želi obdržati ro-k^r v omotici. In res je bdo v je naposled srečno dodala temu bec»f je dejal	in se za_
vsem tem, kolikor se zdaj sporni. h>pu v romantičnem razpoloženju smejal <<0či govore, da mu ^ njam, nekaj čisto viteškega. ; svoje lahkomišljene glavice še ne- iočiti se ^ vašega robca „
No, vse moje viteštvo je nastalo kako novo> prikrito, neizraženo | -Gotovo, gotovo je tako'" je iu Končalo hitreje kot hip, drj-	~ tedaj in po vsem tem pritrdila piaVolaska. "To vam je
*:a~e b: bila vitezu huda predla. Je Prisla v tak vzhit zaradi mo-' Tudi še danes ne vem, kaKo s m	vitežtva'da je planila k
*e rei.i. Jahati sem znal, ker *o,D meni in me ganjena, ponosna na.'w pravogafillo ustavila "vsled res se učil, toda moja kleka je bila me ye*el° pritisnila na svoje prsi. Čez minuto je okrenila k onim,
jeku!l v mojem zamira jočem sr J^ osmelil sprejeti njen izziv in 2U takim občutkom zadovo'jstvi pobrati rokavico, ki mi jo je zalu-in po;;osa, da nikoli ne po^aolm čala, ko se je ozrla na gospo M. tega li-ezumnega trenutka svoje Skorajda ni umrla strahu zaradi otnike dobe. Vsa kri mi je Si-' mene in grizenja vesti, ko sem
pravi! Ah!"... je rekla z neskri-to nevoljo in zmajala z glavo, toda
bolj podobna ovci njego jezdnemu koL'ju. Brez dvoma bi bil ib--td s Tankreda, ako bi bil "mci ta .sploh kaj časa vreči me raz sebe; to J* naredivši kakih petdeset sko kov se je naenkrat prestrašil e-groir.ntga kamna, ki je ležii ob cesti, in jo pocedil nazaj. Obrnil se je v diru, toda v tako obrtni lok;:, da mi je še vedno uganka, kako da nisem odletel iz sed'^i kofc žr^ga koke tri režnje daleč i*i se r.izlil na drobne kosce ter kiko da si r.i Tankred pri tem naglem obratu izpahnil nog. Planil je nazaj k vratom, srdito potresa-vajfv z glavo, metajoč noge kv-«ku in i■ vsakim skokom stre~:;ij.>č m 2 raz sebe, kakor da mu je skočil na hrbet tiger in se zipi-čil v njegovo meso z zobmi in kremlji- Še trenutek — in odle-
tel bi bil; že sem padal, ko mi je ila tvoja mati šele po tvojem odpotovanju. Boljše pa je vedela! Par jezdecev prihitelo na pomoč.
kot ti, komu pripada moje srce ter je spoznala mojo bedo. ker sem domnevala, da sem izgubila tvojo ljubezen.
Pripovedovala mu je vse, kar je pretrpela v zadnjih tednih v ovojem strahu za njegovo ljubezen in kar se je zgodilo danes, odkar se je odpeljala z Loto.
On je prisluškoval s pritajeno sapo ter poljubljal medtem-zopet in zopet njena usta, njene oči in roki. Ko je končala, je rekel:
—	Hvala Bogu, da je imela mamica jasnejše oči kot pa njen bedasti »in. Ti pa, ljuba moja, pravljična princesinja, ne moreš niti slutiti, kako brezmejno te ljubim in kako neizrecno srečnega si -me napravila.	I jg-"*"	«• •
Pogladila je njegove lase ter položila svoje lice na njegovo.
—	Mati ima prav, ko pravi, da si tak divjak, — je rekla nežno-poredno.	'
Zasmejal se je z mladostnim smehljajem, ki je razodeval srečo.
—	To je rekla moja mati?
—	Da, rekla mi je: — Ta divjak hoče zbežati, ker mu ni padla njegova mlada Žena takoj krog vratu. Ona pa me je boljše pozna-
Dva sta zagradila konju pot na polje, dva pa prijezdila tako blizu da mi malodane nista strla nog, ter stisnila Tankreda z obeh plati z boki svojih konj in ga prijela za vojke Čez nekoliko sekund snio bili že pri podvozu.
Sneli so me s konja, bledega, komaj dihajočega. Ves -sem se tresel kot bilka na vetru kakor tudi Tankred, ki je stal nepremično u-prt nazaj s celim telesom- kot da se je z&ril v zemljo s kopiti; težko je spuščal ognjeno sapo iz rdečih nozdrvi, se ves zdrzaval in drgetal kot list ter bil ves osupel razžalje-nja in. jeze radi nekaznovane predrznosti takega otroka. Naokrog so se razlegali kriki zmeden j a, za-
la kot ti.
—• Ah. draga, kako zelo me je mučila ljubosumnost. Ali si res'čudenja, preplašenosti. v »vojem sreu popolnoma gotova s Korfom?	Ta trenutek se je moj blodeči
— I)a, Ralf. Popolnoma sem se zavedla tega v Kolinu, ko je'pogledal srečal s pogledom gospe bUl v veži pred menoj. Drznil se je, spomniti me na nekdanje čase j M., razburjene "tn pdbledele, in tor (trtfjrV.vorftio	ljubezni.»TVdaj pa Rem jnu rc&la* kf$o zelo,tedaj — ne morem pozabiti tega
ga ianI." ujem, d« si preporodunjegovo vsiljivost: Lfe iz strahu, hipa —se je moje obličje maho-
ki so se prerivali okoli naju, tako naivno, tako silno strogo lice, na katerem sta trepetali in se lesketali dve majhni, kristalni solzi, in dejala, kazaje name s takim resnim, važnim glaskom, kakor-šnega od nje še niso čuli: "Mais e'est tres serieux, messieurs, ne riez pas! ("Stvar je čisto resna, gospodje, ne smejte se ) ne da bi opazila, da stoje vsi pred njo kot zamaknjeni začarani v njeno svetlo vzhičenje.
Vsa ta nepričakovana in nagla] njena kretnja, ta resni obrazek, ta prostodušna naivnost, te doslej neslutene solze, ki so ji privrele iz dna srca in bliščale v njenih vedno smejočih se očescih, vse to je bilo na nji 'tako čudo, da so vsi stali pred njo kot elektrizi-rani po njenem pogledu, naglih in ognjevitih besedah in kretnji. Zdelo se je, da nihče ne more odtrgati svojih oči od nje iz strahu, da ne zamudi tega redkega pojava na njenem navdahnjenem obličju. Celo naš gostitelj je zardel kot tlilipan, in trdi se, da je baje pozneje priznal, da je bil "v svojo sramoto" skoraj celo minuto zaljubljen v svojega prekrasnega gosta. Na, kajpak, da sem postal po tem dogodku vitez, junak.
4 4 Delorge! Togenburg!'' so klicali naokoli.
Razloglo se je ploskanje.
"I, kajpak, nastopajoče poko-lenje" je dostavil gostitelj.
"Mora, na vsak način pa mora z nami!" je zaklicala krasotica, *4 najdemo m moramo mu najti prostor. Sede zraven mene, na moja kolena... ah, ne, ne! Zmotila sem se!..." se je popravila in prasnila v smeh. ker ni mogla »držati sroeba pri spominu na
W»eneh.Xl/ve
SAMO SEST DNI PREKO
Z OGROMNIMI PAŠNIKI NA OLJI
FRANCE 16. OKTOBRA - 6. NOV.
PARIS 23. oktobra — 13. nov.
HAVRE — PARIŠKO PRISTANIŠČE Kabin« tretjega razreda z umivalniki in tekočo vod« za S, 4 aii 6 oseb. Francoska kuhinja In pija£a.
19 STATE STREET	NEW YORK*
mm—mm—mmmmmmmmm— ALI LOKALNI AOENTJE aij——a
nega pogleda gospe M., ki ni marala, da se šala nadaljuje.
Naglo sem odšel.
"Veš, ti si mi pa res pravi!" je zagostolela razposajenka, ko me je dohitela v drugi sobir in me prijateljsko prijela za obe roki. "Robec bi si bil kar lepo obdržal, ako ti je bilo toliko na tem, da si ga obdržiš. Rekel bi, da si ga kam založil, in stvar bi bila rešena- Ti si mi pravi! Tega nisi znal narediti! Res, smešen dečko si!"
In udarila me je nalahko s prstom po bradi ter se zasmejala, ker sem zardel kot mak.
"Zdaj sem tvoja prijateljic , kajne? Sovraštvo najino je koi čano, a? Da ali ne?"
Zasmejal sem se in ji molče stisnil ročico.
"No, tako, tako!... Zakaj pa si sedaj tako bled in se streseš ? i Ali te mrazi?"	j
"Da, bolam sem."	|
'' Oh, revček! To je gotovo od 1 silnih vtisov! Veš kaj? Lepo spat pojdi, ne da bi čakal večerje, in čez noč ti preide. Idiva."
Odpeljala me je v zgornje prostore. Zdelo se je, da si ne bo dala miru m da se bo neprestano sukala okoli mene. Pustila me je, da sem se lahko slekel, stekla dol, mi preskrbela .čaja in ml ga lastnoročno prinesla, ko sem bil že v postelji. Prinesla mi je tudi toplo odejo. Jako me je osupnila in ganila ta njena skrb nasproti meni, ali pa sem bil v takem razpoloženju po celem tem dnevu, izletu, mrzlici, da sem jo pri slovesu krepko in vroče objel kot svojega najnežnejsega, najljuibeega prijatelja. In tako želo sem se stisnil k njenim prsim in skoraj zajokal. Opazila je mojo rahločutnost in najbrž je bila tudi moja nagajiv-ka sama nekoliko gin jena. .
V JUGOSLAVIJO
Nizke cene za tja in nazaj v tretjem razredu
Do Zagreba in nazaj: $198. do $210.
V Beograd in nazaj —
$198.50 do $210.50 Veliki parniki za vas,—
vključno Maj*stic "največji parnik na svetu", Olympic. Homeric, Beigen-land, Lap'and, Pennland (prej Pitta-burgh), Zeeland, Arabic, itd.
Vi lahko obiščete domovino
ter se vrneta v Združene države z ameriškim vladnim dovoljenjem. Vpra,-ftajte pooblaJčeae p. gen te alt
WHITE STAB LIKI RED STAR LINE
1 BROADWAY	NEW YORK
"Ti si dober deček", mi je zašepetala in me gledala s svojimi uilčnlmi očesci, "prosim te, ne jezi se name, a 1 Kajne, da se ne boš?"
(Dalje prihodnjič.)
Kje so moji bratje JOHN, LOJZ in JAKOB LIPOVEC, doma iz vasi Bitomec, Primorsko. Prosim cenjene rojake, če kdo kaj ve o njih, da mi poroča, ali naj se pa sami oglasijo svojemu bratu, ker poročati njim imam več važnega iz starega kraja. — Anton Lipovec, 571 Pettjgrove St., Portlandt, Oreg.
(3x 12—14)
POTREBUJEMO VEČ MOŽ
za rezati lokse in delati hemlak drva. Plačam za 10-urno delo $3.50 in hrano, ali pa $3.50 od kvarta; orodje dam jaz. Pridite ali pišite po pojasnila na: Frank Homovec, Box 14, fiorton, W. Va. (3x 12—14)
POZOR ROJAKI 1
Prosti pouk glede državljan stva in priseljevanja je vsak četr tek in petek med 1. uro popoldne in 10. uro zvečer v ljudski šol št v. 62 Hester & Essex Street New York City.
Vprašajte za zastopnika Legij* za Ameriško Državljanstvo.
NAZNANILO.
Našim naročnikom v državi Pennsylvaniji naznanjamo da jih ho _ v kratkem obiskal zopet na* znani zastopnik
Mr. JOSEPH ČERNE in prosimo, ds mu gredo na roko, ter pri njem obnovijo naročnino.	.
Upravni! t v«.
Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko.
Kdor Je namenjen potovati v stari kraj, Je potrebno, da Je pou-Cen o potnih listih, prtljapri in dru-pih stvareh. Vsled naše dolgoletne IzkuSnje Vam mi zamoremo dati najboljša pojasnila in priporočamo, vedno le prvovrstne brzoparnike.
Tudi nedržavljanl »morejo potovati v stari kraj, toda preskrbeti si morajo dovoljenje ali permit la Washingtona, bodisi za eno leto ali 6 mesecev in se mora delati prošnjo vsaj en mesec pred odpotova-njem in to naravnost v Washington, D.,C. na generalega naselnl-škega komisarja.
Glasom odredbe, ki Je stopUa v veljavo 31. julija, 19M se nikomur več ne pošlje permit po poŠti, ampak ga mora iti iskati vsak posilec osebno, bodisi v najbližnji naselnl-fiki urad ali pa ga dobi v New Toku pred od potovanjem, kakor kedo v prošnji zaprosi. Kdor potuje ven brez dovoljenja, potuje na svojo lastno odgovornost.
Kako dobiti svojce iz starega kraja.
Kdor želi dobiti sorodnike ali svojce Iz starega kraja, naj nam prej piSe za pojasnila. Iz Jugoslavije bo pripuSčenib v tem letu 670 priseljene?*, toda polovica te kvote Je določna za ameriške državljane, ki Se le dobiti sem stariSe in otroke od 18. do 21. leta lo pa za poljedelske delavce.
AmerlSkl džavljanl pa eamorejo dobiti sem Sene in otroke do 18. leta brez da bi bili itetl v kvoto, potrebno pa je delati prošnjo v Washington.
Predno podvzamete kaki korak, pišite nam.
FRANK SAKSER STATE BANK
82 CORTLANDT 8T„ NBW YORK
Pozor čitatelji.
Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in 8te z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". S tem boste vstregli vsem.
Uprava 'Glas Naroda*.
Ad-^RTIŠE in tiZAŠNA
Ut V* -»IV-



fxriBi/mtr jjwtnn-.t;,myrr.

. ill .LSI* t 3_
OK.i
i-i
ntfKpCMT«)-.! "T"--f	Ji-i T . rt.TTf