poftnlna plačana v gotovini. ^niAvreu lUiu. i vi - y L j i 1 6.1, 1933 — -pfiloj V Ljubljani, dne 5. januarja 1933. Štev. 20. Letnik LXXIII. (šol. leto. 7932/33.) Učiteljski tovariš Stanovsko poliiišRo glasilo J. IL V. — sekcl/e sza dravsko banovino v Ljubljani = Mesečna priloga »'Prosveia« = Uredništvo in uprava: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6 I. Rokopisov ne vračamo. Nefrankiranih pisem ne sprejemamo. Izhaja vsak četrtek. Naročnina letno 60 Din za inozemstvo 80 Din. Člani sekcije J. V. U. plačajo list s članarino. Oglasi po ceniku in dogovoru, davek posebe. Pošt. ček. rač. 11.197. Telefon 3112 K „Spomenici Ni dovolj, da imamo jasno začrtano pot po uradnih predpisih in organiziranih pravilih, razmere nam ob vsakojakem neurju velevajo, da stopamo na plan s svojimi zahtevami, deklaracijami in spomenicami. Šola je pač politicum, je bila in ostane, učitelj sam pa je bil in kakor kaže, tudi on ostane kamen spodtike. Predolga je pot našega Kačurja, da bi jo svet pravilno ocenil, saj jo ocenjevati ne znamo niti sami, najmanj še, če gledamo na njo po modnem kroju vsak-terega časa. In vendar nam ni žal nobenega koraka, najmanj onega, ki nas je združil v enotno organizacijo. Ponosni smo lahko na svoje dejanje, saj smo bili ravno učitelji prvi, ki smo zaustavili propadanje morale vsled političnih vplivov in dvignili pravo edinstvo na svoj stanovski prapor, dočim smo kot zasebniki obdržali svoja politična prepričanja, ki nas kot tovariše niso ločila in ki bi nas še danes ne smela ločiti. In bili smo dosledni, vsaj hoteli smo biti. Doživeli smo dobo, ko so utihnili viharji zunanjega življenja, in tedaj smo se znašli v delu drug poleg drugega. Iz oči vseh je sijala dobra volja, da okoristimo svoj težko obremenjeni narod. Minulo je. Zamolkli viharji so se pritajili v podzemlje, in vse je nekam skrivnostno nemirno. In ta atmosfera ustvarja razmere, ki so nam potisnile na rame zaščitne plašče, dočim si moramo orožje pač sami izbirati. Res je učitelju na deželi danes težko življenje, težje kakor kdaj koli. Če si na mestu na enem poprišču, si ustvarjaš nehote bojno polje na drugem kraju; če životariš dobričino, se pomilovalno ozirajo nate borci z raznih strani, in težko, da si jim kos. Svet, ki je ustvaril Cankarjeve »Hlapce«, v svoji gnusobnosti ¿leda zopet danes nas v žanru moderniziranih »Hlapcev« in prav nič ne skriva, da nam namerava ob prvi priliki natakniti shranjeno ponošeno odelo. Mi učitelji smo niti, po katerih se razpleta/ta zgodovina in kultura iz roda v rod po živi vezi najnežnejših bitij, ki za nje odgovarjamo pred narodom in večnostjo. Prešli smo borbe življenja preko vrtincev političnih viharjev, a ne iz egoističnih ozirov, ker bi sicer ne bilo ne Jermanov, ne Klan-drov, ne Kačurjeve culice v slovenski literarni zalogi. — Borba naša sitremi za tem, da se nam od nikoder in nikogar ne drobe drobtinice in da se ne damo pitati za kapune. Učitelji, ki smo ustvarjali deklaracijo, smo bili in smo svobodomiselni v pravem pomenu besede, ker prepuščamo svobodo duha in volje vsakomur in smo to v bistvu, besedi in dejanju i:udi vedno dokazovali. Vsakomur upoštevamo dobro voljo, da okoristi človeški rod na način, ki ga sam smatra za najprimernejšega. Ker pa človeških misli ne moremo prerešetati skozi eno samo sito, je tudi nemogoče, da bi učiteljevo voljo presojali le po enakem miselnem kopitu. Naravno je, da se učiteljevo dejanje sklada z vsakojakimi skupinami in da v političnih borbah naletimo drug na drugega, kakor brat na brata. In tu se izkaže, komu je volja čista, nameni sveti. Od kar obstoja narodna borba, je učitelj narodni borec. Ker pa se menjavajo prevla-dajoče skupine, je naravno, da sta šola in učitelj igra političnega meteža in da je doslej vsaktera politična skupina presojala učitelja preko svojih očal. Danes imamo zaščito v šolskem zakonu, ki nam omogoča vsaj nemoteno prosvetno delo. Kdor dela, vsaj se ne boji kritike, pa naj bo ta iz vrst poklicanih ali nepoklicanih faktorjev. Samo dela naj! Življenje ni naš praznik in s počitnicami življenje ne zastaja. Premnogo jih je, ki se tega zavedajo in upam da smo vsi tega mišljenja. Odločni smo, energični, in zahtevamo vse to, ker smo opravičeni, ker imamo jasna načela in ni madeža na nas. Kdor se nam hoče približati, naj pride do nas z ljubeznijo, saj je v nas vendar toliko iskrene ljubavi, nepo-tvorjene, nesebične. Josip Lapejne. Zgrešena premeščanja učiteljstva in organizacija zašiite Po zakonu o narodnih šolah se smejo premeščati učitelji teh šol, ako sami zaprosijo za premestitev, ako je nastopila službena potreba za njih premestitev ter po kazni. Na lastno prošnjo se izvrši premestitev večinoma iz najrazličnejših motivov. V to silijo največkrat učitelja družinske ali druge razmere, da teži za novim službenim mestom. Včasih so motivi prošenj za premestitev v nevzdržnih razmerah dotičnega kraja, težnja k bližini železnice, odnosno v kraj s srednjo šolo zaradi šolanja otrok. Razumljivo je, ako učitelj sam prosi za službeno mesto in si sam izbere službeni kraj, ki bo njegovim potrebam in željam najbolj konveniral, da se vse drugače posveča svojemu poslu v takem kraju ter tudi dalj časa tam vztraja, kakor če je s silo premeščen v kak kraj. — Razume se samo po sebi, da mora do gotove mere državna uprava tudi razpolagati z učiteljstvom in predvsem mlajše učiteljstvo dodeljevati v kraje, za katere sicer ni prosilca. S pomanjkanjem mest in naraščanjem reflektantov bo izbira službenih krajev vedno težja. Premestitve po službeni potrebi so dvignile v preteklih dobah, ko je veljal še stari uradniški zakon s čl. 71, jako mnogo prahu. Te premestitve so jako kočljiva zadeva, ker se lahko izvrše na podlagi njih največje zlorabe. Ako so te premestitve utemeljene, je lahko hitro dokazati prizadetemu njih upravičenost. Vse drugače pa je, ako se teh premestitev sploh ne more utemeljiti in ako službena potreba ne obstoja ter ni jasno vidna. Še težje zadenejo prizadetega take premestitve, ako ima v dekretu označeno poleg »službene potrebe« tudi klavzulo, kakor bi prosil »po lastni prošnji«, dasi nikdar nikamor prosil ni. Razumljivo je, da vzbujajo take premestitve predvsem odpor v prizadetih, v vsej okolici pa rušijo vero v pravilno postopanje. V dobah partizanskih časov, ki so za nami, so se te premestitve iz službene potrebe zlorabljale prav v partizanskem zmi-slu in so na te vrste premestitve imele zakulisne vplive najrazličnejše osebe, ki se niso upale jasno in odkrito na plan. Tretje vrste so premestitve — »po kazni«. Že vse predhodne premestitve je učiteljstvo opravičeno smatralo kot kazenske, ako niso bile dovolj utemeljene, četudi niso nosile klavzule »po kazni«. A tudi glede kazenskih premestitev ni vseeno, v kaki obliki se izvršujejo. Predvsem, ako se hoče, da bodo te premestitve neoporečne, mora slediti premesitit-vi predhodno objektivna disciplinska preiskava, ki vsestransko ugotovi dejansko stanje ter prizadetemu priobči ikrivdo in disciplinsko razsodbo. Le taka premestitev vpliva vzgojno na prizadetega in tudi na okolico! Povsem zgrešen je pa običaj, ki se je ukore-ninil v prakso, da se kazenske premestitve vrše na podlagi nepopolnih disciplinskih preiskav, često na podlagi golih anonimnih ovadb, da prizadeti niti točno ne ve, česa ga dolže in kaj je zagrešil, da je sledila po zakonu najvišje odmerjena kazen — premestitev. Odpor rode tudi vse kazenske premestitve, ki so se izvršile brez disciplinskih preiskav ali s formalno nezadostnim in formalno napačnim postopkom. Četudi je prizadeti kriv, je jasno, da mora organizacija ščititi tudi v tem primeru pravilni postopek. Nikogar pa ne more braniti, ki je kriv in se mu je> to s pravilnim postopkom dokazalo. Dvomimo tudi o koristnosti premestitev »po kazni«, ako se pred kazenskimi premestitvami niso uporabile druge z zakonom predvidene nižje kazni, kakor so opomin in ukor. Velika zmota je, če kdo misli, da se s takim postopanjem ozdravljajo razmere, ker se do-seza z njimi po navadi ravno nasproten efekt pri prizadetem in tudi v okolici. Vse drugače bi vzgojno vplivalo, ako bi se posluževalo postopnih kazni, da bi opominu sledil ukor in šele ukoru premestitev. Jako bi premislil vsakdo vztrajati pri pogreški, če bi se mu javila z opominom in če bi vedel, da sledi opominu ukor. ukoru pa premestitev. Prepričani smo, da bi se od leta do leta zmanjševalo število opominov, ukorov in premestitev ter bi se s tem dvigala v vsakem pogledu službena korektnost. Danes pa že vsak la-jiški mogotec, ki mu je napoti ta ali oni učitelj, misli, da mora opraviti svojo zadevo le s premestitvijo učitelja ter ruje vsevprek toliko časa, da se mu nakana končno posreči. In kaj je efekt takih premestitev? Da nezadovoljstvo vedno narašča in službene razmere postajajo vedno desolatnejše in nevzdržnejše! Vsake zadeve pa se tudi ne da rešiti in popraviti samo s premestitvijo učitelja. Nekega dne čita učitelj v listih, da je upokojen. Zaman se vprašuje zakaj. Zaslišan ni bil. Vsa nacionalna društva iz kraja mu dajejo izjave o neoporečnosti. Predstavniki teh društev in poslanci izjavljajo, da odlože svoja mesta, če se ne razčisti zadeva. O škodi, ki jo povzroče te vrste premestitve in upokojitve, ni treba niti dokazov. »Predložena je bila ovadba«, ki zahteva takojšnjo odstranitev in premestitev upravitelja ter namestitev nacionalno čutečega upravitelja, ki bo služil kot vzgled vsem občanom, ker skoro ni pričakovati od občanov, da bodo podpirali nacionalno politiko, dokler bo ta upravitelj v kraju. In kaj se je zgodilo? Faktično je nekega dne čital dotični upravitelj v listih, da je premeščen, seveda brez predhodnih priobčitev njegove krivde in na njegovo mestc> je bil nameščen drugi upravitelj, ki pa se mu pred-bacivajo prav isti. očitki. Tako naj bi se stvar s premestitvijo — izboljšala! Sedaj se vprašamo: Ali niso popolnoma zgrešena taka premeščanja učiteljstva? Ali imajo premestitve pod takimi okoliščinami sploh kar smoter? Ako bi se s tem razmere res faktično izboljševale, bi molčali, tako pa molčati ne moremo. Ali se s tem ne ubija le avtoriteta državne uprave! Nujno potrebno bi bilo, da bi se odstranili vsi strankarski in lajiški vplivi na učiteljska nameščanja in premeščanja, ker to imperativno nujno zahteva interes šole in interes države same — ako hočemo priti do urejenih razmer. Da pridemo do tega smotra je »Jugoslo-vensko učiteljsko udruženje« organiziralo sistematično zaščito članstva proti vsem ne-zmislenim premeščanjem, da pokaže javnosti in merodajnim krogom zgrešenost poedinih premeščeni ter da zaščiti članstvo pred ne-osnovanimi premestitvami. V to svrho je izdalo JUU poseben »Pravilnik o zaščiti članstva JUU«, ki ga prinašamo na drugem mestu in po katerem se mora ravnati vse članstvo, ki potrebuje stanovske zaščite. Za učiteljstvo sekcije JUU dravske banovine ta zaščita ni nova, ker je zasnovana na istih principih, ki so bili pri nas že v praksi. Na učiteljstvu je sedaj ležeče, da pomaga svoji organizaciji pri stremljenju, dovesti naše javno življenje čim prej do čim višje urejenosti v dobro šoli, narodu in državi! PRAVILNIK O POSTOPANJU PRI ZAŠČITI ČLANOV JUGOSLOVENSKEGA UČITELJSKEGA UDRUŽENJA. Čl. 1. Član Jugoslovenskega učiteljskega udruženja, ki prosi za zaščito v smislu predpisov čl. 3. t. č v zvezi s čl. 14. t. c) pravil, je dolžan izpolniti z vsemi podatki zaščitno polo, katere vzorec predpiše Izvršni odbor. Čl. 2. Ko prejme odbor sreskega učiteljskega društva zaščitno polo, overovi resničnost podatkov ter pokrene vse, da že v svojem krogu zaščiti člane. Ako sega zadeva preko delokroga sreskega društva, mora društvo takoj odposlati zaščitno polo sekciji. Ako sekcija ne more izvršiti zaščite v svo- jem delokrogu, tedaj pošlje polo s svojim mišljenjem Izvršnemu odboru. Čl. 3. Izvršni odbor, vsaka sekcija, kakor tudi odbor vsakega sreskega društva osnuje na sedežu društva poseben zaščitni odbor, sestoječ iz treh članov. Pri sekciji in sreskem društvu mora priti v ta odbor najmanj po 1 član društvenega odbora, a pri izvršnem odboru morajo biti vsi trije člani izvršnega odbora. Čl. 4. Zadeva, javljena po zaščitni poli, se obravnava takoj po prejemu in se o uspehu poroča članu, ki je zaprosil za zaščito. Čl. 5. Zaščitni odbori pri izvršnem odboru in sekcijah objavljajo v stanovskem tisku Udruženja posamezne slučaje izvršene zaščite brez navedb imena in službenega kraja člana, ki je bil deležen zaščite. Čl. 6. Na koncu šolskega leta pošljejo statistični pregled vseh zaščitenih slučajev odbori sreskih društev sekciji, a te Izvršnemu odboru, ki poda v svojem letnem poročilu Glavni skupščini celoten pregled zaščite. Čl. 7. Član, ki.zahteva zaščito, mora poravnati tudi vse stroške za takse, poštnino in uradna potrdila ter dokumnete pri oblasti, ako je to pri reševanju njegovega slučaja potrebno. Za vse to se mora že v naprej zavezati v svoji zaščitni poli, po predhodnem dogovoru z odborom, kateremu odda svojo zaščitno polo. Čl. 8. Član, ki prosi za zaščito, mora oddati vse dokazilne dokumente zaščitnemu odboru in je tudi osebno odgovoren za resničnost podatkov o sebi in o zadevi, v kateri prosi za zaščito. Čl. 9. Član, ki je pravilno prijavil svoj slučaj zaščitnemu odboru, ne sme podvzeti v javnosti, privatno, ali potom drugih oseb nikakih korakov v tej zadevi brez vednosti zaščitnega odbora. Čl. 10. Zaščitni odbor odtegne zaščito: a) v slučaju neresničnosti ali nezadostno utemeljenih podatkov, navedenih v zaščitni Poli; b) ako se prosilec pregreši proti čl. 9. tega pravilnika; c) ako član, ki prosi za zaščito, ne prevzame obveze glede plačanja stroškov po predpisih Čl. 7. tega pravilnika; č) v slučaju, da se prične disciplinsko postopanje v svrho ugotovitve krivice; d) v slučaju zlorabe v zvezi z izvrševanjem službene dolžnosti; e) v slučaju izrečene kazni, za katero ugotovi zaščitni odbor, da je po zakonu osnovana in pravilno izrečena; f) ako oseba, ki prosi za zaščito, ni bila član Udruženja najmanj tri mesece pred dnem, ko prosi za zašSito. Čl. 11. Ta pravilnik je veljaven od dne, ko se objavi v »Narodni prosveti«, glasilu Jugoslovenskega učiteljskega udruženja. Po objavi pravilnika ne bo vršilo Udruženje nikakih intervencij v slučajih, ki so mu j avl jeni na kak drug način, kakor ga predpisuje ta pravilnik. Opomba: Gornji pravilnik je bil objavljen v »Narodni prosveti« štev. 41. z dne 11. decembra 1932. in je stopil s tem dnem v veljavo. O začasnem učnem načrtu za višjo narodno šolo Tri leta so prešla, odkar je izšel zakon o narodnih šolah. Pravilnika, ki bi pojasnil in tolmačil določila, še ni, čeprav je po čl. 181. predpisan zanj dvomesečni rok po objavi zakona. Ni pa tudi učnih načrtov, ki so hrbtenica šolstva ter temelj učiteljevega pedagoškega in didaktičnega udejstvovanja. Kakor vse kaže, dobimo vendarle v bližnji bodočnosti stalne učne načrte, o katerih razpravlja že Glavni prosvetni svet v Beogradu. Pred kratkim pa je tudi izšel začasni učni načrt za višjo narodno šolo, ki velja že za tekoče šolsko leto. Začasni učni načrt pozna deško in dekliško višjo narodno šolo z rednim in skrajšanim poukom. Za redni pouk je predpisanih 28 učnih ur, za skrajšani pouk pa 20. Predmeti za posamezni razrede so isti, kot jih predpisuje zakon o narodnih šolah. Nanovo sta uvedena dva nova predmeta, in sicer: praktična gospodarska znanja in higiena za dečke, gospodinjstvo in higiena za deklice. Učni načrt loči zadnja dva razreda z ozi-rom na krajevne prilike, bodisi da so kmetijskega, trgovskega oz. obrtnega značaja. Kdaj naj bi se vršil skrajšan pouk, o tem načrt ne govori. Pač pa pravi zakon o narodnih šolah v čl. 11., da o tem odloča minister prosvete. Z vsemi podrobnostmi zač. učnega načrta se zaenkrat ne moremo pečati, pač pa moramo osvetliti nekaj načelnih zadev, na katerih naj slone ta razmotrivanja in ki naj pripomorejo do razbistritve, zakaj smatramo ta učni načrt za pomanjkljiv. Kaj je z organizacijo višje narodne šole? Slovensko učiteljstvo je v tem oziru že spre- jelo stališče, zahtevajoč, da naj le-ta po uvedbi osemletne vsakdanje šolske obveznosti obsega zadnja štiri šolska leta in ne zadnje štiri razrede. Osvajajoč to za naše razmere edino pravilno stališče, bi obsegale višjo narodno šolo vse kategorije šol, od enorazrednice do osemrazrednice. V nasprotnem primeru bi bilo občutno prizadeto zlasti podeželsko šolstvo, ker bi višja narodna šola prišla v prid le mestom in trgom ter par večjim krajem na deželi. Učiteljstvo je na svojih zborovanjih glede učnih načrtov predlagalo, naj se le-ti ne predpišejo generalno, pač pa ločeno po kategorijah šol, n. pr. posebej za enorazrednice, dvorazrednice itd. Ako pa pogledamo zač. učni načrt, vidimo, da se to načelo ni osvojilo, ker drugače bi se ne predpisalo učnega načrta le za višjo narodno šolo skupaj za vse štiri razrede. S tem učnim načrtom se potemtakem okoristijo deloma le 5-, 6- in 7-razredne šole, popolnoma pa le 8-razredne šole. Tisto skrajševanje snovi in prilagoje-vanje posameznim kategorijam šol nima tal in ne rodi pravih uspehov. Drugo načelno stališče, ki ga moramo pri razmotrivanju o zač. učnem načrtu poklicati v spomin, zadeva smoter in cilj narodne šole. Narodna šola naj daje učencem formalno in materialno izobrazbo. Formalno, da mu bistri srce in voljo in razum ter ga s tem usposobi za samostojno iskanje in udej-stvovanje v pošolski dobi. Materialna izobrazba pa naj da učencem najvažnejše praktično znanje, ki mu je potrebno, ko stopi po končani šoli v življenje. Narodna šola naj torej poudarja vzgojo in pouk. Obe ti kom- ponenti pa naj bosta v enakem razmerju. Zato naj ne prevladuje prva na škodo druge. Izhajajoč iz tega bistvenega stališča, moremo ugotoviti, da je največ učnega časa odmerjenega predmetom, ki pospešujejo predvsem materialno izobrazbo. Saj je že v I. razredu višje narodne šole izmed 28 tedenskih učnih ur odmerjenih realnim predmetom 12, spretnostnim predmetom 8, verouku 2, narodnemu jeziku 3 in računstvu tudi le 3 ure. V tretjem razredu pa je realnim predmetom odmerjenih že 13 tedenskih učnih ur — skoraj polovica vseh ur v tednu. Vsekakor preveč, in to na škodo narodnega jezika in računstva. Tema predmetoma je odmerjenih gotovo premalo učnih ur. Slabo bi cenili svoj narodni jezik, ako bi ga vzporejali s spoznavanjem prirode in ako bi mu dali eno uro v tednu več kot za rokotvorni pouk. To poudarjanje materialne izobrazbe se tudi ne sklada z duhom novega časa, ki zahteva po-duhovljenje vsega našega življenja, ako nočemo, da ne propade človeštvo na razvalinah mafcerializma. Tretje načelno stališče, ki nas mora voditi pri sestavljanju učnih načrtov, je, da ne zahtevamo od narodne šole preveč znanja. Le tam, kjer se sistematično, razumno, odgovarjajoč otroški duši podaja učna snov, je mogoča apercepcija predstav, je dana možnost, da se učna snov utisne v spomin učenca. Kar gre preko tega okvirja, je v kvar učencu in učitelju, ker se s hitrico podana učna snov razblini v nič — v šolski neuspeh. O preobremenitvi učencev in o prenasičeno-sti s snovjo je bilo že govorjenje, posebno je to drastično orisal dr. Plečnik pred par leti v Mladiki. Ze večkrat se je tudi ikonsta-tiralo, da si morajo že učenci osnovnih šol iskati inštruktorje, ako hočejo napredovati. Koliko znanja zahteva načrt iz zgodovine in drugih predmetov za I. razred, t. j. za tiste učence, ki hodijo peto leto v šolo in so stari 11 let. Prepričani smo, da vse snovi, ki jo predpisuje načrt posebno iz realnih predmetov za višjo narodpo šolo, ne obvlada dijak z malo maturo. Kakor smo že navedli, podrobno načrta ne bomo analizirali. Pač pa naj- navedemo še nekaj važnih stvari, ki nas morajo zanimati. Brez kake tendence in v popolnem soglasju duhovnega edinstva naše države smemo zahtevati, da se upoštevajo pri razdelitvi snovi na posamezne razrede, posebno iz zgodovine in književnosti, enakomerno vsaj kvantita- tivno vse pokrajine v državi. Seveda bi bilo najbolje, da bi odločevala kvaliteta. Zato se čudimo, da pozna učni načrt iz slovenske književnosti samo Prešerna, Vraza in Cankarja, ki naj se posebej obravnavajo, medtem ko pozna iz drugih naših pokrajin sledeče: Kačiča, Veljkoviča, Dositeja, Vuk^, Gaja, Branka, Savo, Gunduliča, Mažuranica, Njegoša, Preradoviča, Šenoa, Iliča, Talska, Jak-šiča, Ignjatoviča, Popoviča, Veselinoviča, Šan-tiča in Kraljeviča.* Glede poučevanja narodnega jezika tudi nismo na jasnem. Zanj so predpisane 3 ure, oz. v IV. razredu 4. Za šole s slovenskim učnim jezikom pa predpisuje učni načrt še po 2 uri sfbohrvatskega jezika za vsak razred. Tedaj bo imel pri nas v Sloveniji vsak razred po 30 ur tedensko, drugod v državi pa 28, kar je pa v nasprotju z zakonom o narodnih šolah, ki predpisuje za vsakega učitelja maksimalno 28 ur. Kar zadeva učenje slovenskega jezika v drugih banovinah, določa načrt le, da se čita v IV. razredu nekoliko lažjih člankov iz slovenskega narečja.** Ne rečemo, da nima načrt vrlin. Ima pa glede načel, ki smo jih zgoraj očrtali, tudi hibe, ki jih je treba odpraviti. Videz tega načrta je, da smatra višjo narodno šolo za nekako meščansko šolo, kar je pa vseskoz pogrešno. Narodna šola je splošno vzgajali-šče in izobraževališče, ki je namenjena vsem šoloobveznim otrokom, kar pa meščanska šola ni. Mora pa biti to višja narodna šola. Naša končna beseda glede učnih načrtov naj bi bila sledeča: Prosvetno ministrstvo naj izda čimprej učne načrte za vse kategorije Šol, vpoštevajoč, da vsak izmed teh tvori višjo narodno šolo. Vsi izdani učni načrti naj bi imeli triletni začasni značaj. To pa radi tega, da se v tem času praktično preizkusijo in popravijo. Po treh letih pa naj bi postali vsi omenjeni učni načrti stalni. V. Rupret: * Pri učnem načrtu za srednje šole je že izvršena tozadevna korektura in smo prepričani, da bo isti postopek tudi pri končni redakciji učnega načrta za višjo narodno šolo. (Op. ured.) ** Pri končni redakciji učnega načrta za osnovne šole so se upoštevale pripombe v gornjem smislu in je načrt za osnovne šole že v tem oziru popravljen in izenačen. Ni razloga, da bi se ista ne izvršila pri končni redakciji za višjo narodno šolo. (Op. ured,) Organiziranje učiteljev - zadrugarjev Noben stan ni tako enakomerno in dosledno razporejen med narodom, kakor ravno učiteljski in noben stan ne drži bodočnost naroda tako trdno v svojih rokah, kakor ravno učiteljski. Vsaik bodoči državljan in naj si izbere še tak poklic, stoji dolgo vrsto let pod vplivom učitelja. Kaj to pomeni, se malo-kedaj zavemo. Nujna potreba pa je, da se tega zavedamo, da temu primerno nastopamo in da temu primerno uravnavamo svoje delo. Učiteljsko delo je mnogdbrojno. Dela ne vršimo samo v šoli med mladino, temveč tudi izven šole med mladimi in starimi. Napredek, obstoj ali propad marsikakšne organizacije, pa naj bo to društvo, zadruga ali kaj drugega, je često odvisen od učiteljevega sodelovanja. Tudi smer, v kateri se delo vrši, daje pogostokrat učitelj. Nič naj nas ne moti, da je učitelj pri organizaciji često na podrejenem mestu, da nima v rokah predsedstva, načel-ništva ali slične reprezentativne funkcije, rimo. Morda bo za to prilika o Veliki noči. Preden pa se sestanemo, je potrebno, da premislimo, kako naj vso stvar organiziramo, da bomo imeli kaj uspeha. Premisliti moramo v glavnem, kakšne naloge naj ima organizacija učiteljev - zadrugarjev. V prvi vrsti bo seveda naša naloga širiti idejo zadružništva med narodom. Kapitalistična oblika narodnega gospodarstva je dosegla že davno svoj višek. Vrh ni bil ravno posebno visok in nadaljnja pot je vsekakor navzdol. Narodno gospodarstvo bo prešlo v roke zadružništva, ker dela na tem, da se prodajne cene znižajo, da ima od tega korist vse članstvo zadruge. To je tista sila, ki je dvignila zadružništvo na visoko etično podlago. Korist vseh je cilj zadružništva in ta cilj je pravičen. Vsled tega pomena zadružništva za narodno gospodarstvo, za narodno blagostanje, je zadružništvo vredno, da se razširi med narodom. Zato je prva naloga organiziranih učiteljev - zadrugarjev, da to idejo širijo. Temu analogno mora biti naše delo v šoli med otroci. Tam moramo v bodoči generaciji polagati temelje zadružne ideologije. Ko mlad človek izstopi iz šole, mora smatrati za naravno, da vstopi v kako zadrugo, da posveti del svojega delovanja zadružništvu, da s tem koristi sebi, svojim soobčanom, svojemu narodu. Tako moramo širiti idejo zadružništva v šoli in izven nje. Naša organizacija pa mora imeti poleg tega glavnega namena še tudi druge. Tako je n. pr. treba širiti enotno ideologijo zadružništva ne samo med nami samimi, temveč tudi med svetom. Ali je potrebno, da vlada v našem zadružništvu še vedno strankarstvo? Ali je potrebno, da so skoro v vsakem večjem kraju po dve ali več zadrug z istim programom. Ali ima kak smi- sel, da podrejamo naše gospodarstvo stran-karstvu, da cepimo našo denarno moč, mesto da bi jo združili in združeni postali mnogo močnejši. Kapitalizem — najhujši nasprotnik zadružništva — ima v strankarski razcepljenosti najmočnejše orožje proti zadružništvu. »Divide et impera!« Naloga organiziranih učiteljev - zadrugarjev je, narodu odpreti oči tudi v tem pogledu in mu pokazati pravo pot- Končno pa je naša naloga tudi skrbeti zase. Vsaka stanovska organizacija, torej tudi naša, bo tem močnejša, tem vplivnejša, čim boljše bo gospodarsko podprta. Gospodarske dobrine imajo še vedno ono elementarno važnost, katero so imele v pradobi. Končni cilj naših najvišjih družabnih oblik — držav — je vedno še pridobivanje čim več gospodarskih dobrin. In končno je gola resnica to, da bi imelo širjenje duševnih dobrin mnogo več uspeha, če bi šlo šele za širjenjem gospodarskih dobrin. Vsled tega mora biti prva skrb stanovske organizacije ta, da se gospodarsko podstavi, da se osamosvoji. Zato mora organizacija učiteljev - zadrugarjev privzgojiti članstvu moralno dolžnost, da vstopi v stanovske zadruge, da v njih sodeluje, da se v prvi vrsti njih poslužuje. Se mnogo bi lahko napisali o nalogah organizacije učiteljev - zadrugarjev, toda za enkrat naj bo dovolj. — Vabim pa s tem vse, ki so dobre volje, da se k temu vprašanju oglasijo, da pošljejo svoje predloge in prispevke zadružnišikemu odseku in s tem pripomorejo k čim uspešnejši rešitvi naloge, ki nas čaka. Naš list je dal na razpolago posebno rubriko za zadružništvo, v kateri bomo razpravljali o tem prevažnem vprašanju. Naj bi bilo čim več sotrudnikov in čitateljev. M. Zor- Splošne vesti glavno je, da je delo v njegovih rokah. In delo radi predvsem nalagajo učitelju! Meni se zdi to za vpliv našega stanu prav dobro. Kajti uspeh, razvoj in smer društvenega dela ni toliko odvisna od osebe, ki reprezentira, temveč od osebe, ki dela, ki stoji sredi dela. Ta pa je v največ slučajih učitelj. V kakršno smer bo hotel on zaviti, v tako smer se bo organizacija pomaknila. Z ozirom na naslov tem vrsticam se bo marsikomu zdel morda gornji uvod odveč. Toda to ni res. Potreben je bil zato, da nam jasno predoči vpliv, Osi ga lahko izvajajo na slovensko zadružništvo — na narodno in stanovsko gospodarsko — organizirani učitelji zadrugarji. Gospodarski svet JUU, sekcija Ljubljana, je ustanovil poseben zadružniški odsek in mu poleg ostalega poveril tudi izvedbo organizacije učiteljev - zadrugarjev. Treba bo, da se enkrat sestanemo ter se o tem razgovo- Vesele božične praznike in srečno novo leto J933. želimo vsem tovarišem pravoslavne vere — PRVI KAMEN 1000 DIN Z.4 UČITELJSKI DOM V OMIŠLJU JE DAROVAL TOVARIŠ TOMO JEDR* L1NIČ, strokovni učitelj v Ljubljani. — Priglasite grugi svoj pristop k društvu za postavitev zdraviliškega doma v Omišlju ter pošljite prijavo, ki je bila priložena zadnji številki »Učiteljskega tovariša«. Delež je plačljiv v mesečnih obrokih po 50 Din. Čim več priglašencev bo, tem manjši bo lahko delež. Tovarišice in tos variši, zavedajmo se velikega pomena učiteljskega zdravilišča in okrevališča ob morju! — Da ne bo nesporazumijenja, izjavljamo, da smatramo podpisane dopise v listu načeloma kot osebno mišljenje podpisancev, četudi ni uredniške pripombe, kar velja tudi za dopis »Zastrupljenje vodnjakov in SŠM« v polemiki, zadevajoči Slov. šol. matico, objavljeni v »Učit. tov.« — Uredništvo. — Izvršni odbor Učiteljskemu domu v Mariboru. Na seji izvršnega odbora JUU dne 24. decembra je bilo sklenjeno, da pristopi izvršni odbor kot član k zadrugi Učiteljski dom v Mariboru. Vpisal je deset deležev po Din 100*— in denar nakazal odboru doma v Mariboru. — Narodna prosveta - tednik. Centralno glasilo Jugoslovenskega učiteljskega udruže-nja, »Narodna prosveta« je izhajala do sedaj dvakrat tedensko. V smislu sklepa seje izvršnega odbora JUU se spremeni Narodna prosveta v tednik. Naročnina za člane znaša od-sedaj letno Din 50'—, za nečlane Din 60-—. — Postavitev šolskih upraviteljev. Šolski upravitelji, ki so bili nameščeni v zadnjem času, pa za opravljanje upraviteljskih poslov nimajo dekreta ministrstva prosvete, naj vlo-že prošnje na sres. načelstva, da jih ta predlagajo banski upravi za namestitev na upra-viteljskem mestu. Kr. banska uprava odpošilja take predloge ministrstvu prosvete, ki postavlja šol. upravitelje v zmislu 2. odstavka § 113. zakona o narodnih šolah in jim izstavlja potrebne dekrete. — Isto velja za učitelje, ki so prevzeli kot najstarejši na šoli po premestitvi, upokojitvi ali smrti prejšnjega šol. upravitelja upraviteljske posle, imajo pogoje za Dodelitev upraviteljskega mesta in na to tudi reflektirajo. — Premestitve učiteljstva »po lastni prošnji«. Na vprašanja od nekaterih strani, ako se lahko pritožijo učitelji proti premestitvi, če je označeno v dekretih, da so premeščeni »po lastni prošnji«, dasi niso vložili nikake prošnje za premestitev, odgovarjamo, da je taka tožba mogoča na Državni svet po občih predpisih za pritožbo. Ako je rok (15 dni) zakasnel, je treba vložiti na ministrstvo, prošnjo za formalno popravo dekreta. S popravo dobi prizadeti pravico do potnih in selitvenih stroškov. V nasprotnem primeru ima Pošljite čimprej prijavnice za obmorski učiteljski dom na Omišlju! Delovanje učiteljstva na glasbenem polju Odbor Učiteljskega pevskega zbora si je stavil nalogo, zbrati podatke o delovanju uči« teljstva na glasbenem polju. V ta namen je bila priobčena v našem listu prošnja, naj po* šlje učiteljstvo podatke o delovanju na tem polju. Prva poročila so že dospela. Priobče* vali jih bomo pod tem naslovom po vrstnem redu. Danes prinašamo poročilo od tovarišice Ane Zupan iz Gor. Lendave. Gornjelendavski mladinski pevski zbor. (Ustanovljen v letu 1931.) Na Vaš cenjeni poziv v »Učiteljskem tovarišu« z dne 22. dec. 1932. Vam tudi jaz pošiljam nekaj podatkov o svojem malem mladinskem pevskem zboru, katerega vadim in vodim od začetka lanskega šolskega leta. Iz popisa njegovega delovanja boste videli, da še ni niti enkrat nastopil na kakem samostojnem koncertu, ker pevčki še niso dovolj izvežbani, da bi se lahko naučili v enem šolskem letu zadostno število pesmi, če tudi le za mal koncert. Veselja pa imajo še precej, zato upam, da bomo počasi napredovali. Pevčki vadijo pridno, po večkrat na teden in v novem šol. letu tudi ob nedeljah. Pesmi so za nje precej težke, zato potrebujemo za vsako pesem več časa. Ob priliki Tyrševe proslave 20. III. 1932. so zapeli pesmico: »Sokolič« (2 glasno) »Domovini« (2 glasno), »Kiša pada ...« (2 glasno) in »Po Koroškem po Kranjskem« (3 glasno). 29. junija so nastopili s 3 pevskimi točkami na 1. javnem nastopu tuk. sokolske čete, na šolskem dvorišču. Zapeli so: »Domovina« (2 glasno), »Po Koroškem po Kranjskem« (3 glasno), »Na Jurjevo« {3 glasno). kopališču z 2 pesmima: »Vigred« in »Na gro-beh« (2 glasno). Drugič ob priliki sok. proslave 1. decembra s pesmimi: »Tamo daleko«, »Lepa naša domovina«, Slovenec,, Srb, Hrvat« in »Sokolič«. v Tretjič smo nastopili pri »Božičnici« s pesmimi: »Noč božična«, »Slava na višavi«, »Kaj se vam zdi« — vse dvoglasno. Na božični dan je mladinski pevski zbor zapel pri maši: »Noč božična«, »Slava na višavi«, »Kaj se vam zdi« in »Počivaj milo Detece«. V bodočnosti nameravamo toliko doseči, da bi lahko prirejali samostojne koncerte, da bi imeli v prvi vrsti moralnih in seveda malo tudi gmotnih uspehov, da bi si nabavili vsaj harmonij za lažje poučevanje petja (sedaj učim samo s pomočjo violine in s svojim glasom). Prosila bi Vas še nekoliko natančnejših pojasnil o nastopu mladinskih pevskih ¿borov v avgustu: Ali naj si izbere vsak vaditelj sam pesmi, ali naj se vadijo kake določene pesmi. Prosim, da mi sporočite kmalu, kako in kaj, da začnemo pravočasno vaditi določene pesmi. S tovariškimi pozdravi Ana Župan. Opomba: Glede nastopa v avgustu (morda še preje) vam sporočamo, da bo izbira poljubna. Vens dar bo potrebno, da boste poslali — na poziv — pesmi, ki jih nameravate izvajati odboru, ki bo sestavljal program. „Razmere" (Prispevek k folklori doline šentflorjanske.) Najprej tistim, ki ne poznajo razmer, par besed o teh cvetkah, ki menda že iz davnih časov sem krasijo vse kote prelepe doline šentflorjanske. »Razmere« so vse strašne ali pa najmanj interesantne. Saj bi drugače sploh ne bile raz- mere. Čim skrivnostnejše, tem interesantnejše so, tem večja je njih vrednost. Rade postanejo znane in obče znane, zato sila rade potujejo. Stopi na vlak, najbolje v 3. razred, pa se ti oglasijo iz vseh kotov. Prav posebne razmere potujejo baje celo v 2. razredu. Večkrat jih spremljajo slučaji, njih ožji sorodniki, ki so navadno zanimivi, včasih tudi inte-resantni. Prav za prav so slučaji bolj skromni in siromašni, vozijo se radi tudi sami zase, medtem ko je razmer vselej kar več na kupu in so nekatere prav kričeče. Najdejo se celo zloglasne razmere. Pokvarjenost sveta je pač velika! Takole dan, dva pred božičem, veliko nočjo ali prve dni po sklepu šolskega leta so bili včasih vsi vlaki, ki so križali širom doline šentflorjanske, zvrhano polni prav posebnih razmer, ki se jim drugače pravi tudi »šolske razmere«. Čim daljša in dolgočasnejša je bila vožnja, tem več jih je dal ljubi Bog in tem bolj so bile zamotane. Mene so včasih prav zanimale, pa sem zato ždel v kakšnem kotu in jih poslušal. Končno sem prišel do zanimivih odkritij, da tudi šolske razmere niso vse ene vrste, ampak se zopet delijo na različne podrejene vrste, ki so med seboj v večji ali manjši zvezi. Izsledke o tej sila važni stvari dajem rad na razpolago vsem nadebudnim, ki se za to zanimajo. Splošne razmere so še najbolj puste, ker se navadno naslanjajo na vaške vsakdanjosti in vaško politiko. Bolj strokovno pedagoško barvo pa imajo razmere iz razreda, ki vedo mnogo povedati o tem in onem malem nepo-boljšljivcu. Veliko zanimivejše — te se rade postavljajo tudi najbolj v ospredje — so razmere med upraviteljem in učitelji. Kdor ne ve, kaj je protekcija, pristranost, sitnost ali sekantnost, nervoznost in pedantnost, naj se pride sem učit. Nato pridejo na vrsto razmere med učiteljstvom na tej in oni šoli. Te so gotovo najinteresantnejše, ker se gibljejo kar med ekstremi. ¡Iz nekaterih razmer te vrste se izcimijo prepiri in kregi, častna raz- sodišča in sprave, podprte s predpisanim krakom. Iz drugih razmer se izležejo pa kar — razmerja. Razmerje ni menda nič drugega kot več razmer skupaj, tako da se jih človek na noben način ne more več rešiti. Beseda je izpeljana iz razmer po istem vzgledu kakor gore — gorovje. Gorovje spada že v zemljepis. Jaz pa sem se namenil govoriti le o razmerah, in sicer strogo iz znanstvenega vidika. Do tega odločnega sklepa sem prišel, ko sem slišal, da so začele vedno bolj izginjaiti te pristno narodne cvetke. Ne morem sicer še prav verjeti tega, vendar pa sem, v strahu da me kdo ne prehiti, že sedaj začel zbirati to pisano narodno bogastvo, ko razmere še dovolj bujno cvetejo, da ne bi prihodnji rodovi ostali v tem pogledu oškodovani. Res, vse kaže, da bodo razmere počasi pozabljene, kar bi bila seveda velika izguba. Posebno v vlakih so zadnji čas obmolknile. Potniki so prav mrki, kajti iz vseh kotov temno gleda kriza, ki ni niti posebna niti interesantna, ampak splošna in celo akutna ter vedno bolj izpodriva razmere iz vlakov. Če pojde tako dalje, se boš kmalu lahko peljal navzdolž in počez po vsej dolini šentflorjanski in ne boš nikjer naletel na razmere. Tako bo izginila zopet ena izmed pristnih narodnih navad, kakor je izginila na pr. narodna noša, rdeča marela in stari običaji, kar bo na pestrost in v tej zvezi tudi na tujski promet brezdvomno zelo neugodno vplivalo. Vse kaže, da postane maliik bodočih dni emancipirana kriza svetovnega slovesa, ki ima kot samozavestna Amerikanka prav tako samozavesten nastop. V tistih temnih časih pa bodo naše pristne razmere slonele že davno pozabljene v muzeju. Povezane bodo v lep šop neprecenljive vrednosti, ki bo pričal, da se je vnetim folkloristom posrečilo oteti pozabi te poslednje bisere doline šentflorjanske. Na šopu bo listek z inventarno številko in napisom: UČITELJSKA TISKARNA reg. zadruga z o. zavezo LJUBLJANA — FRANČIŠKANSKA ULICA ŠT. 6 Srečno novo leto! Kniigarna Podružnica Ljubljana, Frančiškanska ulica 6 Maribor, Tyrševa ulica 44 Mladinska matica v roku 15 dni po prejemu osebne rešitve s strani ministrstva pravico do pritožbo na Državni svet. — Sreska učiteljska društva, ki so že izbrala svoje dopisnike in poročevalce, prosimo, da tiste čim prej javijo. Uredništvo. — Tovarišem - čebelarjem in vsem šol. upraviteljstvom. Čebelarsko društvo za Slovenijo v Ljubljani vljudno prosi sledeče: Leta 1934. bo za čebelarje važno leto. Proslavili bomo 2001etnico rojstva prvega svetovnega čebelarja — učitelja našega Antona J a n-š e. Čebelarsko društvo se že zdaj pripravlja na to in je začelo zbirati razno snov in gradivo, da bo čim dostojnejše proslavilo to za slovenske čebelarje tako važno obletnico. Zaradi statističnih podatkov za slavnostno številko Čebelarja, ki bo ob tej priliki izšla ter v propagandne svrhe, potrebuje Čebelarsko društvo neobhodno med drugim tudi imena vseh čebelarjev dravske banovine. Podatki naj bi obsegali: 1. ime in priimek, 2. stan, 3. bivališče, 4. pošta, 5. koliko let čcbelari — približno, 6. koliko ima kranjičev, A. Ž. panjev, drugih in katerih? Ker bi imelo društvo prevelike stroške, ako bi se pismenim potom obrnilo do posameznika, naproša tem potom vsa šolska upraviteljstva in tovariše čebelarje, da pomagajo društvu zbrati imena vseh čebelarjev. Vpisovanje imen čebelarjev naj se vrši po šolskih okoliših. V polo je vpisati vsakega, ki ima kaj čebel. Šolska deca bo lahko mnogo pripomogla in delo olajšala, ako bo prinesla potrebne podatke iz svojih domačih vasi. — Društvo prosi še, da blagovolijo šolska vodstva in tovariši poslati ta imenik čimprej, gotovo pa v božičnih počitnicah. — Tajnik Dermelj. — Dvajset let Legatove šole. Dne 3. jan. je preteklo 20 let, odkar je bila ustanovljena in otvorjena Legatova šola. Radi tega se bo vršila tekom drugega meseca primerna slav-nost, na katero bodo vabljeni vsi prejšnji absolventi in absolventinje, učitelji in profesorji, zastopniki oblasti in časopisov ter prijatelji šole. le. hm 14. v» iA ot\tJu. -f > ■> .. , , « LJUBLJANA Za gotovino: MARIBOR Gledališka 4 Šelenburgova 4 Slovenska 18 — Akademija udruženja mariborskega učiteljskega naraščaja (UMUN). Učiteljski naraščaj je priredil dne 17. decembra popoldne v slavnostni dvorani držav, učiteljišča glasbeno akademijo. Na dnevnem redu je bilo 12 točk. Najbolj so uspele točke solistov, klavirska Griegova »Svatbena pesem« in vijolinska Beriotova »Baletna scena« s spremljevanjem klavirja. Nadalje je bil na sporedu baritonski solo Vilharjevega »Mornarja«, recitacija Župančičevega »Prebujenja« in orkestralne točke ter pevski oktet. Vse te točke so naštudirali in proizvajali dijaki sami z veliko sigurnostjo. Učiteljiščni-ki pa so nastopili tudi z učenci iz vadnice, ki so zaigrali nekaj narodnih pesmi z vijoli-nami, klavirski četveroročen komad in dekla-macije. Akademija ni bil le razveseljiv dokaz samostojnega dela učiteljskega naraščaja, ki je vešč sigurnega nastopa, temveč se je povzpel že za korak dalje — pokazal je z nastopom z vadničarji zmožnost pripraviti tudi že deco za javen nastop. Zavedajo se resnosti svojega izbranega poklica, ki ga že sedaj skušajo prav umeti in se pravilno nanj pripravljati. Akademijo je posetilo nekaj gg. profesorjev z g. ravnateljem, dalje so bili navzoči zastopniki učiteljskega udruženja ter mnogo dijaštva. Upamo, da bo učiteljski naraščaj kmalu presenetil širšo javnost s svojim nastopom. Če žeja te in glad mori, a skopo v žepu ti zveni, za mal denar postregel rad ti »Daj-Damov« bo avtomat. — Cenjenim tovarišem, ki so se oglasili radi i«er »Lipa šumi« in »Pravljica o Niko-demu«, sporočam, da mi je »vis major« preprečila prepisati zadnje prizore iz prvotnega konteksta. Cenjene tovariše prosim radi tega, da mi blagovolijo oprostiti, ker jim ne morem poslati označenih iger. — Ernest šušteršič, Jarše. — Prekmurje ali slovenska Amerika. Kadar gre časnikarjem za izvor in domovinstvo kakšne prav otipljive izmišljotine, jo prisodijo v Ameriko, v deželo neverjetnega in vsemogočega. Če pa je treba najiti mesta neverjetnim slovenskim razmeram, je pa Prekmurje prvo tu, ki jih je dolžno sprejeti. Tako piše n. pr. v »Jutru«, št. 293. od 17. decembra 1932. pisec članka »Nad 500 učiteljev brez namestitve«, govoreč o možnostih namestitve novih učiteljev in v tej zvezi o ureditvi šolstva v Prekmurju, med drugim tudi tole: »V Prekmurju ponekod še ni krajevnih šolskih odborov in ljudske šole se še vedno delijo na državne, občinske in cerkvene.« Poznam šolstvo v murskosoboškem srezu in vem, da nikjer ne manjkajo krajevni šolski odbori, dvomim tudi zelo, da bi bilo to možno v dolnje-lendavskem srezu. (Je tudi vse urejeno. Op. ured.) O verskih in občinskih šolah pa vobče ni govora. Vse narodne šole so v zmislu čl. 1. Zakona o narodnih šolah državne ustanove. Očividno ne loči pisec razlike med šolo in šolskim poslopjem. Takih netočnih vesti o prekmurskem šolstvu ne morem priznati. Priznam pa, da manjka v obeh srezih tositran Mure okrog 45 učiteljev, ki naj bi jih oblast čim- prej nastavila in ki naj pridejo mirnodušno in z dobro voljo v Prekmurje, kjer je šolstvo, kulturni in nacionalni preporod v popolnoma normalnem teku. Aš. — Slov. Bistrica. Dne 13. dec. 1932. smo imele na naši šoli sicer skromno, a presrčno slavnost. Uprav. Otilija Feigel nas je namreč zapustila, ker pojde v pokoj. — Izbrale smo dan njenega godu, da smo se poslovile od nje. — S primernimi govori, deklamacijami in petjem so ji želele učenke v svojem in v imenu svojih mamic, sester in tetk, ki jih je tov. Feigel vzgojevala, mirne in srečne dneve počitka. — Saj si je srečen počitek zaslužila v polni meri. Učiteljevala je 35 lex! Na tukajšnji šoli je službovala 30 let, najprej kot učiteljica, po prevratu ikot upraviteljica. Dolgo vrsto let je bila za časa Avstrije edina Slovenka na šoli. Ko je odšla prejšnja upraviteljica, so njeno imenovanje za voditeljico zavlačevali, ker je bila pač Slovenka in šele v Jugoslaviji se je izvršilo imenovanje. — Kakor učenke, tako kličemo tudi tovarišice prav iskreno: »Mnogo let v miru, zdravju in zadovoljstvu!« Osebna zadeve —i Mestni šolski nadzornik in vršilec dolžnosti banskega nadzornika Rape Andrej je s kraljevim ukazom postavljen za banskega šolskega nadzornika pri kraljevski banski upravi v Ljubljani. —i Z odlokom ministrstva prosvete so premeščeni: Stašič Zora iz Bos. Broda v Maribor. Leopoldina Kogej iz Tomišlja na Brezovico, Bogomila Mervič od Sv. Marka pri Ptuju v Koprivnico. Pavli Burger v Poljanah nad Škof jo Loko je odobrena ostavka na državno službo. Hinko Šumer, šol. upravitelj v Šmarju pri Jelšah je upokojen. —i Prevedeni v IX. položajno skupino so: Tomec Kristina, učiteljica v Loškem potoku; Židanik Ana, učiteljica v Št. Jurju v Slov. gor.; Šetinc Danica, učiteljica v Koroški Beli; Rabič Marija, učiteljica v Breznici; Punčuh Julija, učiteljica v Novi vasi; Bezeljak Vida, učiteljica v Trbovljah; Šercelj Ana, učiteljica v Selih; Berger Marta, učiteljica v Zagorju; Kneževič Anton, učitelj v Radatovičih; Medved Branko, učitelj v Pišecah; Gale Ana, učiteljica v Št. Jurja pri Grosupljem; Žebre Viktorija, učiteljica v Škocijanu; Hude Ljudmila, učiteljica v Semiču; Krušič Hilda, učiteljica v Vodicah; Brenk Marija, učiteljica v Raj'hen-burgu; Žigon Ljudmila, učiteljica v Rovtah; Gabrovec Benedikt, učitelj v 2ireh; Kalan Veronika, učiteljica v Hrastniku; Zidanik Ivan, učitelj v Sv. Jurju v Slov. gor.; Ver-tačnik Ivan, učitelj v Loškem potoku. —i Napredovali so v VIII. skupino: Junc Aleksandra, učiteljica v Zameškem, Gomsi Olga, učiteljica v Loškem potoku; Janko Alfred, učitelj v Gor. Sušici; Malešič Pavla, učiteljica v Škocijanu; Nečimer Alojzij, učitelj v Dupljah; Hlebec Franja, učiteljica v Cerkljah; Šlibar Anton, učitelj na Sv. Gori; Gangl Marija, učiteljica v Metliki; Kos Joško, učitelj v Mariboru; Kotnik Justina, učiteljica v Slivnici; Bratkovič Marija, učiteljica v Št. Janžu; Suhadolc Natalija, učiteljica v Zg. Šiški; Bezjak Marija, učiteljica v Bogo-jini; BrehI Oton, učitelj v Bogojini; Aleksič Terezija učiteljica v Mariboru; Polanc Adolf, učitelj v Polzeli; Horvat Ivan, učitelj v Mali Polani; Hauptman Angela, učiteljica v Svečini; Jazbinšek Ljudmila, učiteljica v Sv. Vidu; Brunsteiner Štefanija, učiteljica v Strugah; Si-košek Gabrijela, učiteljica v Trbovljah-Vodah; Steiner Marta, učiteljica v Trbovljah-Vodah; Šorn Terezija, učiteljica na Brdu; Ledinek Miloš, učitelj v Teznu. ' iif ...... ......i ii „. 11 i1 i • vi nn.. .Mm j*. n*rt,imn«»i«y,jw Učiteljski pravnik PREJEMKI UČITELJSTVA. § »Moji prejemki za šol. I. 1932./33.« je tablica, ki stane 50 par in nudi izpolnjena ne-le pregled plače in odtegljajev, temveč tudi posamezniku pregled dospelosti period, poviška in dospelosti pravice za višjo položajno skupino. In kaj menite? Doslej si je nabavila to tablico le 1A učiteljstva. Če je ta tiskanica predraga, — bo mogoče manjša škoda", ki jo ima posameznik, če zamudi predložiti prošnjo za višji položaj. K temu poglavju postrežem prihodnjič' s slučajem, ki jasno pokaže, koliko škode trpi oni, ki se izogne nakupu »predragih« pripomočkov, od-nosno se ne ravna po navodilih, ki jih pri-občujemo v tem poglavju. WBBWWMiMBBBBMHtHttBBIIBI>IIIIMiWWIIilllllii I milu lia-. Maša gospodarska organizacija —g Delnice »Privilegirane agrarne banke« — našima domovoma! Te dni so prejeli podpisniki že dolgo pričakovane delnice »Priv. agrarne banke« s kuponi vred. Tov. Jakopec, šolski upravitelj na našem obmejnem Sladkem vrhu, je že po popolnem vplačilu te delnice v našem sitanovskem glasilu sprožil misel, da naj bi te delnice po že izvršenem in pozabljenem vplačilu darovali našima domovoma. Predlagatelj je svojo zamisel, katera lahko izdatno pomnoži dohodke našima domovoma, že tudi izvedel in je daroval tako delnico vredno 500 Din s kuponi vred Učiteljskemu domu v Mariboru takoj po prejemu. Ta-kp je mariborski Učiteljski dom dobil od njega p r v o delnico. Od koga prejme drugo, tretjo ...? Kdo bo daroval prvo ljubljanskemu Učiteljskemu domu? —mm O »Miklavževi noči« piše kritik Borko v »Jutru«: Povest priznanega mladinskega pisatelja je za decemberske praznike obogatila našo doslej lepo razvito mladinsko književnost. Ribi-čičeva bujna in otroški naivnosti ustrezujoča domišljija je z »Miklavževo nočjo« ustvarila posebno poslastico za mlade čitatelje do dese" tega leta. Bambičeve pisane večbarvne in številne litografije silno oživljajo knjigo in slikovito napadajo domišljijo mladega čitatelja, dokler se ves ne pogrezne v zasanjan svet Miklavža, pajacev in drugih prikazni — svet, ki se skozi njega vidi tudi človeška beda in krivičnost. —mm V treh tednih je bilo razprodanih okrog 2000 izvodov »Miklavževe noči«. Za sedanje razmere naravnost rekordno število! — Vsi, ki so knjigo brali, so zanjo navdušeni. Otroci so se kar trgali zanjo! Posebna privlačnost so še barvne ilustracije M. Bambiča, katerih je v knjigi nad 60. Ne smelo bi biti knjižnice brez te knjige. Posebno ne mladinske knjižnice. — In vendar je še mnogo knjižnic tudi šolskih, ki še nimajo »Miklavževe noči«. Tako je revnim otrokom, ki knjige ne morejo kupiti, onemogočeno, da bi prebirali in uživali »Miklavževo noč«. Opozarjamo vse, da se knjige še vedno lahko dobijo pri Mladinski matici, Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1. 25% popusta! Mladinska matica je sklenila dajati vse knjige, ki jih ima še v zalogi (razen »Miklavževe noči«) z 25% popustom. Poleg tega pa dobijo šole, ki naročijo večjo množino knjig na vsakih deset naročenih izvodov še eno knjigo v dar. Knjige, za katere velja popust: Redne publikacije. (Brez popusta: broširane po 5, vezane po 8 Din) Kresnice I., Kresnice II., Kresnice III., Kresnice IV., Kresnice V (samo vezane). Skulj: »Sadjarčki«, Seliškar: »Rudi«, Pipan: »Kako smo delali radio«, Rehar: »Začarani krogi«, Rehar: »Vijolica Vera«, Erjavec »Pod grajskim jarmom«, Grim-SIapšak: »Mizica pogrni se«, J. Ribičič: »Miškulin«, Skulj: »Vrt-naričice«, Bevk: »Lukec in njegov škorec«, Deržaj: »Življenje hudobne Kavke Katke« (samo vezana), Hafner: »Botra z griča« (samo vezana) Bevk: Lukec išče očeta (samo vezana). Izredne publikacije. (Brez popusta: kartonirani izvodi po 12 Din, v polplatnu po 18 Din, v platnu po 24, na luksuznem papirju po 27 Din.) Ribičič: »Mihec in Jakec« (samo po 27 Din v zalogi), Lovrenčič: Tiho življenje. Letniki »Našega roda«. (Brez popusta: vezani v polplatno 28 Din, v platno po 38 Din). I. letnik. II. letnik. Upamo, da se naše učiteljstvo okoristi te ugodne prilike in pridno poseže po knjigah. Popust velja le do preklica. —mm Da izpraznimo zalogo, oddajamo posamezne številke ne kompletnih letnikov »Našega roda« po 20 par. Od I. letnika imamo še 1: številko, od II. letnika 3., 4., 5., 6. in 8. številko, od III. letnika pa 2. in 5. Mogoče manjkajo komu prav te številke in si tako za mal denar lahko letnike izpopolni. — V revnih krajih pridejo otroci tako do dobrega čtiva. Ponekod se bodo dale uporabljati te številke tudi v šolah. — Pri večjih naročilih naj vsakdo navede, ali želi vse izvode iste številke ali različne. Na razpis nagrad za redne publikacije so došli sledeči rokopisi: 1. Ptica kukavica. 2. Lisičji grad. 3. Jezer-ka. 4. Boj Ljubljane z meglo. 5. Doživljaji Šimnovega Lipeta. 6. Mrtvi kraguljčki. 7. Skrivnostna roža. 8. Hudiček na srcu. 9. Dušica. Kakor hitro preberejo vsa dela člani literarnega odseka, se skliče posebna seja, kjer se določi, katera dela naj se nagradijo. Zadpužniitfi odseli . —z Ustanovitev zadružniškega odseka. Na 2. seji gospodarskega sveta JUU sekcije Ljubljana se je ustanovil v okvirju gospodarskega sveta poseben zadružniški odsek z nalogo širiti zadružniško vzgojo in zadružno ideologijo med učiteljstvom in narodom. Za tajnika je bil določen tov. Miroslav Zor, kateremu je bila poverjena organizacija tega odseka. Naše glasilo je dalo odseku na razpolago posebno rubriko, v kateri bomo objavljali vse važne dogodke na polju stanovskega pa tudi drugega zadružništva. Prosimo vse tovariše in tovarišice, da pazno slede našim izvajanjem in da se rade volje odzovejo morebitnim našim prošnjam. —z Stanovske zadruge so realna podlaga naše organizacije. Kolikor močneje smo gospodarsko — denarno — organizirani, toliko večji bo naš ugled med narodom, toliko bolj bo zalegla naša beseda. Naše stanovske zadruge nam niso nekaj tujega, te zadruge so naše, člani teh zadrug smo mi učitelji (-ce), obstoj in usoda naših zadrug je v naših rokah. Ne dajmo, da nam propadejo! Storimo nasprotno, dvignimo in podprimo jih. — Članstvo in sodelovanje v stanovskih zadrugah je naša sveta dolžnost. Naše stanovske zadruge so sledeče: Učiteljska tiskarna v Ljubljani, Hranilnica in posojilnica učiteljskega konvikta v Ljubljani, Učiteljska gospodarska in kreditna zadruga v Celju, Učiteljska gospodarska poslovalnica v Mariboru, Učiteljska samopomoč v Ljubljani, Samopomoč učiteljskih otrok v Ljubljani, Učiteljski dom v Ljubljani, Učiteljski dom v Mariboru, Dom učiteljic v Ljubljani, Učiteljski zdraviliški dom v Rogaški Slatini. —z Zadružna številka »Prosvete« (priloge Učit. Tovarišu), ki je izšla 10. novembra 1932 je prinesla sledeče važne razprave in članke: Kaj je zadruga? Kako ustanovimo zadrugo? Razvoj in stanje slovenskega zadružništva. Pomen sodelovanja učiteljstva v zadružništvu. Dosedanje delovanje učiteljstva na zadružnem polju. Učiteljski zadružno - knjigovodstveni tečaji. Statistika naših zadrug. Trije važni momenti zadružništva. Moji doživljaji pri delu na zadružnem polju. Na delo za naše zadruge. Naše stanovske zadruge. Naša zadružna književnost. Zadružni časopisi v Jugoslaviji. O vzgojnem delu gospodinjsko-nadaljevalnih šol. Drobiž. Ali ste prečitali vse te članke? Če ne, pa vsaj sedaj popravite zamujeno. —z Pregled učiteljev - zadrugarjev. Naš odsek nujno rabi poseben pregled učiteljev -zadružnih delavcev. Sem moramo prištevati tudi vse one, ki so absolvirali kak zadružniški tečaj, čeprav aktivno ne sodelujejo v zadrugah. Vsled tega prosimo vse prizadete, da nam pošljejo sledeče, čim izčrpnejše podatke: Priimek in ime, leto rojstva, usposobljenost (event. tečaj, stroka zadružniške izobrazbe, zanimanje itd.), udejstvovanje (dosedanje in sedanje, ime zadruge, funkcijo, od kedaj do kedaj), kraj službe (kot učitelj oz. uradnik), opombe (posebne zasluge itd.). Učiteljski pevski zbor JUU —pev. Pevski tečaj. Zelo važen pevski tečaj se bo vršil 5., 6., 7. in 8. januarja v Ljubljani, v prostorih Glasbene matice. —pev. Vsem učiteljem pevovodjem. V zadnjem Učit. tovarišu se je obrnil odbor UPZ do vas s prošnjo, da pošljete poročilo o svojem delovanju in o pevskem zboru, katerega vadite. V vašem interesu je, da ne pre-zrete te prošnje in pošljete takoj naprošene podatke. V prihodnji številki Učit. tov. bomo pričeli priobčevati podaitke o delovanju učiteljstva na glasbenem polju. mmm • m M r -1 Ekskurzifski odsek ■—e. Smučarski tečaj. 2. t. m. se je odpeljala pogumna četa smučarjev na I. smučarski tečaj EO v Mojstrano. Tečaj vodi tov. France Rus iz Radovljice. Vstop je še vedno mogoč. Interesenti naj se javijo v hotelu »Triglav« v Mojstrani. Šolski radio —r Program oddaj za šolski radio za meseca januar in februar: Petek 13. januarja: O zimskem športu; dialog g. M. Dobovšek in g. M. Zor. I.—II. Torek 17. januarja: O glasbi in instrumentih; nadaljevanje g. L. M. škerjanc. I.—II. Petek 20. januarja: V kraljestvu črnih dijamantov, g. J. Zabkar. I.—II. Torek 24. januarja: Naš podzemski svet, dr. V. Bohinec. I,—Ml. Petek 27. januarja: Svetosavska proslava. I,—III. Torek 31. januarja: Napake v slovenskih nalogah, g. dr. R. Kolarič. I.—III. Petek 3. februarja: Jugoslovenska rivijera od Sušaka do Kotora, g. A. Milkovič. I.—III. Sobota 4. februarja: Strossmajerjeva proslava. I.—III. UČITELJSKA TISKARNA Ljubljana — Frančiškanska ulica 6 Torek 7. februarja: Nikola Tesla, g. dr. L. Čermelj. I—III. Petek 10. februarja: Varstvo ptic in zimsko krmljenje, g. M. Humek. I.—III. Torek 14. februarja: Sneg in led ter njun vpliv na prirodo in človeka, g. M. Zor. I.—II. Petek 17. februarja: Na petrolej skih poljanah, g. J. Žabkar. I,—III. Torek 21. februarja: Tujski promet in njegov pomen za naše kraje, g. dr. V. Bohi-nec. I,—III. Petek 24. februarja: Med brati muslimani. g. V. Pirnat. 'I.—III. Torek 28. februarja: Povesti in šale, gdč. Manica Komanova. I.—II. —r V kmetijskem radiu bo v petek 6. januarja ob pol 8. uri predavanje: Agrarna politika, g. ing. Pire. — Ob 15. uri: Poljedelstvo, g. ing. Sadar. V nedeljo 8. januarja bo ob pol 8. uri predavanje: Gozdarstvo, g. ing. Novak. — Ob 15. uri: Živinoreja, reportaža, g. ing. Wenko - ing. Jelačin. Stanovska organizacija JISI iz «iruitev: Vabila: = JUU SRESKO DRUŠTVO MARIBOR LEVI BREG zboruje v soboto 14. jan. 1933. Razen običajnih točk je na sporedu: »Razgovor o novih (začasnih) učnih načrtih za višjo narodno šolo«. Vabim vse tovariše (-ice), da pripravijo čim krajše, a jedrnate, stvarne predloge: a) kaj je črtati, b) kaj je dodati. Najbolje, da si vsaka šola izbere svojega poročevalca ter tako slišimo mnenje učiteljstva nižje (eno- in dvorazrednih), srednje (tri- do štirirazrednih) ter višje (pet- in večrazrednih) organiziranih šol. Pri tej točki prisostvuje in sodeluje tudi g. sreski šol. nadzornik. — Zborujemo ob pol 10. uri v dvorani Nabavljalne zadruge v Mariboru. Točno ob 9. uri naj pridejo k seji člani upravnega in nadzornega društvenega odbora. Apeliram na tovariško in poklicno zavednost, ki nam narekuje polnoštevilno in točno udeležbo! — Tovariški pozdrav! Vauda Mirko, preds. = JUU SRESKO DRUŠTVO MURSKA SOBOTA bo zborovalo v Sokolskem domu v Murski Soboti 14. januarja t. 1. Začetek ob deveti uri. Dnevni red: čitanje zapisnika zadnjega občnega zborovanja, dopisi in društvene zadeve, poročilo predsednika sekcije tov. Dimnika, razgovor o učnem načrtu za višjo narodno šolo, predavanje tov. Zejnove o modernih ročnih delih in ornamentih v usnju, lesu, steklu in kovini, slučajnosti. — Odbor. i •■fO