Več izobrazbe! Da se ohrani kmečki stan, na to moramo obračati svojo posebno pozornost. Vsaki drugi stan, ako bi tudi izumrl, se zopet lahko sestavi iz kmečkega stanu. Kmečki stan pa ne dobiva svojih sostanovnikov iz drugih stanov. Ako je enkrat izginil, je izginil za vselej. Ohranitev kmečkega stanu pa je zagotovljena, ako stoji v nravnem in gmotnem oziru na trdni podlagi. Za trdno nravno podlago skrbi sveta katoliška cerkev s svojimi nauki. Za dobro gmotno položenje pa si mora kmečki stan sam skrbeti, a vsaka država ga mora v tem podpirati. Dandanes je za kmeta bodočnost zaradi tega tako malo vabljiva, ker ga država noče podpirati, a sam si ne zna pomagati. Slabo računi, kdor se zanaša le na pomoč drugih. Zato tudi kraet ne sme računiti na državno pomoč. Samopomoč je prva in kadar bo se z lastno moCio okrepil in postavil na svoje noge, le takrat Se bo mu tudi država pritekla na pomoč. Kmet bi si rad sam pomagal, toda ne zna, kako bi naj to začel. V tera oziru mu morajo priteči na pomoc: njegovi prijatelji ter ga poučiti. Kmetu se :nora pokazati položaj sedajnega družabne^a reda in označiti se mu morajo uatanko potu, katera ga vodijo zopet nazaj v varno luko. Mi imamo na Spodnjem Štajeskem mnogo kmetijskih bralnih društev. Njih prva naloga bi morala biti, da se kmečki udje poučujejo v narodno-gospodarskih rečeh. In ne samo praktične, takoj rabljive nauke bi naj dobivali udje v teh društvih, ampak tudi načela zdravega narodnega gospodarstva bi se jim morala podajati. Vse to se ne stori, ali pa se stori le v majhni meri. Kakor slišimo, pripravljajo se koraki, da bodo prihodnjo zimo delovala bralna društva za izobrazbo kmečkega ljudstva v narodno-gospodarskih rečeh po določenem n a 6 r t u. Na Spodnjem Štajerskem imamo že tudi mnogo gospodarskih zadrug. Ljudje so navdušeni zanje, a s samim navdušenjem se delovanje zadruge ne spravi v tir. Treba je tudi znati, v čem obstoji zadružno delovanje. Za uspeSno zadružno delovanje treba je pregleda čez celo družabno razmerje sedanjega časa, treba je poznati delokrog proizvajalca in delokrog uživalca, treba je dobre porcije trgovinske izobrazbe, sploh za uspeSno družabno življenje je treba mnogo znanja. A kaj se stori, da si kmet pridobi tako znanje? Nič . . . V prvi vrsti bi bila seveda dolžnost, da skrbi za tako izobrazbo dežela, oziroma država. Toda dežela in država ne poznata svojih dolžnostij, posebno še proti Slovencem ne. Za trgovce, za obrtnike imajo vse polno Sol, kmet, posebno slovenski kmet, pa }e pastorka. Toda obupati ne smemo. Zahteva]mo na vseh zborovanjih, predvsem na vseh zadružnihzborovanjih, najdeželaindržava skrbita za strokovno izobrazbo slovenskega kmeta. Dokler pa nam dežela in država ne pomagata, morali bodo po svoji moči pomagati kmetu do take izobrazbe njegovi prijatelji iz takozvanih inteligentnih stanov. Dajte kmetu več s tr o ko vne izo bra zbe i n rešil bo svoj stan pretečega propada!