Skrile smo se pod mokri nylon in kot noji skrivale svojo sramoto. Prav nič se nismo zmotile. Zaskrbl jeni oče ni bil vajen takšnih nenapovedanih nočitev, takoj je predramil reševalce iz Kamnika in jih poslal za izgubljenimi planinkami. Bale smo se hude obsodbe, pa na srečo sodniki niso bili preveč strogi. Okolje nas je spoprijateljilo. Vsi smo bili zadovoljni. Reševalci, da njihova akcija ni bila potrebna, me pa, da smo varno, ob vrvi prišle čez Mala vratca no sedlo. čudovit, enkraten dan nam je podaril užitek, prelep razgled. Srce ti oblije sladka toplina, nenadoma smo se zavedale, da so ljudje na zemlji, ki ti brez vprašanj takoj priskočijo na pomoč. In kaj je lepšega od tega? Civilizacija še ni pokvarilo vsega, prav tu v planinah sem spoznala pravi čar in vsebino človekoljubja. Takrat nismo bili Skorja, Humar, Berlec, Habjan in »zmešane« Kolenčevke, ampak samo ljudje, ki si pomagajo v težavah in uživajo v gorah. Kaj pa je bilo z družinskim poglavarjem? Preživel je najhujšo noč v svojem življenju. Tokrat sem mu odpustila vse sebičnosti, počutilo sem se umazano, nevredno njegovega trpljenja in strahu. Tri dni potem je bil najboljši človek na svetu. škoda, da šele nesrečo zbliža ljudi. Zakaj ni vselej tok - moj dobri, zlati popa? PETDESET LET GOZDOVNIŠTVA NA SLOVENSKEM Spominu ing. Hinka Pajerja - Rdečega volka RUDI HONN Zagorel je ogenj s plameni vzorov in misel noša išče v njegovih zakonih (Ivan Bučer) ulije leta 1925 je kokih trideset ljudi, največ mladih, razpelo svoje platnene strehe koke pol ure nad Stahovico proti Kamniški Bistrici. Tabor Ie bil za današnje razmere kaj skromen. V tehničnem pogledu res, ne pa po privrženosti gozdovniškemu Qibonju. Ze prvi večer so prižgali taborni ogenj, ki je potem gorel ves čas taborien10, nad ma lo platneno vasico pa je zaplapolal moder prapor z znakom Setonovih gozdov­ nikov. Vsi ti mladi ljudje, ki so sklenili, da bodo potaborili na J'osi ob Bistrici, niso imeli nobenih izkušenj o taborjenju, o življenju v taboru. In ven ar ·,e tabor uspel. Družilo jih je zavest, do so odvisni drug od drugega, do jim bo lepo e, če si bodo to znali somi ustvariti, da bodo morali pojesti le to, kar si bodo sami skuhali v svoji preprosti kuhinji in do so prav za prav postali otroci sonca, gozdov in goro nad njimi. To je bil kar najbolj neposreden stik z naravo in z lepoto, ki je razsuta na tem majhnem koščku slovenske zemlje. Bil je skromen začetek gozdovniškega gibanja pri nos na Slovenskem, toda bil je ustanovni tabor Združenja slovenskih tabornikov. Treba je povedati, da so mladi taborniki izšli iz vrst narodno-socialistične stranke, ki je že leta 1924 ustanovilo »skavte svobode«. Pri tem je treba omeniti dve imeni in sicer Branimira Kozinca magistratnega uradnika, in Vladimirja Kravosa. Seveda ne smemo te stranke istovetiti z nacionol-sociolizmom. Ti skavti svobode so v svojem programu že imeli načela E. Th. Setonovega gozdovniška. Zaradi vpliva nekaterih starejših tovarišev je prišlo v letu 1925 do reorganizacije in 8. decembra istega leta do ustanovnega občnega zbora slovenskih gozdovnikov pod imenom Združenje slo­ venskih tabornikov (ZTS). Organizacija se je oklicala za politično neodvisno, versko nevtralno s težnjo po družbenem napredku. član ZTS je postal lahko vsakdo ne glede na starost in spol. Gozdovniško idejo so prinesli k nam iz češkoslovaške republike tovariši, ki so tam študirali. Največ zaslug za idejno opredelitev taborniške (gozdovniške) organizacije je imel pokojni in~. Hinko Pajer - Rdeči volk, po prepričanju komunist. Ne moremo pa tudi mimo črtomira Zorca, vseskozi naprednega mladinca. češki gozdovniki so že tisti čas zapisali, do je tabor najpopolnejšo šola socializma. To so lahko napisali na 648 Gozdovniiki tabor leta 1938 v Martuljku češkoslovaškem, kier so bile povsem drugačne P.olitične razmere kot v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Taborniške orgonizoc1Le so z vplivi Setonovego gozdov­ ništvo ustanovili tudi v drugih evropskih državah. Fašizem Je te organizacije prepo­ .vedol, prav tako tudi skavte. Geslo Setonovih tabornikov je bilo »S prirodo k novemu človeku I« Gibanje si je prizadevalo razviti duha in telo, mišljenje in ljubezen do delo. Iz teh komponent izhaja tudi dvanajst gozdovniških zakonov. Program Združenja slovenskih tabornikov, pozneje Jugoslovanske gozdovniške lige, se je skladal z navedenimi načeli. Združenje je predvsem prirejalo tabore, gojilo je planinstvo, turistiko, izlete in potovanja. članstvo se je urilo v spretnostih, potrebnih za življenje v taborih in v naravi. Mladino se je v taborih navajalo k samoupravi in samopomoči, k samostojnosti in spoštovanju ročnega delo. Združenje je gojilo razne športe in taborniške igre, z življenjem v taborih pa krepilo smisel za skupnost, red in disciplino. Gojilo je smisel za naravne lepote in prepovedovalo svojim članom pitje alkoholnih pijoč in kajenje. Osnovne vrednote so bile ljubezen do domovine, spoštovanje do drugih narodov, bratstvo med ljudmi in mir med narodi. Zanimivo je, kar je napisal leta 1927 v 3. številki »Ognja«, glasilu slovenskih gozdovnikov, komaj osemnajstletni Črtom ir Zorec: »Svet je poln sovraštvo, sebičnosti in nevoščljivosti. Celi narodi se sovražijo med seboj, ubijajo se in si kradejo mir in srečo. In še razmišljajo, kako bi se mogli pobijati še bolj. Glejte, prijotelp mladi, edino mi stojimo v tem krvavem in divjem morju z zastavo miru in ljubezni. Mi stojimo no Slovenskem, po imamo brate in tovariše no Nemškem, imamo jih v Rusiji, v FronciD, v Italiji, tudi v Ameriki jih imamo, v Južni Afriki, na Japonskem, v lnd1ii, v Novi Zelandiji in povsod. V vsaki deželi, v vsaki državi imamo svoje taborniške brate, gozdovnike in skavte. In vsi smo občestvo prijateljev in stražimo človečonstvo, borimo se zanj in živimo zanj. In prav tačas, ko si bomo vsi podali roke čez ves svet, čez vsa morja, ko bomo združeni v miru in v ljubezni kljub vsem predsodkom starih ljudi in ko bomo zavpili no ves glos: ,Naj živi prijotelistvo vseh ljudi na zemlji I' prav tačas bomo zmagali. Zmagali bomo s svojo mlodost1 0I« Morda bi malo starejši črto kakšno stvar drugače povedal, toda osnovno misel in hotenje bi ostalo isto. Toko smo mislili vsi taborniki. Rone prve svetovne vojne se še niso zacelile, fašizem je bil na pohodu, do, tudi v Jugoslaviji, in je rušil vse, kor je bilo človeško. Z nami taborniki po so soglašali mnogi ljud1 e, predvsem mladi. Mir in demokracijo, to je bil noš program. Gozdovniška organizacijo se je razširila po vsej Sloveniji. Enoti pa sto bili tudi v Zagrebu in Sarajevu. V gibanju so se zbirali mladi ljudje, dijaki, osnovnošolci, študentje, ljudje raznih poklicev, mnogo je bilo članov Iz delavskih vrst, posebno 649 v zasavskih revirjih, v Kamniku pa tudi v Ljubljani. Bogoti meščani in njihovi otroci niso bili člani taborniške organizacije. Oblast v kraljevini SHS, oziroma v Jugoslaviji, sicer vseskozi konservativna, je organizacijo tolerirala, vendar brez simpatije. Program je bil tako sestavljen, da ie ustrezal demokratičn im težnjam članov, oblastnikom pa se ni zdel nevaren. Kakorkoli že, ~ozdovništvo je bila pod vodstvom odraslih šola mladih ljudi, ki ljubijo svojo domovino, svoje gore, gozdove, slovenske pesmi in naše domačiie, obenem pa spoznavajo silnice življenja in razvoj družbe. Zato jim je bilo vse boli očitno, da je fašizem največja nevarnost za mir n9 svetu. Gozdovniki so se vključeval i tudi v druge organizacije. Bili so člani planinskega društva, alpinističnih Doprsni kip Mirana Cizlja, alpinista in gozdovnika, v Martuljku Foto Rudi Honn odsekov, Sokola, raznih strokovnih zvez in študentovskih organizacij. Nekateri so sodelovali v ilegalnem revolucionarnem gibanju. Gozdovniške uprave so sodelovale pri stavkovnih gibanjih. Posamezna srečanja, gozdovniški izleti in druge prireditve so nekajkrat izzvenele kot majhne manifestacije narodno-obrambnega značaja. Npr. dvodnevni tabor v Peklu pri Borovnici. Vse seveda ni bilo v redu, v organizaciji so se pojavile tudi tendence nacionalizma in socialdemokraštva. Traino bodo ostale v spominu gozdovniške prireditve, posebno tabori širom po Slo­ veniji. Taborili so ob Završnici pod Stolom, ob sotočju Save Bohinjke in Dolinke pri Radovljici, v Savinjski dolini, na Pohorju, pri Zidanem mostu, blizu Novega mesta, v Kron1ski gori in drugod. Seveda pa so se najraje vračali v Martuljek in ga proglasili za svoI0 ožjo domovino. Branko Prem rov se kot mladenič sedemnajstih let spominja: » ... Martuljek je dolina gozdovnikov! Velikokrat so bili v njej razpeli naši wigwami in mnogo je skritih prostorov, kjer so goreli ognji naših posvetov. Naši domovi so med zelenimi macesni, bratje jastrebi gnezde v stenah in lam visoko v strmih gre­ benih kraljuje bral vihar. In gore so mrke in razorane kot čelo Gubca, upornika ... « Tiste čase je le malokdo hodil lam okrog. Stopinje gozdovnikov in planincev so se prve pridružile sledovom srnjakov in divjih koz. Tabori so vzbujali spoštovanje obiskovalcev, domačinov pa tudi turistov. Organizacija se je vzdrževala sama, nobenih državnih subvencij ni bilo. Tako kol za celotno organi­ zacijo velja še posebej za tabore, da so bili organizirani na čisti samoupravi. Nepozabne so taborne igre, športni podvigi, izleti v gore, ture in plezanje. Posebna doživetja so bili taborni ognji. Progrom je bil vsak večer, posebno slovesen pa je bil ob sobotah in nedeljah, ob sprejemih mladih gozdovnikov in če je bil napovedan večji obisk. Posebno mesto je imela slovenska narodna pesem. In spet smo v Martuljku. Tu so taborniki leta 1935 proslavili desetletnico obstoja. (Mariborski in ljubljanski rod.) To leto so taborniki v Martuljku proslavili 75-letnico rojstvo E. Th. Setona. Seton je želel, da bi si vsakdo ohranil do pozne starosti ljubezen in zvestobo naravi. 24. 1 ·ulija 1936 so iz tabora gozdovnikov v Martuljku odšli plezat v severno steno Trig ovo Dušan Vodeb, Miran Cizelj, Savo Domicelj in Egon Lettner, vsi iz Maribora. 650 Sovo Domicelj in EQon Lettner se nista več vrnilo. Svojo zvestobo slovenskim goram sto zapečatilo s svoI0 krvjo. V Martuljku so leto 1938 policijski agenti in žandarji iz tabora odgnali vklenjenega mladega gozdovnika Rudi10 Honno, ker so našli neko njegovo pismo• gozdovnici lldi Jei'abekovi, v katerem izpodbija loži nekega ljoticevco o V. l. Leninu. Sijalo je toplo julijsko sonce, Hrvatico Jelko je s kalnimi očmi spremljalo prizor, nekje v daljavi po sto Dušan in Miran intoniralo internacionalo. Spominov ni ne konca ne kroja. Ko je okupator pregazil nošo domovino, so se tudi taborniki vključili v NOB. Kot gozdovniki so se naučili živeti z najmanjšimi življenjskimi potrebščinami, poznali so pogum in tovarištvo, ki je še posebno koristilo mladim tabornikom-partizanom. Postali so taborniki s puško v roki no braniku svoje domovine, slovenskih gozdov, goro s trdno vero, do osvobode tudi prelepo Primoqe. Ko je steklo tudi besedo o tabornikih partizanih, res ne moremo mimo dveh oseb, ki sto bile obe vdani gozdovniškim idejam in noši revoluciji. Ljubljančanko Nedo Zirckel­ boch je podlo no Planini nad Črnomljem spomladi leto 1944. No misel mi prihaja verz More Lamutove: » ... In tu v gozdu sem bogato: biseri v naroč je mi polze, in miru bogato je srce . . . « v lose vpleta se mi krono zlato Miran Cizelj, Mariborčan, je podel no Gorenjskem 18. januarja 1944. Med okupacijo je svojemu prijatelju gozdovniku pisal tudi tole: » ... Plezalno vrv skrbno hranim za prihodnje čase, za svobodo, za tebe in Uroša, ko bomo kot nekdaj neugnani, zmago­ viti, srečni v naših gorah . .. « Se dveh imen sem se spomnil. Dveh skoievcev-portizonov, ki sto komaj sedemnajstletno žrtvovolo svoji življenji zo svobodo. Gozdovnik Vlado Povšič iz Ljubljane 1·e odšel v partizane 1941, star petnajst let, njegov eno leto mlajši brat Janez po eto dni kasneje. Ljubljanski gozdovniki so imeli v Iškem Vintgarju svoj dom. V začetku slovenskega partizanstvo so se v tem domu srečavali prvi partizani in gozdovniki. Tu so bili večkrat tudi Ivan Rob, gozdovnik in partizan, potem bralo Vidmarja, Niko Pirnat, dr. Bratko Kreft in drugi. 17. septembra 1941 so Italijani Dom gozdovnikov požgali. Ob petdesetletnici Združenja slovenskih tabornikov še nekaj vrstic o E. Th. Setonu. Ernest Thompson je ustanovitelj taborništvo. Rodil se je leto 1860 v Angliji. V njegovi mladosti so se starši preselili v Kanado ter spremenili svoje ime v Seton. Osnovno • Pismo je našla policijo pri preiskovi Doma visokošolk v Ljubljani. 651 Ing. Hinko Poier v karikaturi (avtor Otmar Drelse) »Brotski bil• l. 1. št. 6 šolo ·\e obiskoval v Torontu. V 20. letu je odšel no študij v London. V Kanado se je vrnil eto 1881. Stopil je v službo kanadske zvezne države Monitobo kot specialist za prirodoslovje. Leto 1890 je odšel v Pariz, do se izpoP.olni v slikarstvu. Posvetil se je risanju živali. Po štirih letih se je vrnil nazaj v Ameriko. Seton je znan predvsem kot pisatelj povesti o živalih, ki jih je som ilustriral no svojski način. Napisal je tudi več znanstvenih del in nekaj povesti o ljudeh, kot npr. »Gozdovnik Rolf«, ki je prvič izšlo v slovenščini v izredno lepi izdaji pri gozdovniški založbi leto 1938. N jegovo »Zivljenje živali v Severni Ameriki« je popularno delo, o katerem je deiol Roosevelt: »Vaše delo štejem za eno najboljših, kor jih je bilo napisanih o živl1 enju ameriških sesalcev.« V slovenščini imamo več njegovih del, ki so vso izšlo po vojni. »Gozdovnik Rolf« je doživel več izdaj. Mladinsko knjigo je leto 1973 izdalo tri obširne knjige, med n/"imi spet »Rolfo«. Besedo o avtorju je napisal Avgust Petrišič, ki po žal ni nič povedo o nIegovem gozdovništvu, o tem, do je že leto 1902 ustanovil taborniško organizacijo, iz katere so se potem razvile in šle tudi v različne smeri druge taborniške organizacije, med njimi tudi skavtsko. Seton je bil nekaj let načelnik ameriškim skavtom z namenom, do bi bil gozdovniški vpliv no skavte čim bolj neposreden. Selan je leto 1902 v majniški številki »ladies' Horne Yournol« P,isol, koko je prišel no idejo o taborništvu. Idejo in svoje zamisli ie razvil v številnih publikacijah. Leto 1927 je izdal zbornik pod naslovom: »The Library of Pioneering ond Woodcroft« (Zbornik pionirstva in ijOZdovništvo.) Delo je izšlo v šestih knjigah in ima 1450 ilustracij. Seton je v Novi Mehiki pri mestu Sonto Fe ustanovil univerzo za gozdovništvo in kulturo Indijancev. Tom je umrl leta 1946, star 86 let. Za svoje znanstveno delo no etnološkem in etnografskem področju je bil odlikovan z visokimi odlikovanji mnogih držav. Napisal je roman »Pridigar no Cedrovi gori«, prežet z naprednimi idejami. Tesne stike je navezal s češkoslovaškimi gozdovniki, ki jih je leto 1936 obiskal. Pisal je tudi slovenskim tabornikom leta 1927. V pismu pravi med drugim tole: » ... Zelo rod bi vos obiskal .. . Krasna je z~odovina vašega naroda in veličastne so vaše gore; zato imate prav gotovo brezme1no navdušenje za nošo lepo idejo ... Upom, do hočete čuvati vse, kar je jugoslovanskega, vaše pesmi, plese in običa je. Zelim vam vse dobro in vos bratsko pozdravlja vdani E. Th. Seton - črni volk. Po drugi svetovni vojni se je leto 1951 pri nos obnovilo taborništvo. Organizacijo nosi ime Zvezo tabornikov Slovenije (ZTSJ. Vključeno je v zvezno organizacijo in se razvija no izkušnjah predvojne organizacije, partizanskih izročil in social istične družbe. MARIO BISACCIA FRANC~ AVCIN orio Bisoccia je dolgo leto vodil italijansko Commissione Centrale Materiali e Techi­ che v Clubu Alpino ltoliono (Osrednjo komisijo za materiale in tehnična izkustva italijanskega a lpinističnega kluba}, tesno sodelujoč z njegovo Commissione Nozionale delle Scuole di Alpinismo (Državna komisija za šole alpinizma}. Bil je tudi član obeh tehničnih l