Gasilo delovnega kolektiva združenega podjetja iskra Številka 32 - Leto XVIII - 25. avgust 1979 V borbi za kakovost Ob načrtovanju prihodnjega srednjeročnega programa bi bilo prav, da bi se že v fazi načrtovanja poglobili v kakovost naše proizvodnje in kvaliteto v9radili v izdelke. Navadno poj-rnujemo, vsaj laiki delo okrog kakovosti le kot kontrolo na koncu traku. Pa ni tako. Predvsem je važno kakovost vgraditi že v fazi načrtovanja Proizvoda, se pravi v razvoju, konstrukciji in v tehnoloških oddelkih. Potem šele lahko naredi nabava svoj pozitiven korak z nabavo kvalitetnega [Pateriala oziroma polizdelkov 'n poišče ravno tisto, kar je najboljše mogoče najti na trgu. Zlasti je načrtovanje kakovosti vse pomembnejše za Iskro, ki se loteva velikih sistemov. Znano je pravilo, da mora sistem vsebovati čim manj elementov, ker je tako možnost kvarov manjša. Elementi,, ki jih Pa vgradimo, pa morajo izpolnjevati norme najvišje zanesljivosti, da ne bi z okvarami ogrožali celotnega sistema. Iskra si je v svoj program Zapisala celo vrsto strateških Projektov in sprejela v proizvodni program več sistemov. Tako avtomatizacijo železnic, cest, še višje pa so oblike sistemov komunikacij. Prav zato je važno, da vsak člen v verigi proizvodnje načrtujemo in izdelamo tako, da si bomo z izdelkom še večali pridobljeni renome solidnega in sodobnega Proizvajalca elektronike najvišjega kakovostnega razreda. Iskra pa je tudi vse bolj proizvodno povezana, saj proizvajamo od najmanjših in najenostavnejših elementov elektronike, preko mikroelektronike Pa tja do modulov, aparatov, aparatur pa vse do računalniških sistemov. Ta veriga pa je tako zahtevna, da smo se ravno z njo uvrstili v najvišji (in najzahtevnejši) razred svetovnih Proizvajalcev elektronike. Prav zato je važna kvaliteta vsakega posameznega dela, ki sestavlja celoto sistema. Vsak kupec hoče dobro in najboljšo ^obo. Če pa odpove en sam člen, lahko majhen, nepomemben, je v okvari ves sistem. Kupec zlasti, če je nestrokovnjak, vidi le slabo celoto, ki je za trenutek odpovedala zaradi nekega (ne)pomembnega dela. Trpi pa ugled celote, ugled proizvajalca celotnega sistema. Zato moramo integralno metodo spremljanja kakovosti °d načrtovanja, nabave, pripra-Ve proizvodnje, proizvodnje, servisiranja in povratne informacije s trga vgraditi v srednje-fočni načrt, v letne programe in investicijske načrte. Le s sistematičnim in strokovnim delom bomo zagotovili tisto, kar so v svetu na področju kvalitete najboljši že dosegli. To ni parola, ampak življenjska nuja, saj prodajamo na najzahtevnejših tržiščih, kjer se pojavljajo tudi najboljši in samo ti uspevajo in obdržijo položaj, ki so ga pridobili s svojim renomejem — tega Pa s kakovostjo svojih izdelkov. Ker je tudi kadrovska politika še kako pomemben činitelj razvoja in napredka sleherne delovne organizacije, smo v tem smislu naprosili člana PKO SOZD Iskra Borisa Mužiča, zadolženega za kadrovsko problematiko, da bi nam kaj več povedal o tej problematiki. Iz daljšega pogovora z njim povzemamo, da kadrovska politika v SOZD Iskra po vseh reorganizacijah od 1975. leta še ni dobila svojega pravega mesta. Reorganizacije morajo nujno pripeljati do racionalizacij na vseh področjih delovanja OZD, vendar trenutni podatki kažejo, da se službe, med njimi kadrovske, še vedno širijo in v DO podvajajo, predvsem niso zasedene z primernim strokovnim kadrom. Takšna neorganiziranost kadrovske funkcije v SOZD nujno pomeni pomanjkanje informacij. Kadrovska problematika ostaja tako zamegljena, iztopajoče probleme pa je težko obrazložiti. Zato smo v SOZD Iskra začeli z izdelavo kadrovsko informacijskega sistema kot sestavnega dela celotnega informacijskega sistema za potrebe upravljanja TOZD, DO in SOZD Iskra. Sistem razvija DO" ISKRA—ZORIN (DO skupnega pomena), sodelujejo pa kadrovski delavci cele Iskre. V teku je tudi akcija za organiziran in usklajen nastanek srednjeročnih planov kadrov in kadrovske dejavnosti z namenom, da bi plani TOZD, DO in SOZD nastajali povezano, koordinirano in sočasno. Spričo Iskrine preusmeritve iz programov, ki zahtevajo pretežno manuelno delo v proizvodnjo, ki angažira predvsem znanje, smo usmerili posebno skrb v kadre, katerih šolanje je dolgotrajno, s svojim delom pa pomembno vplivajo na delo in poslovanje organizacij združenega dela. Z namenom, da bi tem delavcem omogočili vsestranski razvoj in napredovanje, smo začeli pripravljati evidenco, temu pa bodo sledile akcije kot so dopolnilno izobraževanje, organiziranje specializacij in kadrovanje na odgovornejša dela. Potreba in možnost po skupnem obravnavanju visokostrokovnih delavcev, predvsem obstoječih in potencialnih delavcev s posebnimi pooblastili, obstoječih in potencialnih delavcev v zunanji trgovini in kadrov na razvoju perspektivnih Iskrinih programov se nam je pokazala, zaradi velikosti SOZD, kjer je strokovnih delavcev neke stroke iz vseh DO toliko, da je možno organizirati izobraževanje zanje, kakor tudi polno angažiranost njihovih delovnih sposobnosti. Iskrin interes do visokostrokovnih kadrov se kaže že v kadrovski strukturi: Izobrazba visoka višja srednja širokega prof. ozkega prof. Skupaj vseh: št. v 1978 1.265 902 4.063 7.143 15.067 28.448 % 4,4 3,2 14,3 25,1 53,0 100,0 % v republiki 4,1 3,7 13,4 30,1 48,8 100,0 Iz tabele je videti, da je delež vi-soko-strokovnih kadrov celo višji kot v repubhki. Da je to načrtna akcija Iskra je razvidno tudi iz števila štipendistov na ljubljanski Elektrofakulteti: vpisani na EF 78/79 % Iskrinih štud. na EF redni 315 izredni 189 24% 23 % (ocena) Pri tem je treba omeniti, daje Iskra zainteresirana za nastajanje vzgojno izobraževalnih programov -šol, kakor tudi pri usmerjanju razvojno raziskovalnega dela zunanjih institucij. Tudi delež učencev in dijakov, štipendistov Iskre na srednjih in poklicnih šolah, kaže na dokaj načrtno pri- pravljanje Iskre po novih ustrezno usposobljenih kadrih, saj dosega odstotek Iskrinih štipendistov na poklicnih šolah elektro stroke okrog 30 % vseh vpisanih dijakov na teh šolah. Da bi pridobivanje štipendistov potekalo čimbolj vsklajeno imamo v Iskri skupen razpis in organizirano vsklajeno podeljevanje štipendij za redno izobraževanje. Potekajo priprave za skupen razpis potreb tudi za študij ob delu v celotni SOZD. Pri skupnem razpisu se srečujemo s problematiko, ki nastaja zaradi morebitnega razhajanja s politiko regionalnih razpisov štipendij, za katero smo se družbeno opredelili. Kljub vsem po- V ponedeljek, 20. septembra je bila odprta v avli Iskre PPL' razstava slik in skulptur umetnikov Pera Mandiča iz Sanskega mosta, Jožeta Volariča Iskraša iz Kranja in njegove žene Zlate. Razstavo je odprl znani politični in kulturni delavec Ivan Kreft, ustanovitelj kiparske kolonije „Od Gubca do Lacka" v Vidmu ob Ščavnici. V imenu Iskre je spregovoril član poslovodnega kolegija Boris Mužič. Otvoritve in sprejema se je udeležilo še več Iskrinih in drugih umetnikov. Več o razstavi na predzadnji strani Razstava bo odprta do 7. septembra. Kot smo sproti poročali, so v TOZD Uporovni elementi v Šentjerneju že vse letošnje leto pripravljali reorganizacijo. Razdelili se bodo v 3 TOZD: TOZD Upori, TOZD Potenciometri in hibridna vezja ter TOZD Industrijska elektronika Kostanjevica. Vse TOZD bodo ostale v okviru DO IEZE. Reorganizirali se bodo v skladu z Zakonom o združenem delu, da bodo laže delavci uveljavili svoje samoupravne pravice in gospodarili s svojimi zaključenimi, ne le tehnološkimi, ampak tudi poslovnimi enotami. O tem so razpravljali že na vseh ravneh v najširši javni razpravi in tudi družbenopolitične organizacije so predlog podprle. Referendum v ponedeljek, 27. avgusta 1979 pa bo pokazal, kaj misli o predlogu o novi organizaciji 1070 članov tega kolektiva. Dan mladih SOZD Iskra Organizator letošnjega dneva mladih SOZD Iskra je koordinacijski svet osnovnih organizacij ZSM Iskre Elek-tromehanike. Letošnje srečanje bo 15. septembra 1979 v rekreacijskem centru Dragočajne (avtokamp). Ob dnevu mladih bo odšla na pot tudi pohodna mladinska brigada, ki bo po partizanskih poteh prišla do 10. ure na prireditveni prostor. Po kulturnem programu bodo srečanje popestrili z družabnimi igrami in plesom. Igral bo ansambel Modrina. Lanskega srečanja mladih Iskre v Črmošnjicah se je udeležilo preko 600 mladink in mladincev, cilj letošnjega srečanja je 1000 mladih na dnevu mladih SOZD Iskra. Pričakujemo, da se bo čimveč . mladih iz vseh osnovnih organizacij ZSM SOZD Iskra udeležilo letošnjega srečanja v Dragočajni. Za Iskraše iz bolj oddaljenih krajev bodo organizirani prevozi s posebnimi avtobusi. V slučaju slabega vremena bo srečanje mladih na prostorih Gorenjskega sejma v Kranju. Prijave bodo sprejemali vsi predsedniki osnovnih organizacij ZSM do vključno 8. septembra 1979. Pohitite s prijavami! Izčrpnejše informacije o dnevu mladih SOZD Iskra boste lahko našli v naslednjih številkah glasila Iskra in pri predsednikih OO. V Delavci delovne organizacije Kondenzatorji v Semiču so v soboto,18.avgusta na Smuku nad Semičem prijetno preživeli že svoj četrti dan Iskre. Udeležili so se ga vsi delavci in njihovi svojci,kako pa so se imeli.poročamo na S.strani. manjkljivostim pa ugotavljamo vseeno pozitivne rezultate skupnega razpisa, ki se kažejo v večjem številu prijavljenih kakor tudi možnosti boljše zagotovitve njihovih poklicnih interesov. V želji, da bi seznanili bodoče sodelavce z obstoječimi programi in perspektivnimi usmeritvami Iskre ter jim že v času študija omogočili praktično delo in razvijanje inovacijskih sposobnosti smo organizirali klub inovatorjev, klub štipendistov, ki deluje v okviru mladinske organizacije. Končno se nam odpira še problem usklajevanja interesov delavcev Iskre pri zagotavljanju družbenega standarda v okviru dmžbeno-političnih skupnosti (ambulante, vrtci, športni objekti, obrati družbene prehrane), kjer je lociranih več različnih TOZD ali DO Iskre. Ta problem pa bomo morali reševati z opredelitvijo skupnih kriterijev (sindikalne organizacije). Zaradi usklajevanja dejavnosti čini-teljev kadrovske politike na vseh ravneh zdmženega dela v SOZD Iskra zaradi usklajevanja, smo začeli tudi z izdelavo samoupravnega sporazuma o kadrovski politiki. MAK NAŠA OKROGLA MIZA /---------------------------------------^ Kot smo že poročali v prejšnji številki našega glasila, je 14. t. m. Koordinacijski odbor sindikata SOZD Iskra organiziral Okroglo mizo na temo ..Varstvo pri delu in humanizacija dela." Iz zelo obširnega in zanimivega gradiva smo to pot pripravili prvi del naše okrogle mize, ki so se je udeležili predsednik KOS SOZD Iskra Janez Kem, ki je okroglo mizo tudi vodil, predsednik DS SOZD Iskra Otmar Zorn, član PKO SOZD Iskra Pavle Gantar, predsednik aktiva ZB SOZD Iskra Franc Križnar, vodja oddelka za družbene zadeve v kadrovski službi DO Iskra Elektromehanska Kranj Peter Polak, vodja službe za varstvo pri delu in družbeni standard v DO Iskra—Avtomatika Nova Gorica Jože Štrukelj, varnostni inženir v Iskra ISE Drago Tavčar^ novinarka glasila Iskre Mara Ovsenik in odgovorni urednik glasila Dušan Zeljeznov. ^______________________________________________________________________J ..Sugestijo za okroglo mizo je dal pripravljalni odbor za oblikovanje koordinacijskega odbora pri DS SOZD za varstvo pri delu, Razgovoru so prisostvovali predstavniki DPO SOZD, predstavniki poslovodnega kolegija SOZD in člani pripravljalnega odbora za konstituiranje koordinacijskega odbora za varstvo pri delu DS SOZD Iskra. Namen razgovora je bil oceniti stanje varstva in humanizacije dela v naši veliki Iskri, obenem pa opredeliti naloge in prizadevanja, ki jih je treba v tej smeri opraviti. Gotovo ima tu vodilno vlogo sindikat. Zato se je tudi zavzel za to, da mnenja, ocene, pogledi ter prizadevanja dobe svoj zapis v Janez Kem. glasilu, da bi tako vsi delavci Iskre bili s temi prizadevanji seznanjeni, saj smo rekli, da se morajo za varstvo pri delu in njegovo humanizacijo prizadevati vsi delavci 30 tisoččlanskega kolektiva", je v uvodu povedal predsednik sindikata Janez Kern. ..Odločili smo se že, da to akcijo opravimo v avgustu, ker bodo DS delovnih organizacij na svojih avgustovskih sejah izvolili, oz. imenovali svoje predstavnike v samoupravni organ za varstvo pri delu, ki bo deloval kot koordinacijski odbor za varstvo pri delu pri DS SOZD Iskra. Preko glasila Iskra pa želimo širše uveljaviti mesto varstva in humanizacije dela v odnosu na širši družbenoekonomski in družbenopolitični položaj dela delavca v združenem delu," je nadaljeval Janez Kern in na kratko poročal o dosedanjih aktivnostih in dosežkih v zadnjem obdobju. „V preteklih obdobjih" je poudaril Kern, „če gledamo širše družbeno, smo se v naši socialistični družbi vse jasneje zavedali pomembnosti varstva pri delu, ob tem pa tudi tako imenovane humanizacije dela. Tudi v Iskri smo s posluhom in ustreznim čutom odgovornosti tej nalogi in prizadevanjem obravnavali ta vprašanja. Ne bi zdaj podrobneje obravnaval vključitve varstva pri delu v organizacijski sistem pz. v organigrame naših DO. Menim, pe, da z rezultati, ki smo jih Koordinacijski odbor za varstvo pri delu in za humanizacijo dela Statusna opredditev 1. Koordinacijski odbor potrdi, delavski svet SOZD. Istočasno imenuje na predlog KOS predsednika odbora. 2. Koordinacijski odbor je stalni organ delavskega sveta SOZD. 3. Koordinacijski odbor sestavljajo odgovorni predstavniki vseh delovnih organizacij SOZD, ki jih imenujejo njihovi delavski sveti. 4. Odgovorni predstavnik posamezne delovne organizacije v koordinacijskem odbom je lahko delavec, ki pokUcno opravlja naloge varstva pri delu. 5. Koordinacijski odbor je za svoje delo odgovoren DS SOZD, vsak član koordinacijskega odbora pa tudi delavskemu svetu delovne organizacije, ki jo predstavlja. 6. Delo koordinacijskega odbora se odvija v skladu s programom dela, ki ga potrdi delavski svet SOZD. Program dela se izdeluje za koledarsko leto, vsebuje pa tudi srednjeročno orientacijo. 7. Delo1 koordinacijskega odbora vodi predsednik, ki sklicuje seje po potrebi. 8. Koordinacijski odbor pripravlja delavskemu svetu SOZD širše informacije, program dela in predloge sklepov. 9. Poslovodni kolegij SOZD imenuje enega izmed svojih članov za povezavo s koordinacijskim odborom. 10. Povezavo družbenopolitičnih organizacij na področju varstva pri delu opravlja koordinacijski odbor sindikata. 11. Strokovno usmeritev koordinacijskemu odboru daje strokovna konferenca, ki jo po potrebi, najmanj pa enkrat letno, skliče predsednik koordinacijskega odbora. 12. Strokovno konferenco sestavljajo varnostni inženirji in drugi pooblaščeni delavci za varstvo pri delu v temeljnih organizacijah, delavci služb za varstvo pri delu v temeljnih organizacijah, delavci skupnih služb za varstvo pri delu v delovnih organizacijah. 13. Za programirane naloge, katerih izvedba je povezana s finančnimi sredstvi, se bodo finančna sredstva združevala na način, ki ga predvidevajo samoupravni splošni akti o združevanju temeljnih organizacij v SOZD Iskra. 14. Funkcionalne stroške za delovanje odgovornih predstavnikov delovnih organizacij v koordinacijskem odboru krijejo same delovne organizacije. 15. Za tehnično administrativne pogoje za delovanje koordinacijskega odbora je odgovoren sekretariat samoupravnih organov SOZD. pričakovali in ki bi jih morali na tem področju dosegati, ne moremo biti zadovoljni. Seveda za to obstaja vrsta objektivnih razlogov. Takšna ocena tako v ožjem krogu družbeno--političnih organizacij, kot tudi na poslovodnem kolegiju SOZD je bila tudi povod za razgovor v tej okrogli mizi. Podoben razgovor o varstvu pri delu v Iskri smo imeli 12. aprila letos, ko so sodelovali tudi strokovnjaki zunaj Iskre. Potem, ko smo ugotovili dejstva, smo opredelili naloge, ki jih moramo v bližnji prihodnosti opraviti. Predvsem moramo ustvariti takšne razmere, da bo varstvo pri delu sestavni del poslovnega sistema Iskre. V planih in programih ter drugih temeljnih aktih moramo uvrščati posebej področje varstva, mu zagotoviti ustrezno mesto. Da bi realizirali vse naloge, smo se dogovorili, da bomo oblikovali ustrezni koordinacijski odbor pri delavskem svetu SOZD, v katerem naj bi bili po en predstavnik vsake delovne organizacije. Imenovali smo štiričlanski pripravljalni odbor, ki je že pripravil statusno opredelitev koordinacijskega odbora, določil njegove temeljne naloge, ki jih je treba v najbližji prihodnosti, pa tudi v srednjeročnem obdobju, razvoja na tem področju opraviti. Ta odbor je pripravil tudi organizacijsko shemo, za organizacijsko opredelitev tega področja tako po strokovni kot po samoupravni plati. To nalogo je pripravljalni odbor uspešno opravil. Zaprosili smo že svete delovnih organizacij, da imenujejo svoje predstavnike, da bi tako lahko na .septembrski seji DS SOZD Iskra konstituirali ta koordinacijski odbor za varstvo pri delu. Zadnja etapa teh priprav pa je prav zdaj v teku. Ena izmed akcij v tej smeri pa je tudi naša današnja okrogla miza. Dalje moramo podrobneje videti, s katerimi problemi se srečujemo na tem področju, da bomo potem lahko svoje poglede in usmeritve tudi povedali. Preko glasila bomo o tem informirali tudi širšo slovensko javnost, saj vemo, da naše glasilo berejo tudi ljudje zunaj Iskre. Nekatere delovne temeljne organizacije zunaj Iskre namreč vidijo v Iskri vzor, kako je treba organizirano in konkretno začeti razreševanje teh vprašanj in omogočati delavcem boljše pogoje in boljše rezultate dela. Pripravljalni odbor je v pismeni obliki pripravil naloge tega samoupravnega organa, torej koordinacijskega odbora za varstvo pri delu. Na vseh elementarnih področjih in dejavnostih je jasno opredeljeno, kaj in kam usmerjati sile in moči, da bi ta najosnovnejša temeljna vprašanja in pogoje opravili v nekem primernem času. Trenutno bi bilo zato zanimivo ugotoviti, kakšno je stanje sedaj. Na osnovi tega stanja bi potem oblikovali ustrezne zaključke in se dogovorili za terapijo," je zaključil svoje uvodne besede Janez Kern.- VARSTVO NEKOČ IN DANES Pavle Gantar: Naša družba je vedno dajala velik poudarek varstvu pri delu. Vseskozi so izhajali najrazličnejši predpisi s tega področja, ki so jih sprejemali pristojni organi za zaščito de- lavca pri delu. Razumljivo pa je, da se je sama vsebina varstva pri delu z razvojem tehnologije in naših družbenih proizvodnih odnosov tudi spreminjala. Po osvoboditvi smo na varstvo pri delu gledali bolj s higiensko--tehničnega vidika. Danes je varstvo pri delu zajelo položaj delavca pri delu, njegovo varno okolje, zadovoljstvo na delu in ob njem itd. Zato danes varstva pri delu ne moremo več smatrati samo kot ozko higiensko-teh-nično varstvo, saj se zavedamo, da je pogojeno še z marsičem, tako z ustreznimi stanovanjskimi razmerami, urejenimi prevozi, otroškim varstvom in drugim. VARSTVO - DEL GOSPODARJENJA Drugi, pomembni vidik je varstvo delavca pri delu kot sestavni del gospodarjenja. Nezgode prinašajo velike materialne izdatke in kar je često še težje — tudi težke socialne posledice (družina lahko izgubi očeta, otroci očeta, žena moža itd.). V obdobju, ko v SOZD Iskra sestavljamo planske dokumente, morajo le-ti obvezno vsebovati tudi ureditev področja varstva pri delu. Menim, da ne bi smelo biti planskega dokumenta, v katerem ne bi bilo vsebovano tudi vprašanje varstva pri delu in sicer skupno z rešitvijo financiranja. Žal imamo še danes vrsto planskih dokumentov, kjer to področje sploh ni omenjeno, zlasti pa seveda ni rešeno tudi po finančni plati. Zdaj izvajamo tudi velike investicijske prijeme. Pripravljamo plane investicij. Po zakonu je obvezno, da morajo vsi investicijski načrti vsebovati varstvo pri delu. Iz vsega tega je razvidno, da družba daje temu področju pomemben poudarek. V samih delovnih organizacijah pa ga je treba seveda konkretno izvajati in realizirati. V proizvodnji SOZD Iskra tehnologija dela ni taka, da bi prinašala najrazličnejše povečane nevarnosti (razen nekaterih izjem). To je bolj izrazito npr. v železarstvu, lesni industriji itd., kar lahko presodimo tudi po številu nesreč. V SOZD Iskra so tako poslovodni organi kot družbenopolitične organizacije priznavale pomen varstva pri delu. Ne trdim, da je bilo to dovolj, vendar prisotno je bilo. Na nivoju SOZD koordinacije doslej nismo imeli. Zahteve za to so prišle od samih delovnih in temeljnih organizacij, saj je veliko problemov, ki jim je treba najti skupne osnove; zato je treba koordinacijski organ formirati na nivoju SOZD. S formiranjem koordinacijskega odbora za varstvo pri delu pristojnost tega področja ne prevzema SOZD. Pristojnost za varstvo pri delu mora biti v temeljnih organizacijah, oziroma na nivoju delovnih organizacij, medtem ko gre na nivoju SOZD le za dogovarjanje na skupnih osnovah, ki so potrebne za ureditev posameznih problemov s tega področja. HUMANIZACIJA VARSTVA PRI DELU Pomembno je, da varstvo pri delu gledamo s širšega vidika. Življenje samo, prav tako pa tudi razvoj tehnologije zahteva, da se to področje humanizira. Moderne in sodobne tehnologije, kljub temu, da že vnaprej upoštevajo vrsto varstvenih ukrepov, vendar prinašajo nove nevarnosti, ki so morda hujše kot stare, klasične nevarnosti. Tu mislim na tekoče trakove, saj po določenem obdobju dela na njih doživljajo delavci duševne strese in invalidnosti. TUDI DOBRO POČUTJE Čeprav smo v Iskri za varstvo pri delu le že precej naredili v klasičnem smislu, pa prav pri humanizaciji d® 3 še lahko naredimo korak naprej. . , Delavec naj se pri svojem delu č|fT; bolje počuti. Zato moramo iskal možnosti za razporejanje delavcev 1 enega na drugo delo po določener11 času (ko pri nekem delu postaja zč ..invalid"). Seveda to zahteva vrsto naporov, tudi v materialnem smislu- ’ Iskri bi na področju humanizacije dela lahko še veliko naredili, če bi se seve- vtein da angažirali vsi odgovorni dejavnik'1 ,ri| Strinjam se s tem, da marsikje stvar j, niso še najbolje urejene, vendar bon10 stanje s skupnimi močmi in dobro voljo lahko izboljšali. Otmar Zorn: Ko govorimo o humanizaciji del^ govorimo v veliki meri o odnosih med ljudmi. Primerjal bom Iskro in organizacije. Ugotavljam, da je odraz tega. kakšen ie oosameznikov odnos do dela, tudi odnos do ustvarjanj3' kakšen sistem uveljavljamo in kakšn3, s/ep,; Pavle Gantar. je vsebina teh odnosov. Glede sam6 humanizacije, bi lahko rekli, da im6' mo tudi pri nas takšne sredine, kj6' delavec s svojim odnosom do dela i” sodelavcev ne more prispevati vseg6- »do, kar bi lahko v primerjavi s tem, kar L mu sistem samoupravljanja nudi. Veli' ko je takih ljudi, ki pridejo v lskr° | tudi zaradi tega, ker v tej sredini, v teh e j odnosih vidijo možnosti naprede; vanja, kreativnega ustvarjanja pa tud' velik sistem, ki jim zagotavlja socialn0 varnost. V taki sredini lahko vsak pr'5' peva k napredku, tako Iskre same kot družbe kot celote. V teh razpravah b' torej zajeli tudi ta vidik, ki pa je vezan tudi na samoupravljanje. Ko bom0 dosegli, da bodo odnosi med člo' vekom in človekovim delom taki, d6 % tavl ^0 iar; Sanj tlafc bo res vsakdo lahko prispeval, in se pri tem ne bo bal — reči moram, da 66 naši ljudje boje povedati marsikaj, ker mislijo, da so nepripravljeni, neizobra; p0r ženi, ali da niso dovolj izobraženi, 3" Pog pa se ne znajo dovolj lepo izraziti ipd -— bo tudi pretok informacij spontan in pristen. Tedaj bo tudi gospodarsk' uspeh posameznih sredin, recimo, P° posameznih temeljnih organizacijah' boljši. Gre pa tudi za to, da moramo Ijud' izobraževati. Če bomo začeli uporabljati avtomate, oziroma elektronik0- Irr^ bo prišlo do tehnološkega presežka ^ delavcev, to pa bo povzročilo odpore b0| med delavci, kot se je že večkrat zg°; var Heli v n Dre, ^nj »dl, »ro »a Dre dilo. Če pa bi ustvarili v proizvodnjj takšne razmere, da bi človek manj fizično in več pa kreativno, umsk° delal, bi morali več storiti tudi n6 področju izobraževanja, saj imamo v Iskri še vedno veliko polkvalificiran6 ali nekvalificirane delovne sile. Tud' to bi se torej moralo obravnavati k°t sestavina odnosov in humanizacij® dela. Jože Štrukelj,iz DO Avtoelektrik3 je spregovoril o nesrečah in zdravstvenih okvarah pri delu. Prc inv Ure Slu ie N i'Zb Uvt k- zdi ta »d »ri (Nadaljevanje na 3. straib) , Belokranjci so delovni in marljivi, J^rati pa veseli in znajo svoja prazno-I^ja pripraviti zares prijetno in dru-|>no. To so dokazali tudi v soboto, iel, avgusta, ko se je domala celotni , Qvni kolektiv DO Kondenzatorji jral' na hribu Smuk nad Semičem. Mi številni družinski člani semiških . slavcev.so se zbrali tu, da bi praznoti dan semiške Iskre, katerega so to Mjraznovali že četrtič zapored. 2e zgodaj zjutraj so se v sončnem remenu na Smuk začeli vzpenjati prvi praznovalci, večina po bližnjicah skozi vinograde peš, bolj oddaljeni z avtobusi, ali osebnimi avtomobili, a najbolj posrečeni sta bili družini kar na traktorjih. Povsod so v vetrcu veselo plapolale zastave in od lovske koče na Smuku sem so doneU veseli zvoki domačih viž. Začelo se je ob pol desetih, ko je udeležence praznovanja pozdravil predsednik konference 00 sindikata DO Kondenzatorji Etbin Malnarič. Posebej je v kratkem nagovoru poudaril dosežene poslovne rezultate in naloge, ki čakajo delovni kolektiv v prihodnje, saj je znano, da tu niso nikdar zadovoljni z doseženim, pač pa stremijo k še boljšemu. Etbin Malnarič se je pomudil tudi pri delu sindikata in pri tem, kaj so doslej že uspeli in kaj bodo še skušali uresničiti za janje opravičeno požela navdušen aplavz poslušalcev. Sledili sta recitaciji mladega delavca Mirka Kočevarja, Drejčnikov Andrej govori in praktikantke Vladke Štručk, Družba, potem pa se je k mikrofonu povzpela mladinka Darja Pečavar in ob spremljavi ansambla „Septimi“ dobro zapela dve znani popevki — Samo simpatija in Ljetu je mome kraj in z njima navdušila zlasti mlade praznovalce. V nadaljevanju je Anton Poč, predsednik 00 sindikata TOZD Mehanski r ^ prizadevnost je bila nagrajena tudi slePa sodelavka Marjanca Rauh. NAGRAJENI OB DNEVU ISKRE SEMIČ Lojzka Vajs, Dragica Zupančič, Anica Jakša, Cvetka Rom, Katica Tomc, Alojz Povše, Anica Malnarič, Milena Golobič, Ha-Begič, Marija Pečavar, Anton Jelenič, Sonja Per, Marija Pašič, Fanika Vidmar, Marija Staniša, Zdravko Mehelčič, Anton Štravs, Jože Poč, Ljuba Čas, Silvo Jakša, Jure Kobe, Marjanca Rauh. Med praznovalci smo srečali tudi nekdanjega direktorja Kondenzatorjev, upokojenega Franca Koširja. Hkrati smo izvedeli, da je pred dnevi praznoval svoj 60. rojstni dan. Izrabljamo to priložnost in mu od srca zaželimo ob jubileju še mnogo zdravih in zadovoljnih let. dobro delavcev in zaključil svoje misli s povabilom k veselemu praznovanju. Slavje se je nadaljevalo s kulturnim programom na odru pred lovsko kočo. Najprej je sodelavka semiške Iskre Anica Krašnja na harmoniki zaigrala dve pesmi: Na oknu glej obrazek bled in Zlati časi in za svoje izva- ^i semiški lovci so imeli vroč dan - spekli so na elektrificiranih ražnjih nad 70 Gojkov in jagnet. !■■■■■■■■■■■■■■■■■■ kro teh do- udi Ino ris- kot bi ran mo Jo- da pri se ker ra- ali id; tan ski po ahi jdi ib- 3. e* a- v i- 1- iO :a li- ti e- e- ni ig •NDUSTRIJA ELEMENTOV ZA ELEKTRONIKO, LJUBLJANA Tozd specialni elementi Ljubljana Zadovoljni s proizvodnjo m poslovanjem „Če je večina izdelkov naše proizvodnje unikat in skoraj vsak izdelek namenjen drugemu naročniku in drugemu namenu, je delo strokovnjakov in proizvodnje zelo zahtevno", mi je nekoč dejal direktor TOZD SEM Tone Polajnar. S tem stavkom je nekako ponazoril njihovo posebno dejavnost, ki šele v zadnjem času dobiva nekaj malega serijske proizvodnje. Prvo polletje so v tem kolektivu dobro zaključili in so po temeljiti javni razpravi polletni obračun že sprejeli na zborih delavcev. Sicer pa se v TOZD Specialni elementi lahko kar pohvalijo. No, da ne bom pisal kar tako „na počez", naj Mihovo delo v prvem polletju letos 'tostriram s številkami iz poslovnega Poročila: in kar trikrat večji od lanskega v tem času. Novih delavcev so zaposlili manj, kot so predvideli in se je število zaposlenih dvignilo na 186 delavcev. Tako so načrt zaposlovanja v I. polletju dosegli z 98 %. Tudi produktivnost so nasproti lani dvignili za 14 % in tako ustvarili 20 % večjo realizacijo od le-te v lanskem prvem polletju. Malo slabše je bilo z investicijami. Še vedno lahko le malo sredstev namenjajo za razširjeno reprodukcijo, ker pač primanjkuje sredstev. Tudi zaloge repromateriala in polizdelkov so žal narasle in bremenijo že tako pičla, obratna sredstva. Na tem področju bodo naredili več že v letošnjem drugem polletju in naslednje leto. V obratu v Kotnikovi so pridobili nekaj delovnega prostora, ki jim bo ob veliki stiski zelo korisjil. Tudi tehnologe in razvojnike čaka polne roke dela v zadnjih letošnjih 6 mesecih. Pripravljajo več novih izdelkov, nekaj tudi zelo zahtevnih in stro- obdelovalnih strojih v Specialnih elementih. Celotni dohodek je sicer za 1 % Pod predvidevanji, vendar za 28 % večji kot lani v istem času. Dohodek Je za 5 % nad programom in 44 % Večji od načrtovanega. Dohodek na ijelavca je znašal v prvih 6 mesecih 239.000 din in je 12 % nad predvidevanji ter 37 % večji od lanskega prvega ™ela leta. Čisti dohodek so po predvidevanjih Presegli v prvih letošnjih 6 mesecih za ' % in je 51 % večji kot lani v enakem *dobju. Čisti dohodek so porabili za vJt), za stanovanjsko gradnjo (23 % Več kot lani v istem obdobju), za *lad skupne porabe, za rezervni sklad W % več kot lani) in za poslovni ^ad, ki je 4 % večji od načrtovanega kovnjaki se bodo morah zelo potruditi, da bodo pripravih vse, kar kolektiv od njih pričakuje. To delo je zaradi specifične proizvodnje za posamezne naročnike še bolj zahtevno in prav zaradi tega ni zlepa dovolj strojev in inštrumentarija. Tudi dolgoročno načrtujejo. Imajo pripravljen elaborat za gradnjo nove tovarne in se že dogovarjajo z banko. Upajo, da bodo konec septembra že dobili končna stahšča o pridobivanju in združevanju sredstev za investicije. To jim pa ne gre najbolje od rok in že zdaj se bojijo običajnih zamud, na katere pa sami nimajo nobenega vpliva. KF tozd keramika viž m ar jf še vedno slabi poslovni rezultati TOZD Keramika Vižmaije je proizvajalec keramičnih telesc za nadaljnje porabnike — proizvajalce kondenzatorjev in uporov. Tako je ta tovarna ključni proizvajalec za temeljni organizaciji v Žužemberku in Šentjerneju. Prav zaradi tega ima ključno pozicijo za proizvodnjo, kjer dela prek 1700 zaposlenih. Ker je prihajalo lani in letošnje prvo polletje do izpadov in zastojev v r proizvodnji keramike, sta tudi finalista slabše zaključila lansko leto in letošnje prvo polletje. Že lani so v TOZD Keramika uvedli novo tehnologijo izdelkov: brezal-kalno keramiko. Nova tehnologija je povzročila v začetku precej zastojev, kar je bilo od načinu uvajanja razumljivo. Letos pa se nizko doseganje proizvodnje še vedno ponavlja. Seveda pa ob premajhni ponudbi Keramike oz. nedoseganju planskih obveznosti, trpi proizvodnja pn obeh finalistih, ki sta na proizvodni načrt TOZD Keramika navezala svoje letne programe. V Keramiki pa ne gre in ne gre. Prvo polletje so zaključili tako, da so dosegli le 37 % letnega načrta, se Proizvodnja keramičnih telesc. pravi, da so naredih 13 % premalo keramičnih nosilcev. Posledica se je pokazala tudi pri proizvodnji v TOZD Upori, ki so dosegli le 41 % letnega fizičnega obsega proizvodnje, v TOZD Keramični kondenzatorji v Žužemberku pa 49 % letnih predvidevanj. Sicer so si za letos postavih zelo optimistične programe, tako v Keramiki, kot tudi oba finalista. Tako so v TOZD Keramika sicer naredili 28 % več kot lani v istem obdobju, vendar so ostali daleč za postavljenimi cilji v I. polletju letos. Vzroki so objektivni in subjektivni. Kolektiv se že dolga leta ubada s težavami, ker nima ustreznih, funkcionalnih proizvodnih prostorov. Ima zastarelo strojno opremo in temu ustrezno tehnologijo dela. Iz tega izhajajo slabi proizvodni rezultati, iz teh pa poslovni. Ob tem prihaja do težav pri investicijah v novo opremo in načrtovanju novih proizvodnih prostorov. Tu bo treba še več solidarnostne pomoči delovne organizacije in Iskre, saj se bo kolektiv Keramike le na ta način lahko izkopal iz začaranega kroga. Seveda pa ob vsem tem prihaja tudi do notranjih nesoglasij. Misliti bo treba na ureditev teh. Tudi organizacija in učinkovitost dela nista najboljši. Manjka jim tudi kvalitetnih strokovnjakov, zlasti v razvoju in tehnologiji. Ti dve službi še nista opra-vili vsega, kar bi lahko in, če ne bosta, se bodo težave vlekle še naprej. V pogovoru o tej temi mi je dejal direktor Področja za plan, analize in informatiko Otmar Zom, da bo treba v najkrajšem času misliti na ureditev teh vprašanj, zlasti dohodkovnih odnosov, ki so sicer vzpostavljeni, a še ne dovolj razčiščeni. Tako se kar naprej strokovni ljudje ubadajo z razčiščevanjem dohodkovnih povezav, premalo pa govorijo in delajo na področju, proizvodnje, tehnologije, razvoja in predvsem ekonomike;-Sicer pa se kaže pozitivni premik, zlasti v zadnjem času. Marsikaj bodo v kolektivu urediU sami, saj le oni lahko suvereno odločijo in ukrepajo. Nekdo tretji, od zunaj lahko le pomaga. FY Počitniška hišica Sindikalna organizacija v TOZD SEM je postavila s sodelovanjem vseh članov kolektiva svojo počitniško hišico na Pokljuki, kot smo že pisali v našem glasilu. Letošnji dopust je r njej preživela že vrsta delavcev s svojimi družinami. Pokljuka je bila zanje pravo odkritje. Čudoviti sončni vzhodi, sprehodi po pravljičnih pokljuških gozdovih, mir, borovnice, maline in gobe, so dopuste naredili še lepše. Ker so zaposleni skoraj izključno Ljubljančani, je seveda tako dopustovanje naredilo še večji vtis. Iz ljubljanske asfaltne džungle in smradu priti v planinski mir je res pravi šok — seveda šok sreče. Vsi, ki so letovali na Pokljuki, pravijo, da se bodo še radi vračali v ta svet samote, prvobitnosti in pristnega stika z naravo, ki je ostala vsaj v tem koncu še neokrnjena. Tik pred dopusti so v hišici priklopih elektriko in vodo in tako je kon-fort popoln, čeprav sredi najbolj naravne sredine. Hiša ima dva kompletna „apartrhana“ prenočišča za dve štiričlanski družini, dve kuhinji, lepo teraso, balkon, dnevni prostor in majhen raven prostor za žoganje, ali druge enostavnejše športne dejavnosti. Bliž- ISKRA — Institut za kakovost in metrologijo LJUBLJANA, Tržaška c. 2 Komisija za delovna razmerja objavlja dela oz. naloge RAČUNOVODJE Pogoji: — višja ekonomska šola in 3 leta delovnih izkušenj ali — srednja ekonomska šola in 5 let delovnih izkušenj. Poskusno delo 3 mesece. Pismene prijave z dokazili sprejema 15 dni po objavi: ISKRA — Institut za kakovost in metrologijo. Tržaška c. 2, LJUBLJANA. Štipendisti o sebi in Iskri V delovni organizaciji Industrija elementov si vse bolj prizadevajo pridobiti strokovnjake zlasti za deficitarne poklice. Taki poklici so kar po vrsti vsi kovinarski, čedalje bolj pa tudi strojna in elektro stroka na srednji in visokih šolah. Letos spomladi so naredili široko akcijo po osnovnih šolah, da bi se čimveč mladih odločilo za poklice, ki jfli bo v določenem času potrebovala ta delovna organizacija. Kaj mislijo o svojem poklicu, kaj o Iskri, kaj o skrbi Iskre zanje, so nam v nekaj stavkih povedali štipendisti, ki smo jih našli na delovnih mestih — na počitniški praksi. ANDREJ BORŠTNAR, orodjar -2. letnik: Zadovoljen sem z Iskro. Prav tu sem srečal vrsto novih in starejših dobrih strojev. Tako se da delati. Praksa mi veliko da. Sodelavci in mojster radi povedo, kar vprašam in tako sem nekako že član te naše orodjarske druščine. Sicer pa je orodjar zelo lep poklic, ustvarjalen, natančen in veliko pomeni v sodobni tehniki. Mislim, da Iskra zelo dobro skrbi za nas štipendiste. V naši delovni organizaciji smo pred kratkim ustanovili nekakšen klub štipendistov, ki bo deloval v okviru ZSMS. Tako združevanje se mi zdi potrebno, saj bomo tako rešili marsikatero vprašanje o štipendiranju. Poleg tega pa bomo z nekaterimi neobveznimi dejavnostmi obogatili svoje znanje o Iskri, o svojem poklicu in marsikaj pridobili tudi: na kulturnem področju. STANKA HRASTAR, elektro-mehanik — 2. letnik: Menim, da je nekakšno združevanje štipendistov potrebno, da bi skupno reševali, kar nas žuli. Saj imajo celo upokojenci svoje strokovno združenje. Mi smo letos v Šentjerneju sredi počitnic ustanovili na Pokljuki nji skrivnostni gozd, ki v hišico dobesedno sili skozi okna pa je najbrž največ, kar lahko človek, ki ima rad mir, najde. Veliko bo vredna ta postojanka tudi pozimi. Bližnja smučišča in žičnice, kar ponujajo zimske radosti. Poleg tega je bhzu tudi hotel, na drugi strani pa penzion, kjer lahko človek naroči hrano, če ravno noče sam kuhati, ali pa gre zvečer na zabavo, če mu je preveč samote. Tudi cena je dosegljiva za vsakogar. Dogovorih so se, da bo prispeval vsakdo po 20 din dnevno na osebo in plačal takso. Seveda pa si hrano oskrbi sam. Predsednica sindikata Ema Debelja-kova je povedala, da je bilo v času dopustov mnogo več kandidatov, kot je v hišici prostora. Tako je SEMOV DOM, kakor so hiši dah ime, zaseden že zdaj tja do pozne jeseni. Predsednica pravi, da je bilo za morje slabše organizirano. Vsak si je pomagal, kot je vedel in znal. Vendar sindikat razpravlja o predlogu, da bi kupili vsaj eno počitniško prikolico in jo morda že drugo leto postavih kje ob morju. Tako bodo sodelavcem res nudili vse najlepše: hribe in morje., F. Kotar tako združenje in izvolih izmed nas najboljše v akcijski odbor. Upam, da bo s šolskim letom to akcijsko telo zaživelo in, da bomo naredih vse tisto, kar smo se obvezah na ustanovnem srečanju. Sploh pa so taka srečanja dobra in pametna reč. Tako se bomo spoznali z bodočimi delovnimi tovariši v delovni organizaciji in počasi bi lahko spoznali vse TOZD. Kaj mislim o Iskri na sploh? Da je to dobra in močna organizacija in kar ponosna sem, da sem član te velike družine, čeprav zaenkrat še bolj na robu. Metode dela so dobre, vsaj kar sem doživela na praksah. Sodelavke in sodelavci so prijazni, z razumevanjem pomagajo mlademu človeku kjer je treba. Morda, bi nam „ta višji" lahko omogočili več dela na našem strokovnem področju in ne le na rutinskem, tovarniškem. VINKO BOŽIC, Fakulteta za dektroniko — 3. letnik: Mislim, da je prav, da imamo štipendisti svoje združenje. Logično je, da študentje tudi sami odločajo o štipendijski politiki, štipendiranju, učnem oz. študijskem procesu. Vse te potrebe najbolj čutijo sami in o njih kot ljudje gotovo z zadovoljstvom razpravljajo in odločajo. ISKRA je zame prva „firma“ s katero se srečujem, IEZE pa prva delovna organizacija, ki sem jo spoznal. Zato bi težko primerjal, vendar sem dobil o Iskri in IEZE odličen vtis. Predvsem me je iznenadila dobra organizacija. Med prakso bi rad več videl in slišal s svojega specifičnega strokovnega področja. Na praksi sem namreč v Področju za kakovost in kljub zanimivemu delu sem malo slišal o svoji stroki. Lani je bilo bolj živahno, precej sem bil po TOZD in srečeval sem se z vrsto elementov in problematiko proizvodnje teh zanimivih izdelkov. F. Kotar Dom TOZD SEM na Pokljuki. INDUSTRIJA AVT0ELEKTR1ČNIH IZDELKOV Uspela obiska v Tolminu in Bovcu Pred nekaj dnevi je bila na obisku v tovarni AET Tolmin in v tovarni vžigalnik tuljav v Bovcu delegacija koordinacijskega sveta ZSMS Iskre Avtoolektrike Nova Gorica. Delegacijo je vodil sekretar mladih v Avto-elektriki Simon Bratuž, spremljala pa sta ga tudi predsednik mladih v tovarni generatorjev in elektronike Boris Jerič in predsednik 00 ZSMS v TOZD Inštitut za Avtoelektriko Vilijen Ortar. Namen obiska je bil predvsem pregled delovanja 00 v Tolminu in Bovcu, s posebnim poudarkom na njihovo organizacijo ter na preteklo in bodoče delo. V tolminski tovarni je sprejel delegacijo predsednik mladih Marjan s sodelavci. Sledili so skupni razgovori, predsednik pa je podal tudi poročilo o dosedanjem delu, nastanek in razvoj 00 in smernice nadaljnjega dela po njihovem lastnem programu. Tu naj omenimo tesno sodelovanje s OK Tolmin, udeležbo njihovega člana na MDA v Črni Gori in Veliki plani, v sklopu z OK Tolmin so sodelovali pri akciji „Posočje“, njihova TOZD je mentor graničarjem, izvedli bodo razna predavanja za osveščanje mladega človeka, da se bo boril za izboljšanje družbeno-ekondmskih odnosov ter samoupravnega in socialnega položaja. organih in sploh na samem področju samoupravlj anj a. Čeprav je njihova 00 novo ustanovljena, je delegacija iz pogovorov zaznala, da je ta mlada 00 uspešno prebrodila že številne težave in da je njihova začrtana pot povsem pravilna. Po uradnem delu sestanka so mladi poklepetali še o kadrovskih problemih, o problematiki prevoza na delo in razkropljenosti mladih članov kolektiva po celi Tolminski, o zabavi na Tolminskem in o življenju mladih nasploh. Delegacija iz Nove Gorice si je z velikirn zanimanjem ogledala tudi proizvodne prostore in nove prostore delavske restavracije, kjer so pravzaprav Na teh predavanjih bodo seznanili vse mlade o vlogi ZSMS, o sodelovanju z LO in dmžbeno samozaščito. Predsednik je še povedal, da je v njihovi TOZD 105 mladink in mladincev, in da imajo svoj izvršni odbor, ki šteje osem članov. Delegacijo iz Nove Gorice so zanimala razna vprašanja. Tako je Vilijen vprašal, kakšno je sodelovanje s Krajevno skupnostjo in mladino Tolmina ter njihove skupne akcije. Prav tako ga je zanimalo vsklajeno delo in sodelovanje z ostalimi DPO v TOZD. V pogovoru so se dotaknili tudi vloge mladih v proizvodnji, v samoupravnih šele videli, da je ta kolektiv sestavljen v glavnem iz mladih prebivalcev tolminske občine. Podobno kot v Tolminu je bilo tudi v tovarni vžigalnih tuljav v Bovcu. Po prisrčnem sprejemu jim je predsednik Boris podal obširno poročilo o dosedanjem delu, o njihovih nadaljnjih načrtih in sodelovanju s koordinacijskim svetom Avtoelektrike. Pogovor se je dokaj živahno nadaljeval še dolgo, kar priča, da so taki in podobni obiski zaželeni in izredno dobrodošli, saj ni njihov namen zgolj „uraden“, več pomeni medsebojno spoznavanje in krepitev vezi prijateljstva. M.R. r DAN GRANIČARJEV-PRAZNIK NAS VSEH V J Da, to je bil res praznik. Skupno z vojaki iz obmejne karavle Lokvice na Krasu smo ga praznovali tudi mi, saj smo jih ta dan obiskali ne samo zaradi praznika, pač pa tudi zaradi izredno tesnih vezi, ki so vzpostavljene med to karavlo in Iskro — Avtoelektriko. Poleg mladih iz naše delovne organizacije je bil na obisku tudi pomočnik glavnega direktorja Zvonko Repič, predsednik konference OOS Zmago Lasič, vodja splošno kadrovskega področja Pavel Memrolja in sekretar 00 ZK tovarne velikih zaganjalnikov Silvo Spačal. Po prisrčnem sprejemu in pozdravu je najprej spregovoril njihov vodnik in poudaril velik pomen tako tesnega in prisrčnega sodelovanja. V imenu vseh članov kolektiva Iskre Avtoelektrike pa je spregovoril predsednik mladih Valter Bensa. Našega skupnega praznovanja sta se udeležila tudi komandant major Branko Biškup in kapetan Marjan Rihtar iz komande v Zagrebu. Major Branko je za bralce našega časopisa takole ocenil to edinstveno sodelovanje: „Izredno vesel sem in zadovoljen, ko takole opazujem to prisrčno sodelovanje in krepitev bratstva in enotnosti. Moram priznati, da je to sodelovanje lahko za vzgled marsikomu, saj se to nadaljuje že zelo dolgo, z bogato tradicijo. Prepričan sem, da bo tudi v naprej še posebno zato, ker so ti vaši uniformirani prijatelji najboljša edinica, lahko jim rečemo Jugoslavija v malem. Nikakor nas ne smejo zdru-ževatile določeni datumi, le prazniki, to sodelovanje mora biti stalno, na vseh področjih kjer nas vežejo skupni interesi. To seje do sedaj že pokazalo, zato odhajam toliko bolj zadovoljen in navdušen nad vami iz Iskre, nad prebivalci teh krajev, nad postajo milice in nad vsemi, s katerimi moji fantje sodelujejo.“ V nadaljevanju nepozabnega popoldneva se je osem ekip pomerilo v zanimivem kvizu, ki je bil razdeljen na dva dela. V prvem delu so morali po trije tekmovalci iz vsake ekipe odgovoriti na vprašanje iz zgodovine našega vojnega letalstva, dmgi del pa je imel naslov Tito — partija — revolucija. Tekmovalci so pokazali doberšno mero znanja, zmagovalci pa so bili seveda vojaki. S tem seveda niso osvojili le lične plakete, po mojem mnenju bo vmes tudi kakšen dan „nagrad-nega“ . . Tu moramo vsekakor omeniti tudi bogat kulturni spored, ki so ga izvedli mladi iz Avtoelektrike, Park hotela, Opatjega sela in vojaki. Mladinka iz Avtoelektrike in vojak sta vodila tekmovanje. Po „uradnem“ delu nas je še dolgo zabaval vojak — harmonikar, kuharji pa so nas pogostili z odličnim pasuljem. Razšli smo se z željo njihovega komandanta — majorja, naj bi bila taka srečanja stalna oblika sodelovanja, saj vežejo mlade skupni interesi. Marko Rakušček Mladi iz Avtoelektrike med reševanjem naloge. INDUSTRIJA ZA AVTOMATIKO, LJUBLJANA Komunisti v TOZD ELA Kadar nanese beseda TOZD ELA novomeško TOZD delovne organizacije Iskra—Avtomatika, največkrat spregovorimo o lokacijskih težavah, ki jo spremljajo pri izvajanju proizvodnega programa. Zato se v njej dobro zavajajo, kako pomembno je v takšnem položaju vsklajeno delovanje družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov ter prenašanje informacij in odločitev v bazo in nazaj. Zavedajo se, da so delavci neposredni nosilci odločanja in odtod izhaja tudi enotno delovanje zveze komunistov, sindikata in mladine v tej temeljni organizaciji. Franc Plut, sekretar 00ZK je v razgovoru orisal bistvene naloge članov njihove osnovne organizacije takole: ,,Komunisti naše osnovne organizacije aktivno sodelujejo pri razvoju in utrjevanju samoupravnih odnosov in delegatskega sistema. Osnovna naloga komunistov je, da so gonilna sila in, da odgovarjajo za delo samoupravnih organov in delegacij. In to nalogo v glavnem komunisti uspešno opravljajo, kar izhaja iz dobre informiranosti članov ZK prek rednih mesečnih sestankov. trna izmed bistvenih nalog je tudi aktivno spremljanje dela in delovnih odnosov v temeljni organizaciji. Osnovna organizacija redno spremlja uspešnost poslovanja TOZD in medsebojne odnose. Izdelane so bile konkretne analize kriznih področij dela v TOZD in konkretni program odprave problema z rokom in odgovornimi nosilci. To je stalna naloga, ki se uspešno razvija. Kljub temu pa še vedno ne pride do konkretne rešitve problema, kar gre po ugotovitvi zadnje analize pregleda stanja v OOZK na račun neodgovornega odnosa posameznih zadolženih delavcev, tudi komunistov. Zato bo po detaljni analizi, ki jo mora pripraviti sekretariat OOZK, na sestanku v avgustu prišlo do ugotavljanja odgovornosti posameznikov. Posledica takšnega načina delovanja, oz. obravnavanja problematike so opazni premiki k izboljšanju. OOZK se aktivno vključuje tudi v politiko kadrovanja. To je zlasti prisotno v zadnjem času, ko ni več nobenega premika na kadrovskem področju, ne da bi ga prej ne analizirali na OOZK. Pomembnost tega je še toliko večja, ker poudarjamo predvsem delovne sposobnosti posameznih delavcev. Ena izmed nalog, ki jih do sedaj nismo aktivno uresničevali je ideološko usposabljanje in Izobraževanje članov OOZK. Srednjo politično šolo pri CK ZKS je obiskoval do sedaj samo en član, v ostale oblike izobraževanja pa se nismo vključevali. Trenutno pa načrtujemo obiskovanje seminarja za člane ZK, ki so bili sprejeti v osnovno organizacijo v 1978. letu in za člane—kandidate, ki naj bi bili še sprejeti. V izobraževanje na tem področju bodo vključeni tudi kandidati za člane sekretariata in kandidat za sekretarja OOZK. Seminar za delegate samoupravnih organov in delegacij SIS pa je obiskovalo 14 članov. Prav tako je v teku tudi ugotavljanje večjih kršitev odgovornosti delavcev. Do sedaj smo na osnovni organi- zaciji obravnavali štiri primere, do katerih je osnovna organizacija sprejela stališče, ki je prispevalo k rešitvi problemov. Poleg teh, bistvenih nalog OOZK deluje še na naslednjih področjih: — rekreacijska in kulturna dejavnost — vključevanje v dejavnosti LO in DSZ — analiziranje rezultatov poslovanja — obravnavanje vseh problemov, ki se pojavljajo na različnih področjih dela in življenja v TOZD. Tudi povečanje števila članstva za 16, kolikor smo jih sprejeli lansko leto v OOZK, potrjuje pravilnost našega delovanja. Sedaj smo v ponovni fazi evidentiranja, v katero aktivno vključujemo tudi sindikat in mladino. Kljub takšnemu delu OOZK je v TOZD še veliko odprtih vprašanj in problemov, ki jih nismo uspeli rešiti, ali pa nismo poskrbeh za njihovo dokončno rešitev. Sedaj rešujemo na primer: — proizvodnjo spajkal — elektrospojne elemente — vprašanje zalog — funkcijo pretoka materiala skla-dišče-proizvodnja in nazaj. Vse sile moramo pri reševanju omenjene problematike vložiti v to,, da se ne bomo pri izvajanju sprejetih programov neodgovorno obnašali, kar1 se je v preteklosti pogostokrat pojavljalo. Prav iz teh razlogov poskušamo doseči široko stopnjo informiranosti na vseh ravneh v TOZD in posredujemo sklepe in stališča osnovne organizacije tako sindikatu, mladini, kot vsem samoupravnim organom. Š.D. OBVESTILO Prireditveni odbor proslave dneva Iskre in dneva borca sporoča, da je ostalo na zalogi še nekaj darilnih paketov, katere delavci Iskre lahko dobijo po naslednjih znižanih cenah: — skleda z žlico 60 dinarjev — vrečka 20 dinarjev — značka 10 dinarjev Naročila in vplačila za celoten paket ali posamezne dele naj delavci preko svojih osnovnih organizacij sindikata posredujejo na naslov: Iskra-Industrija za avtomatiko, Ljubljana, Savska c. 3 (enako kot za prijave na proslavo). Za naročila nad 100 komadov priznamo 5 % provizije s er. Razstava umetniških del v avli Iskre V ponedeljek, 20. avgusta je bila odprta razstava skulptur in slik Iskraša požeta Volariča, njegove žene Zlate Volarič in njunega kolega Pera Mandi-iz Sanskega mosta. Razstava je živ Prikaz treh delovnih ljudi, ki so samo-rastniško upodobili sredino v kateri živijo in v obliko prelili doživljanje sodobnega sveta in njegovih detajlov. Na otvoritveni slovesnosti je pozdravil goste — umetnike član poslovodnega kolegija Boris Mužič v Imenu iskre. Zelo lepo pa ie očrtal like raz- stavljajočih umetnikov Ivan Kreft v otvoritvenem govoru: Tovariši in tovarišice! Dovolite, da spregovorim na kratko iz družbenega vidika o ustvarjalnosti takšnih umetnikov, kot so Pero Mandič, Zlata in Jože Volarič. Naša socialistična samoupravna družba ne samo želi, temveč tudi omogoča, da se iz vrst delovnih ljudi dvigajo tudi izvirni kulturni delavci, kar je bilo v fevdalni in kapitalistični preteklosti skoraj nemogoče. Takrat Pero Mandič upodablja elementamost svoje okolice. ■ ____________________________________________________________ Zlata Volarič zajema iz globin ženskosti. Prebrali smo za vas Tretje knjige Titovih zbranih del v slovenščini obsega njegova besedila od pomladi 1935 do novembra 1937. leta ter vsebuje 47 del in 25 prilog, nanašajočih se na avtorjevo osebnost in delo. To je čas Titovega delovanja v Komunistični intemacionah (od marca 1935 do oktobra 1936) in v domovini (od konca leta 1936 do srede avgusta 1937). V tem obdobju je Tito prišel na čelo partije, začel je vodrtr vse njeno delo in reševati probleme, ki so tedaj nastajali po eni strani v odnosih z vodstvom Kominterne, po drugi strani pa zaradi izbruha frakcionaških in grupaških bojev v partijskem vodstvu (od avgusta 1937 naprej). To obdobje je bilo v Brozovem revolucionarnem delu zelo pomembno in prelomno: od člana politbiroja in predstavnika partije v Kominterni je prišel na čelo KPJ in postal njena najodgovornejša osebnost, vendar v specifičnih razmerah, ki so grozile Komunistični partiji Jugoslavije z novimi rievarnostmi. Hkrati pa je bil to prelomni trenutek tudi v razvoju revolucionarnega gibanja v Jugoslaviji; in sicer zato, ker je KPJ po nekaj letih hudega terorja šestojanuarskega absolutističnega režima kralja Aleksandra uspelo, da se je obdržala, razbila obroč ilegalnosti in se z uporabo novih oblik in metod sčasoma spremenila v .avantgardno silo vse bolj razvejenega delavskega pa tudi iz drugih komponent sestavljenega revolucionarnega gibanja. Tedaj so nastale velike spremembe tudi v mednarodnih odnosih. V konkretnih oblikah se je pokazala agresivnost fašističnih sil in njihove težnje po svetovni nadvladi. To je čas španske državljanske vojne. In v tem času je Tito tako v Kominterni kot doma najprej uredil razmere v SKOJ, v duhu novih pogledov na nacionalno vprašanje v Jugoslaviji pa je bil tudi uresničen sklep IV. konference KPJ o ustanovitvi posebnih, to je nacionalnih komunističnih partij Slovenije in Hrvaške v okviru enotne KP Jugoslavije. Tito se je že v začetku 1937. leta pogovarjal s predstavniki partijskega vodstva v Sloveniji o ustanovnem kongresu; pri tem jih je posebej opozarjal, da morajo biti priprave temeljite in zavarovanje popolno, da se ta velika ideja o ustanovnem kongresu KP Slovenije ne bi zaradi kakšne nepazljivosti kompromitirala, saj bi to imelo škodljive posledice za nadaljnje delo partije. Tito je menil, da je treba delo pri organiziranju in izpeljavi ustanovnega kongresa KP Slovenije zaupati Edvardu Kardelju, zato je jeseni 1936 in v začetku leta 1937 v več svojih sporočilih centralnemu komiteju pospeševal njegovo vrnitev iz Moskve. Kardelj je skupaj z drugimi slovenskimi kadri uspešno organiziral in izpeljal Kongres. V pripravah za ustanovni kongres KP Hrvatske pa se je Tito neposredno angažiral. Kot torej vidimo, prinaša tretja knjiga izredno dragoceno gradivo, ki ga dopolnjujejo kot običajno, dokumentirane priloge, izredno zanimiva in bogate opombe ter register vseh nastopajočih oseb, ki prav tako po svoje osvetljuje ti dve in pol leti Titovega dela in ustvarjanja. Knjigo sta skupaj založili in izdali ČZDO Komunist, TOZD Ljubljana in založba Borec iz Ljubljane v prevodu Vlada Barabaša in Romana Zupana ter v likovni opremi Jovana Lukiča. D. Z. je bila umetnost privilegij izkoriščevalcev in zatiralcev. Pred nami so slike in skulpture umetnikov, ki jim umetniško ustvarjanje ni poklic, pač pa ljubiteljstvo, ki ga gojijo v svoje lastno zadovoljstvo in zadovoljstvo družbe, saj opravijo najprej delo ob stroju ah na šolskem odru in šele potem sežejo po čopiču, dletu ah varilnem orodju. Pero Mandič iz Sanskega mosta še vedno dela ob stružnici, čeprav se je v širnem svetu že uveljavil kot pomemben slikar samorastnik. Prav tako nista zapustila svojega šolskega odra in ga tudi ne nameravata slavistka Zlata Volarič, ki nadebudno obeta,'da bo svoje ljubiteljstvo do slikarstva razširila še na pisateljstvo in bo tako ob svojem rednem delu bogatila kar z dvema ljubiteljskima dejavnostima našo kulturo. Zvest pa je ostal tako poklicnemu kot ljubiteljskemu delu tudi Jože Volarič, saj ga njegovi dosedanji uspehi k temu zavezujejo. Kot laik, vendar ljubitelj Ukovne umetnosti, predvsem kiparske, bi rad nekaj več spregovoril o Volarcu. Z Volaričevimi deU se že delj časa srečujemo na razstavah kiparskega tabora Od Gubca do Lacka v Vidmu ob Ščavnici. Malo je poklicnih umetnikov, še manj pa samorastnikov, ki bi se v nekaj letih tako zelo uveljaviU, kot se je Jože Volarič. Ko smo leta 1976 priredih prvo razstavo njegovih del v Vidmu ob Ščavnici, smo morah rok njenega trajanja celo podaljšati. Ob sami otvoritvi si jo je ogledalo več kot tisoč ljubiteljev umetnosti, po podaljšanju pa še enkrat toliko. Razstava je bila v premajhnem proštom, vendar so obiskovalci potrpežljivo čakali, da pridejo na vrsto. Vsi so želeh v znak priznanja stisniti razstavljalcu roko in kaj vpisati v snominsko knjigo. Oči skoraj vseh pa so se ustavile na Volaričevi maketi: sedež koroškega vojvode. Ta vojvoda je bil sicer nemškega rodu, moral pa je koroške kmete v slovenščini prositi, da bi smel sesti na knežji sedež na Gosposvetskem polju. Jože Volarič sodi torej med takšne samorastnike, ki ustvarjajo in uresničujejo zamisli, ki so skupne našemu ljudstvu, zna jih oblikovati tako, da r K ANTIKA - ELEKTRONIKA Jože Volarič je monumentalen v svojih skulpturah. govorijo same zase, da ne potrebujejo nobenega razlagalca. Ustvarjalna moč te vrste pa ni dana vsakomur. Zmorejo jo predvsem izvirni kiparji iz ljudstva - takšen pa je Jože Volarič. , Ko mu k uspehu čestitam, naj mi bo dovoljeno, da poudarim tudi hiter napredek, ki ga je v slikarstvu dosegla Zlata Volarič. Njena dela odlikujejo motivi iz življenja ljudi, predvsem kmečkih ljudi, ki iz veka v vek vse do danes vdano opravljajo vsakdanji težko delo, ne da bi se ga naveličali. Njihova ljubezen do dela in humanost je našla odsev tudi v Zlatinih delih. Pozdraviti moramo, da se je na tej razstavi predstavil s svojimi deli tudi gost iz druge republike, sedaj žesve-tovho znani samorastnik Pero Mandič, čigar dela so razstavljena v tolikih naših in zamejskih galerij ah. j,p r Ivan Razboršek bo od 3. do 8. septembra razstavljal na Laborah V avli Telekomunikacij na Laborah bo 3. septembra 1979 ob 13.30 uri otvoritev razstave s tematiko ANTIKA - ELEKTRONIKA, ki jo je pripravil Ivan Razboršek iz Ljubljane. Avtor v svojem prostem času že 35 let sistematično zbira, ureja in proučuje narodno in folklorno bogastvo Slovenije, ostalih jugoslovanskih narodov in sveta — pri tem mu veliko pomaga žena Marija. Najbolj ga privlači ljudski ornament, tako element kot motiv, ustvarja pa tudi lastne kompozicije, ki jih riše na papir, steklo, keramiko, platno, les in kovino (emajl) v različnih tehnikah. Grafično obUkuje ornamentalne motive v fotogram tehniki. S svojim potrpežljivim iskanjem je doslej zbral okrog 6.000 ornamentalnih elementov in motivov slovenskih ljudskih ornamentov. Zbrano gradivo namerava objaviti v knjigi. Na njegovo pobudo je bilo leta 1975 osnovano likovno društvo Iskre, izvoljen je bil tudi za prvega predsednika. Od sindikalnega odbora ZP Iskra je leta 1976 dobil priznanje za dolgoletno uspešno delo na likovnem področju. Svoje izdelke je razstavljal v Jugoslaviji na 19 samostojnih in 15 skupinskih razstavah in na 5 razstavah v Evropi in v Tokiu. Junija 1974 je -postal član Društva Exlibris Slovenie. Redno je zaposlen v Iskri Commerce — TOZD Marketing. Alojz Boc ZAHVALA Ob nenadni izgubi naše drage mame in stare mame MARIJE ANŽLOVAR se iskreno zahvaljujemo vsem sodelavkam in sodelavcem TOZD ATC in TOZD Vzdrževanje za podarjeno cvetje, denarno pomoč, izrečena sožalja ter spremstvo na njeni zadnji poti hčerka Marija Medved in ostali. ČASOPISNE NOVICE Zagrebški Privredni vjesnik je objavil vest o kupoprodaji računalniške opreme, ki jo izdeluje Iskra skupno z ameriškim podjetjem CDC. Opremo je kupila ljubljanska Metalka, sestavlja pa jo računalnik Cyber 720. Sarajevsko Oslobodjenje je obravnavalo servisne storitve v industrijskem mestu Zenici. Pri tem so se pozanimali v servisnih delavnicah, kako jtf1 s storitvami v teh poletnih mesecih. V servisu Iskre so jim povedali, da v letnem času popravlja gospodinjske aparate en sam tehnik, čeprav ima izdelek Iskre skoraj vsako gospodinjstvo. V Iskri so povedali, da ne utegnejo priti na dom po pokvarjeni mešalnik, za zdaj sploh ne popravljajo aparatov na domu. Če pa aparat stranka prinese v delavnico, ga takoj popravijo. V Radljah ob Dravi so pred kratkim vključili v javni telefonski promet novo telefonsko vozliščno centralo. Centrala ima 400 priključkov, naložba pa je veljala 12 milijonov dinarjev. Kdo je izdelal centralo, ljubljansko Delo ne poroča. Revija Stop je objavila fotografijo Lojzke Toplišek in Marjance Resetič iz Iskrine tovarne v Lipnici, ki sta uspešno sodelovali na prireditvi ..Iskra poje". Iskra v Sežani je pred kratkim izročila kupcu svojo 2.000. ojačevalno napravo. Dogodek je zabeležil Gospodarski vestnik, hkrati pa orisal tudi razvoj elektro-akustične dejavnosti v sežanskem TOZD. Delegati občinske raziskovalne skupnosti so v minulem mesecu potrdili predlog o podelitvi priznanj „Inovator leta" sedmim novatorjem iz kranjskih organizacij združenega dela. Priznanja prve stopnje dobi iz Iskre Stanislav Poljane, ki dela v tehničnem razvoju avtomatskih telefonskih central. Priznanje prejme za izvirno inovacijo pri računalniški opremi mednarodne tranzitne telefonske centrale v Moskvi. Tovarna radijskih sprejemnikov Iskra iz Sežane je pripravila v bližnji Lipici strokovno posvetovanje, v katerem je sodelovalo 60 predstavnikov največjih predelovalnih delovnih organizacij pri nas. Posvetovanje izhaja iz evropskega združenja orodjarjev, ki imajo običajno enkrat na leto v vsaki državi strokovni posvet o možnostih za izboljšanje kakovosti materialov. Vest so posredovale Primorske novice. Tudi beograjska Ekonomska politika je zabeležila nakup računalniške opreme iz proizvodnje Iskre za ljubljansko Metalko. Komisija za kulturno delovanje pri sindikalni konferenci Iskre Elektromehanike v Kranju je izdala na pobudo literarne skupine zbornik Naša izpoved. Literarna skupina kranjske Iskre ima že nekaj tradicije, je dobro organizirana in se je že močno uveljavila na Gorenjskem. Lani je izdala zbornik Globoko v nas skupaj s slikarji in fotoamaterji. Jugoslovanski proizvajalci aparatov za gospodinjstvo in akustiko poslujejo v zadnjih letih v zelo neugodnih ekonomskih pogojih. Nekateri prikazujejo stalne izgube, večina pa dela na meji rentabilnosti. Cene aparatov so mirovale leto dni in pol, med tem pa so porastle cene surovin in reprodukcijskega materiala, transportnih in dru-gihstoritev, energije itd. Porastle so zakonske in druge obveznosti, porastli so tudi osebni dohodki. Izvoz aparatov je vsako leto večji, letos bo to povečanje 15%, dohodek od izvoza pa je vsako leto manjši. Nobena tajnost ni, da domači porabniki z nakupom aparatov delno krijejo stroške izvoza, kar je povsem običajna praksa skoraj v vseh državah sveta. Zvezni zavod za cene je v začetku leta odobril za to panogo v poprečju 7,1 % višje cene, za rezervne dele pa 11 %, čeprav so bili zahtevki panoge precej večji. Novo povečanje cen lahko pričakujemo šele po novem letu. Beograjski Privredni pregled, ki obravnava to temo, meni, da bodo proizvajalci ob koncu leta zabeležili še večjo izgubo. Beograjska Borba je objavila v enem stavku vest o izgradnji novih proizvodnih prostorov v Iskri—Elektromehaniki. Izvršni svet SR Srbije je sprejel informacijo o preskrbi tržišča z gradbenim materialom v lanskem in letošnjem letu in sklenil predlagati zveznemu izvršnemu svetu uvoz cementa in intervencijski uvoz 100 tisoč dvotarifnih trifaznih števcev. Iskra — Elektromontaža (pravilno se seveda glasi Elektromehanika) bo začela v Murski Soboti gradnjo tovarne električnega ročnega orodja. Za gradnjo bo investirala 300 milijonov dinarjev. Tovarno bodo zgradili v dveh letih, piše Zagrebški Vjesnik. Beograjske Večernje novosti objavljajo kratek članek o iznajditeljski dejavnosti in pri tem citirajo Željka Karela, tehnologa v našem tozdu Napajanja v Novem mestu. Beograjski Privredni pregled je po prazniku kranjske Eijktromehanike objavil obširen članek o delu in dosežkih te naše delovne organizacije, pri čemer omenja, da je delovna organizacija postala v zadnjih letih nosilec jugoslovanske proizvodnje telefonskih central in aparatov, saj dosega v skupni jugoslovanski proizvodnji 75 % delež. N opal iz Bačke Palanke, ki bo proizvajal dvotarifne števce s pomočjo madžarske firme Ganz, je letos investiral 5,5 milijona dinarjev za to proizvodnjo. Dosedanje investicije pa predstavljajo šele prvo fazo razvoja, v drugi pa bo potrebno vložiti kar 37 milijonov dinarjev, od tega 33,2 milijona za nabavo opreme. S sredstvi za drugo fazo razvoja še ne razpolagajo. Ljubljansko Delo je objavilo polletne rezultate poslovanja SOZD Iskra. Iskra v glavnem uspešno izpolnjuje s planom začrtane naloge, ob živahnejši dinamiki rasti v drugem polletju pa računa, da bo v celoti izpolnila dogovorjene proizvodne in izvozne obveznosti, piše novinar Zdravko Stefančič. Zbral in uredil Marjan Kralj .V INDUSTRIJA IZDELKOV ZA ŠIROKO POTROŠNJO Kako so poslovali v TOZD TV Pržan O poslovanju svoje temeljne organizacije TV Pržan nam je spregovori Dušan Stanjko, vodja plansko-analitske službe. „Letošnje! poslovanje naše TOZD v prvih šestih mesecih kaže na določene pozitivne premike, vendar pa z vsemi rezultati poslovanja ne moremo biti povsem zadovoljni. Fizični obseg proizvodnje po stalnih cenah smo v primerjavi z lanskim prvim polletjem povečali za 25,7 % in to nam je tudi omogočilo, da smo dvignili produktivnost dela merjeno s proizvodnjo na delavca za 12 %. Vendar pa ne dosegamo načrtovane proizvodnje m to v glavnem zaradi izpadov v začetku leta, kot tudi zaradi zakasnitve proizvodnje novega 22-colskega TV — sprejemnika .Mediteran". PRODAJA 'Visoka konjunktura na jugoslovanskem trgu se je odražala tudi pri prodaji naših izdelkov, saj je bilo povpraševanje po večini naših izdelkov večje od naše ponudbe. To je močno vplivalo na povprečne zaloge gotovih izdelkov, ki so bile za polovico nižje, kot lani v enakem obdobju. Znaten pozitiven premik smo dosegli v izvozu, ki smo ga povečali za bl7o, Kar preastvlia 16% celotnega prihodka naše tovarne v I. poLrLetni plan 5,029.000 dolaijeV izvoza smo tako uresničili z indeksom 44,6, predvidevamo pa, da ga bomo do konca leta v celoti izpolnili ter tako pokrili nekaj več kot polovico uvoza reprodukcij- skega materiala z lastnim izvozom. KADRI Znatno manj kot je narasla proizvodnja, se je povečalo število zaposlenih, ki je od začetka leta do julija naraslo za 8,8 %. Kljub temu, da imamo dobro kvalifikacijsko strukturo, vlagamo še naprej velike napore v nadaljnjo izboljšanje kvalifikacijske strukture zaposlenih. V tem smislu tudi štipendiramo 56 delavcev na visokih, višjih, srednjih in poklicnih šolah, 41 pa se jih izobražuje ob delu. FINANČNI REZULTATI S polletnim pozitivnim finančnim rezultatom nismo zadovoljni, saj nam primerjava rezultatov z zastavljenimi cilji in dosežki v enakem obdobju lani pokaže vrsto razmerij, ki jih bomo morah do konca leta izboljšati. Našo akumulativnost nam močno zmanjšuje izvoz, kjer dosegamo nižji dohodek, kot na domačem trgu. Celotni prihodek je v primerjavi z lanskim letom narasel za 23 %, vendar so porabljena sredstva kot posledica nabavnih cen domačega in uvoznega materiala, naraščajočih deviznih tečajev in cen energije, še hitreje naraščal tako, da se je čisti dohodek povečal le za 15,7 %. Glede na to, da so zaloge večine naših gotovih izdelkov majhne, bo naš dohodek v naslednjih mesecih odvisen izključno od tega, koliko izdelkov bomo v naslednjih mesecih izdelah in potem tudi prodali." Boris Čerin TOZD SPREJEMNIH SEŽANA Polletno poslovanje O poslovanju TOZD ,.Sprejemniki" smo se pogovorih z direktorjem njihove temeljne organizacije Stanetom Lombarjem: ..Rezultati poslovanja v prvem polletju letošnjega leta kažejo, da se je fizični obseg naše proizvodnje dvignil za 19 % glede na leto poprej, tako da smo uresničih 98 % plana. V tem času se je ugodno povečala produktivnost in sicer za 15 %. Vendar pa je fizični rezultat slabši od načrtovanega. Celotni prihodek se je sicer povečal za 48,1 % toda naši stroški so se povečali za 60 %. Izdatki za osnovne reprodukcijske materiale so se povečali za 48,9 % — to je v mejah načrtovanega, ostah materialni stroški in stroški storitev pa so se povečali kar za 101 %. Čisti dohodek se je povečal za 24 % in z njim smo pokrili osebne dohodke, ki so se povečah za 24 % glede na prvo polletje lanskega leta. Iz čistega dohodka smo prav tako pokrili še rezervni sklad, stanovanjski sklad in del sklada skupne porabe. Zmanjkalo pa nam je sredstev za poslovni sklad oziroma razširjeno reprodukcijo. v letošnjem letu smo uspeli zmanjšati zastoje, kar je omogočilo tudi porast produktivnosti (indeks 115), za 3 % pa so se nam dvignih rabati, ki jih odstopamo trgovini. To slednje je bilo za nas vsekakor precej obremenjujoče. Nekoliko zaostajamo tudi s pre usmerjanjem proizvodnje na rentabil-nejše izdelke, ki naj bi bili v bodoče tudi nosilci naše proizvodnje, kakor tudi s proizvodnjo Hi-fi sprejemnikov, ki se začenja šele sedaj, tako da bo v tej smeri potrebno vložiti še veliko truda preden se bodo pokazah prvi pozitivni rezultati, ki bodo zaradi zakasnitev vidnejši šele v prihodnjem ^etu-“ Boris Čerin ■■»(»■»■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■»■■■■■■■■■■■■■■■■■■e POČITNIŠKI DOM ISKRE V POREČU Radost in žalost Naša največja turistična goba Poreč je mesto, ki je poleg Tunisa doživelo najbolj eksploziven turističen razmah v starem svetu. Poleti se zgrne vanj, predvsem pa seveda v neposredno okolico, v Piavo in Zeleno laguno, po 24.000 turistov. Če ima mesto samo le 4.000 prebivalcev, se spremeni v turistično napito gobo, ki je šestkrat težja od same sebe. Od predzgodovinske dobe naprej so se zgrinjali nad ta kraj zavojevalci: od Rimljanov v II. stoletju (Colonia Julium Parentium), prek Vzhodnih Gotov, Bizantincev, Frankov, oglejskih patriarhov, Benečanov, Genovežanov, priseljencev iz Južne Dalmacije, prišle so grške in albanske družine, Avstrijci, po prvi vojni Mussolinijeve črne srajce. Vmes jih je večkrat obiskala še kuga. Danes se zliva v te kraje deset in stokrat večji hudournik tujcev, letoviščarjev iz domačih in tujih logov, hrepenečih po objemih plavega Jadrana in toplega sonca. Ne prihajajo več s poskakujočimi vozovi, sulicami in kopji. To so miroljubne legije sodobnih borcev za drug zrak, vodo in svetlobo, zavojevalci, ki so oboroženi s podobicami, na katerih so naslikani kralji in predsedniki, to je pa orožje, pred katerim se danes odpirajo vsa vrata. Urbanistična ureditev mestnega jedra je še danes iz rimskih časov, od obale noter je vodila glavna cesta Gardo maximus, poprek je bil urezan Decumanus. Ista mestna geometrija je ostala do danes, celo ime je ostalo, le da se po ozkih ulicah ne gnetejo več trgovčki s kožami in oljem, ne obrtniki, ki bi ti urezali sandale. Trgovinice in ..sampstalne zanatljijske nadnje" se tiščijo druga ob drugo, povsod ponujajo filigran, vsakovrstne suvenirje, albanski specialisti za sladolede in mrzla okrepčila strežejo od rane zore do poznih večernih ur. Izberi, kupi, liži in — plačaj! Poletno napravljene turistke vseh starosti in dimenzij, nemirni otroci,. trudne postave očetov, teh družinskih finančnih ministrov, se prerivajo In polzijo nekam naprej. On se ustavlja pri prvem grillu, ona se pase pred izložbo z vezeninami, ono hoče imeti spet sladoled. Nekaterim mimogrede zastane korak pred Neptunovim hramom, redke privabi frančiškanska cerkev iz 13. stoletja. Nekaj več jih zavije do Evfrazijeve bazilike. Kulturni sladokusci imajo tu kaj videti: Mavrov oratorij iz III. stol., kmalu zatem so dogradili že prvo javno krščansko cerkev in v šestem stoletju je dal Evfrazij zgraditi razkošno troladijsko baziliko, pravi biser bizantinske umetnosti in še do danes presenetljivo dobro ohranjen. Radovedno oko bi se lahko napojilo lepote tudi nad poznogotskimi stavbami in posebno nad osamelo romansko hišo z zunanjim stebriščem in lesenim balkonom na zahodnem kraju Dekumanusa. To je čudovit primerek davnega gradbeništva, nemi in veličastni spomin razgibane preteklosti. Muzej v Sinčičevi palači ima tisoč krat manj obiskovalcev kot katera koli slaščičarna. ZASTARELO - TODA SNAŽNO Prav ob rivi, tik hotela Neptun, ima svoj počitniški dom tudi Iskra. 48 ležišč. Lep je na zunaj, prikupen restavracijski prostor pred njim. Oprema je pa kar precej študentovska, za današnje hotelske standarde že močno zgodovinska. V sobah umivalnik, toda iz pipe teče le hladna voda, sanitarije so skupne za celo nadstropje, omara spominja na internat. K sreči je pa skrb za vzdrževanje, snago, higieno in kar še zraven sodi, prav vzorna. Sobe so tako vzorno vzdrževane kot v kakšnem nunskem samostanu. Domači gostje dobijo svoje dnevne obroke hrane v notranjem delu restavracije, mize pred domom so za zunanje goste, za vse tiste, ki jih zvabi prijazen prostor in se vsedejo za četrt ure, ko so jim postale noge trudne in grlo žejno. Na ta način je tudi odpravljena tista mučna diskriminacija, ko so jedli zunaj domači in tuji gostje in ko so se naši pritoževali, da so tujci bolje in hitreje postreženi kot domači. Moj obisk v domu je bil naročen. Neki polodgovorni glasek iz Ljubljane je javil, da bo prišel „en tečen novinar". Naj še drugi povedo, koliko sem res tečen, ampak rečem lahko samo to, da novinar nikoli nisem bil, nisem in ne bom. Tečen novinar se mora pa sploh počutiti kot bastard, nekakšen križanec med stenico in gosjim peresom, s poudarkom na prvem pojavu po mnenju drugih, s poudarkom na drugi besedi pa lastnem mnenju. No, pa smo se kljub grozečemu opozorilu kar lepo sporazumeli. Dobil sem vtis, da imam opravka z uglašenim kolektiv-čkom sedmihsodelavcev. Morda je bilo tudi malo dimne zavese, umetne megle, ampak tistega pravega metanja peska v oči, ki ga ..novinarji" doživljajo pri svojih obiskih, očitno nisem začutil. Upravnik je živahni, kot kaže naravnost neumorni Silvo Rehar. Doma je iz nekdanjega Rihemberga, današnjega Branika, med vojsko se je pridružil borcem za novi red, postal v novih časih trgovski poslovodja, sedaj je pa že drugo leto nekakšen individualni poslovodni organ, nabavljač, skladiščnik, materialno-blagovni knjigovodja, točaj, dirigent, krotitelj in vzgojitelj. Je 80 % vojni invalid, 70 % civilni invalid, z drugo besedo povedano mu manjka kar 50 %, da bi bil sploh uradno še živ. Znanje italijanščine iz mladih let mu sedaj zelo prav pride: „Altro che, oštija madona. Družim Košir m počitnicah v mšem domu v Poreču. odgovorom, češ, saj je „kar v redu", za čemer bi lahko zaslutil tudi marsikaj drugega, manj pohvalnega. Izkazalo se je, da ni lazloga za nezaupanje. Odkrito in prepričljivo so zagotavljali, da so z razmerami v domu v celoti zadovoljni, pohvalili so hrano, snažnost v sobah, zelo hitro postrežbo, ceneno pijačo. Pravijo, da se v vsem čuti skrbna roka. Za kopanje pa možnosti niso privlačne. Obala za hotelom Riviera je prepolna, ritka pri ritki, ni prostora niti za stolček, kaj šele za ležalno blazino. Bolje je na otoku sv. Nikole, ampak vožnja s čolnom tudi nekaj stane, potem čakanje za tja, čakanje za nazaj. „TO BO PRAVLJICA", JE REKEL MARJAN DVORAČEK Tale naš dom v Poreču ima res odlično lokacijo, saj je v samem središču letoviškega mesteca, všeč je lahko tistim, ki želijo živeti sredi nenehnega vrveža s pogledom na neštete čolne in jahte in ladje, ki pristajajo in se spet odzibljejo v daljave, uživajo lahko ob stotinah in tisočih avtomobilov, ki hru- ..Zaslužni umetniki” dobre kuhinje in čistih sob. g' avemo tutto quel che vuol", povedano v julijanskem narečju. Tudi servirka Anica zažubori v italijanščini, nemščini, pridna z rokami, nogami in jezikom. In dela se jim res ne manjka. Do 11. avgusta, ko sem bil dol, so znosili na mize 3.303 steklenice oranžade, 5.600 pepsi kol, 1.084 steklenic sadnega soka, 570 schvvep-sov, da o vinu, kavi, kisli vodi in podobnem niti ne govorimo. Cene so prav ..ljudske", čeprav je postrežba restavracijska, okolje tudi. Domača malvazija stane recimo samo pet starih jurčkov liter. Postrežejo vam tudi s pravo turško kavo, ki je sicer v nobenem lokalu v Poreču, ne najdeš, povsod ekspresna kava iz aparata. Ne vem, za kakšne namene je bila nekoč zgrajena tista hiša, za gostinske prav gotovo ni bila. Skladišča za pijačo ni, imajo ga v neki drugi hiši, vsak zaboj je treba od tam pripeljati, ga dvigati čez stopnice, spuščati, spet dvigniti in potem ko so steklenice prazne, se procedura ponovi, zaboje ven, zaboje noter. Gostinski trim, težka atletika, dviganie uteži. To delo večinoma opravlja mladi kuhar Vinko Lipuš, poleg vsega svojega dela s pripravo hrane in kuhanjem seveda. Naredil je gostinsko šolo v Novem mestu, sedaj je sicer tudi zaposlen v Iskri. Pozabite, kar ste slabega slišali o gostincih. On nima „delov-nih ur", ampak kar delovni dan, najbrž bi lahko rekli garaški dan. Poleg splošnega menuja za vse goste je vsak čas pripravljen skuhati kaj posebnega, če kdo ne je tistega, kar je na jedilniku. Po razpoloženju ni kisla vložena paprika, potrpežljiv je kot samostanski vrtnar, dobrovoljen kot svatovska pesem. „ja, s takim fantom bi si človek upal povsod po svetu," ga hvali upravnik. cvrl ražnjiče, čevapčiče, pleskavice. DVa stara milijona in pol mi ne uideta na dan. Ta lokal vpije po gostinskih storitvah, Pa kaj, ko ne smemo, nimamo pravice opra^ Ijati gostinsko dejavnost. Ali se res ne bi dalo tega dobiti? Sedajle z jesenjo bi vložil' prošnjo in čez zimo bi dobili privoljenj6; sem prepričan. Lahko bi pa zadevo urejal' tudi v drugem smislu. Šli bi na občinsko skupnost v Poreču in jim lepo rekli: ..Dragi tovariši, tu imate hišo in lokacij0' točite, kuhajte in pecite, denarja bo ko* pečka. Nam pa postavite v mirnem kotičk" ob lepi obali nekje ven iz mesta nov do"1' seveda še enkrat večji in sodobno opremIj6^ n!" Eh, ja to bi bila kupčija, za obe pla*' sijajna. Nekaj slišim, da mislite tale dob* sploh prodati. Ali je to res? Ali je sploh to mogoče? Ali se zavedate, da prodajat6 kuro, ki bi lahko nosila zlata jajca? I Ali st6 na glavo padli? KAJ MANJKA IN KAJ ZMANJKA? Popoldne okrog tretje ure se utrip v domu malo umiri. Domači gostje se porazgubijo po sobah ali se gredo kopat, zunanjim gostom popoldne do petih ne strežejo. Posedli smo lahko v miru, vsi delavci iz doma in jaz. Kuhar Vinko je potožil, da nima v kuhinji niti najnujnejše opreme za pripravo hrane, strojčka za rezanje, ploč6-vina v koritu rjavi, miza je lesena. V takih razmerah je res težko delati-Ženske so hitele pripovedovati, česa vs6 manjka po sobah, kako neodgovoren odnos do skupne lastnine imajo nekateri gostje-Nekdo si je umival noge v umivalniku, lovil je ravnotežje s tem, da je vlekel za pipo in jo — izpulil. V začetku sezone je imele vsaka soba po štiri obešalnike, do srede sezone jih je že zmanjkalo in je bilo treba nakupiti nove, noge dobijo tudi brisače in mnogi del drobnega inventarja. Na stenah ^ sobah bi moral biti obešen hišni red, da bi vsakdo lahko prebral, kaj mora in česa ne sme delati. mijo mimo ali v brezupnem prizadevanju iščejo prostor za parkiranje. Tod mimo pride vse, kar leze ino gre. Tu si res v središču dogajanja. Ampak za pravo letovanje pa taka točka ni, nikakor ne! O opremljenosti smo že rekli besedo, spominja bolj na kakšnega Starega Tišlarja (starega ne sedanjega!), to je še vedno na višini tipičnega ..sindikalnega doma" iz prvih povojnih časov. Večji del dopustnikov hoče imeti v počitnicah mir, predvsem pa priložnost za kopanje, za rekreacijo, za oddih! Upravnik zagrenjeno pripoveduje: „Ko je bil lani ob zaključku sezone tu direktor Dvoraček s svojimi sodelavci, si je vse to tudi sam ogledal. Načrti so kar vreli iz njega: parket bomo lakirali, dokupili manjkajočo opremo, uredili kuhinjo in še in še. Kje je zdaj ta pravljica, vas vprašam? " Tolažil sem ga, kot sem vedel in znal. Razložil sem mu, da pravljica lepo pripoveduje o stvareh, ki se nikoli niso zgodile in se tudi niso mogle. Tale pravljica bo pa neresnična zgodba iz prihodnosti, če celotna Iskra sama ne bo začutila teh nujnih potreb in bo še naprej hodila mimo z zavezanim mošnjičkom. Za letovanje ta dom ni, za kaj pa je potem? Upravniku se ideje kar krešejo iz glave, načrti mu švigajo kot iz Artemidine glave. Ta lokacija je zlata vredna, da veste. Če bi kdo prav na tej točki dobil v last razmajano oslovsko štalo, bi se vanjo vsipali cekini. Tu na dvorišču bi postavil roštilj in Upravnik je samozavestno pribil, da 5° vsi v domu ves čas trdo delali, kar po 13 u* na dan. Bilanca na koncu bo pokazale, kako so gospodarili. Prepričan je, da zelo dobro in da bo saldo visoko pozitiven. Up6 tudi, da jim bo za ves trud Iskrina skupnos* dala primerno priznanje (beri: nagrado) " namig s kolom. Po njegovem mnenju gostišče dobro dela, če je 80 % gostov zadovoljnih, pri njih pa vse doslej ni bilo niti ene same pripombe ali pritožbe. Osebne želje j6 treba podrediti skupnim nalogam. On sam se je le dvakrat kopal v morju vse poletje- UBRAN ORKESTER Če se sme človek zanesti na neke nedokazljive, čisto osebne občutke, bi m°ra' reči, da so delavci v Iskrinem počitniškem domu v Poreču ubran ansambel, v katerem vsak pozna svoj instrument, dobro igra svoj part in dirigentu Reharju ni treba preveč mahati s paličko. Res je pa tudi, da Milene v oddelku za rekreacijo brezhibno opravlje svoje delo, ima natančno evidenco nad vsemi gosti in sobami. Prebukiranja n'-Vsakdo dobi natanko tisto ležišče, ki mu j6 bilo določeno. Vsi ti ljudje so pošteno opravili svoj6 delo. Naslednja poteza je na Iskri. Bo Dvo-račkova pravljica v prihodnosti postala resničnost ali pa ostala sen zanesenjakov, ki'6 vpijočih v puščavi, počitniška Trnulčica. revna gospa v kamniti grobnici? To i6 stvar, katere ne more uresničiti Marjan Dvoraček, ampak morajo dati odgov°r odgovorni v SOZD Iskra. Zaenkrat žal j6 tako, da je ISE in z njo Marjan Dvoraček le tarča, v katero streljajo vsi tisti, ki so poklicani, da bi pomagali spraviti pravljico v resničnost in zadovoljstvo delavcev Iskre. Luka Kr* ZADOVOLJNI GOSTJE Kaj pa gostje pravijo? Končno so le oni merilo za razmere v domu. Bila je ravno sobota, ko se gostje menjajo, prejšnji so pravkar odšli, novi še ne morejo govoriti. Našel sem le eno družinico. To so bili Koširjevi iz kranjske Elektromehanike, oče Zdenko, žena Silva in sinček Aleš. Lahko bi se izvili z nekimi izmikajočim IZLET NA BOVŠKI GRINTOVEC Odhod iz Ljubljane 31T8. ob 17. uri izpred gostilne Jelen v Vižmarjih. Prevoz je z osebnimi avtomobili. Postanek v Kranju ob 17.30 pred hotelom Creina, prenočitev pa pri izviru Soče. V soboto, 1. 9. vzpon na Bovški Grintovec — 5 ur hoje, povratek v Ljubljano v večernih urah. Tura je srednje kondicijsko zahtevna. Obvezna je primerna oprema v primeru poslabšanja vremena. Vodja izleta je Zvone Snoj. Prijave zbira Breda Jančar, tel.: 20-341, interna 341. Cena izleta 50 din. y