Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna številka Din 1*—.
NOVEMBER
1	P Vsi svet.
2	8 Ver, duše
pob.
4 P Karel ) 6 T Caharija
6	S Lenart
7	C Janez
8	P Bogomir
0 S Teodor____
10	N 227 pob. ®
11	P Martin
12	T Avrelij
13	S Stanislav
14	C Jozafat 16 P Leopold
16 S Otmar
17	N 23. pob.
18	P Odon C
19	T Elizabeta
20	S Feliks V.
21	C Dar. Mar.
22	P Cecilija
23	S_Klemen_
24	N 24. pob.
26 P Katarina
26	T Silv. £
27	S Virgilij
28	C Gregor
29	P Saturnin
30	S Andrej
V 30 dneh 30 številk za
..glas NARODA"
NEBOTIČNIK
UUB£)A.NA
Mesečna naročnina 12 Din, za inozemstvo 20 Din. Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. Tel.: 2566, int. 3069 Maribor, Aleksandrova C.16. Tel.2290. Celje, Prešernova 6/1
4^ B_A§
Uprava: Gajeva t. Telefon 3855. - Ček. račun:	Ljubljana
št. 14.614. Oglasi po ceniku. Pri večkratnih objavah popust Maribor, Aleksandrova c.16. Tel.2290. Celje, Prešernova 6/1
NARODA
Današnja številka vsebuje:
Nedelja v Ljubljani in Mariboru Sport
28. oktober in Sokolstvo Muholovci
Paberki iz zgodovine koroških Slovencev
Koroška bilanca 10. X. 1935. Kultura
Št. 180 Izhaja vsak dan	V Ljubljani V ponedeljek, dne 28. oktobra 1935 Rokopisov ne vračamo Leto I.
Premalo upanja za mimo rešitev
Francija bo izvajala sankcije
Poročila o novih pogajanjih so vzbudila veliko razburjenje v Abesiniji
Laval pred padcem?
London, 27. oktobra, n. »Press Association« poroča, da je predsednik francoske vlade Laval obvestil angleško o »poizkusnih predlogih« za rešitev abesinskega spora, ki so mu jih stavili z italijanske strani. Podrobnosti teh predlogov ni mogoče zvedeti. Agencija pristavlja svojemu poročilu, da je angleška vlada zdaj kakor preje pripravljena proučiti vse mirovne predloge, vendar obenem naglasa, da pri tem ni mogoče odstopiti od stališča, ki ga določa pakt DN. Gotovo je, da angleška vlada ne namerava izpremeniti svojega stališča glede sankcij tako dolgo, dokler bo trajal spopad v Abesiniji.
Diplomatski poročevalec Reuterja javlja, da je v Londonu premalo upanja za mirno rešitev spora. Tudi najnovejši predlogi za sklenitev miru z italijanske strani, ki jih je sporočil Laval, niso zadovoljili angleških političnih krogov. Ti predlogi, naj bi se sprejeli v celoti, ker abesinski cesar, kakor smo že poročali, odklanja pogajanja tako dolgo, dokler bo Italija na abesinskem ozemlju. Anglija ne more proučiti nobenih predlogov, ki bi .omogočili Italiji, da obdrži pokrajin0 Tigre.
Ženeva, 27- oktobra. w. Francoska vlada je obvestila generalno tajništvo DN, da je pripravljena izvajati gospodarske sankcije, kakor jih je predlagal sankcijski odbor v svojih predlogih številka 3 in 4. Izvajati jih bo začela z dnem, ki ga bo določil koordinacijski odbor na svoji seji dne 31. oktobra. Francoska vlada prosi, naj bi ji ko-ordinaciiski odbor dovolil štiridnevni rok za zadnje priprave.
London, 27. oktobra. Havas poroča: Liberalni volilci volilnega okrožja ministra Edena so skl;— , da mu ne bodo postavili protikandidatov. S tem hočejo priznati sijajno delo. ki ga je minister Eden opravil v korist miru in DN.
Pariz, 27. oktobra. DNB poroča: V nekih parlamentarnih krogih smatrajo, da pomeni resolucija radikalno-socialističnega kongresa odpoved vladi.
USA nevtralna
Washington, 27. oktobra. AA. Zunanji minister Huli je poslal DN odgovor ameriške vlade. V njem pravi, da motri ameriška vlada z zanimanjem posamezna in skupna prizadevanja, ki naj ohranijo mednarodni mir in skrajšajo vojno. Hull ponavlja nato, da je ameriška vlada sklenila izvajati strogo nevtralnost. Zadevni zakon je bil sprejet z namenom, da bo mogoče točno opredeliti zadržanje Amerike v sedanjih izjemnih dogodkih. USA se bodo ravnale, pravi F”ll dalje, strogo po duhu pariškega pakta in drugih pogodb o ohranitvi miru.
Na frontah vse pri starem
London, 27. oktobra. Reuter poroča: Ita-lijansko-abesinsko vojno označuje po štirih tednih dejstvo, da ni nobenih odločilnih dejanj. Obe sovražni vojski molčita. Pač pa se zbirata druga proti drugi, ne da bi se spopadli. Italijanske čete generala de Bona ne bodo, kakor mislijo, napredovale proti Makalu pred novembrom. Na tem bojišču so samo manjša dejanja, ki naj izravnajo rove. Ras Sejum je v Tembienu s 150.000 možmi, čeprav italijanski letalci niso mogli poročati, da bi bili odkrili večje množice čet. Bolj na levo do sudanske meje sta ras Kasa in ras Jeluburu s 100.000 in pa 40.000 vojaki. Pri Edaga Hamusu je proti Italijanom postavljenih 20.000 Abesincev. Zadaj za temi so Abesinci zbrali veliko število vojakov pri Debrataboru, Sakoti in Desi ju.
Glavne zahteve Združene opozicije
Beograd, 27. oktobra, b. Danes dopoldne je bil v Šalicu veličasten shod združene opozicije, eden največjih političnih shodov, kar jih je imela dosadaj združena opozicija. Temu shodu so prisostvovali vsi glavni prvaki združene opozicije: Ljuba Davidovič, Joca Jovanovič, dr. Dragoljub Jovanovič, dr. šol, Ceda Kokanovič, Milan Gavrilovič, dr. Dragomir Ikonic, dr. Ivan Čelan in drugi. Glavni govornik je bil Ljuba Davidovič, ki je v daljšem govoru naglasil deset glavnih zahtev združene opozicije. Zahteval je, da dobijo državljani popolno državljansko politično svobodo, dalje da ljudstvo samo razpolaga z bremeni in kontrolira državno gospodarstvo, da gospodari ljudstvo s kapitalom, ne pa kapital z ljudstvom, da se zaščiti družina kot osnovna celica države, da dobijo kmetski proizvodi tako ceno, kakršna je sednjim časom potrebna in primerna in da imajo tudi delavci primeren zaslužek in potreben odmor, da se zagotovi narodu najpopolnejša pravičnost in da dobi*narod takšen mir in blagostanje v državi, ki ga tako nujno potrebuje in želi. Za Davido-vičem je govoril narodni poslanec Ivan Čelan, ki je pozdravil shod v imenu dr. Vladka Mačka kot njegov delegat in ob koncu svojega govora dejal: Mi hočemo iti do konca, da dobimo svojo vlado in Narodno skupščino v svoje roke.
Važna konferenca združene opozicije v Zagrebu
Zagreb, 27. oktobra. I*. Danes jo bila v dvorani sv. Jeronima na trgu Kralja Tomislava konferenca oUU elanov jn delegatov bivše samostojne demokratske stranke. Konferenco je otvoril Svetoslav Ivkovič, odvetnik iz Zagreba, predsedoval pa ji je dr. Rostič, odvetnik iz Zemuna. Glavni govornik je bil Večeslav Vildcr. ki je razloži! zbranim delegatom sedanji politični položaj. Ob 12.15 je prišel v dvorano dr Maček v spremstvu Tošiča. Mate Kovača i„ dr. Štafena. Delegati so dr. Mačka burno pozdra-vili. Dr. Maček sam je poudarjal, da smatra za
K- -z-namestnik Pavle v Londonu
London, 27. oktobra. AA. Danes ob pol dveh je stalni angleški drž. podtajnik za zunanje posle g. Robert Vänsittart priredil v svojem domu kosilo v čast Njunih kra-Ijevskih visočanstev kneginje Olge in pa kneza namestnika Pavla.
potrebno in pravično ter za svojo dolžnost, da tudi nadalje vodi kmetsko demokratsko koalicijo. Kinetsko-demokratska koalicija je močna kakor poprej in je globoko prepričan, da bo zmagala. Konferenca se je nadaljevala tudi popoldne in je bila končno sprejeta resolucija, s katero se dosedanje delo kmetske demokratske koalicije odobrava.
Na južnem bojišču uporablja general Graziani dozdaj samo vojake domačine, imenovane »dubate«. čete generala Graziani j a stoje na črti od Dola do Bohotla. Močni nalivi ovirajo njegovo prodiranje. V popolno tajno je ovito gibanje tistih 15.000 vojakov, večinoma domačinov, ki jim poveljuje general Mariotti. Ta oddelek je začel prodirati skozi Danakilsko puščavo in je zavzel gorovje Musali. Reuterjev poročevalec v Asmari smatra, da je kraj Ka-lafo zapadno od Danjereja padel zato, ker so italijanske čete zavzele Danjerej. Italijanom naklonjeni sultan Olodinle zasleduje sovražnika, ki se umika. Njegovo prodiranje je ustavil poglavar Harnet Badil. V tej bitki, ki se je končala s porazom Abesincev, je bil Hamid Badil ranjen. Sultan Olondile je nato krenil proti Kalafi s tako naglim pohodom, da je popolnoma presenetil branilce te trdnjave in jo zavzel brez odpora. Na ta način so se Italijani polastili glavr'' točke, ki obvladuje raz-sežno pokrajino, v kateri sta skušala ras Desta in ras Nasibu utrditi svoje črte.
Addis-Abeba, 27. oktobra. Posebni poročevalec Havas javlja: Abesinska vlada je izjavila, da ni prejela še nobenih poročil uradnega značaja o italijanskih predlogih glede posameznih ozemelj Abesinije. Vsa obvestila je prejela abe-
sinska vlada samo iz tujih listov. Zato o teh predlogih ne more povedati svojega mnenja. V sedanjem trenutku bi bili ti predlogi, tudi če bi prišli z uradne strani, nesprejemljivi.
Abesinsko ljudstvo je razburjeno radi tega in to tembolj, ker je DN javno že proglasilo Italijane za napadalce. Abesinska vlada se ravna po tem dejstvu.
Abesinska vlada nadalje demantira vest, da je bil turški general Vehib paša odstavljen. Obratno je res, da je obdržal vse svoje položaje vojaškega zaveznika na južnem bojišču.
Glede poročil, da so Italijani prispeli v bližino Makala, pravi abesinska vlada, da ji ni znano, odkod izhajajo te vesti in kakšna jim je podlaga. Po zadnjih poročilih, ki jih je prejela vlada, so italijanske čete še vedno 80 km severno od Makala. Priprave za skorajšnji odhod abesinskega cesarja v Desi bodo kmalu končane. Veliki delavski oddelki popravljajo cesto, po kateri bo krenil cesar s svojim spremstvom. Govore, da bo cesar ostal v tem mestu samo nekaj časa, nakar bo odpotoval v Harar, da bo na ta način pregledal severno in južno bojišče.
Hitler — posredovalec?
Pariz, 27. oktobra. Havas javlja: Današnji »Ordre« priobčuje izjavo, ki jo ie dal državni kancelar Hitler francoskemu novinarju Brugno-nu. Hitler pravi v svoji izjavi med drugim:
Politiko, ki jo vodi Francija v italijansko-abesinskem sporu, občudujemo. Ker se doslej Nemčija nikakor ni mešala v ta spor, je verjetno, da bo Nemčija v primernem trenutku poklicana, naj posreduje. Z državama, ki sla v vojni, nočemo prekiniti svojih trgovinskih stikov, da pa dokažemo svojo ljubezen do miru, ne bomo pošiljali ne eni ne drugi stranki nobenega orožja.
Albanija ostane zvesta
ItalSiB Nova vlada pred parlamentom
Tirana, 27. oktobra. Albanska agencija poroča: Včeraj se je predstavila parlamentu nova vlada, ki jo vodi Mehmed Fraseri. Ministrski predsednik je zahteval od parlamenta, naj izreče njegovi vladi zaupnico. Pri tej priliki je imel poročilo, - v katerem je pojasnil bistvena načela nove vlade. Njegova vlada se bo ravnala po brezpogojni pravičnosti in bo spoštovala načelo enakosti vseh državljanov pred zakonom. Tako bo ravnala vlada na vseh področjih svojega dela. Vlada bo vpoštevala zlasti ukrepe, ki bodo mogli dvigniti gospodarsko in kulturno stanje albanskega naroda in pospešiti njegov napredek.
V zunanji politiki bo vlada v vsakem pogledu in v vseh okolnostih spoštovala in obranila zvezno pogodbo od 22. novembra 192< glede
Politiini poiofmi
Beograd, 27. okt. V krogih blizu vlade dr. Stojadinovića motre bodoči razvoj političnih dogodkov z največjim mirom. Zadnjemu glasovanju v Narodni skupščini je bil namen pospešiti proces ustanovitve Jugoslovanske radikalne zajednice ne le med ljudstvom, temveč tudi v Narodni skupščini. Spričo napada združenih heterogenih elementov v skupščini je Jugoslovanska radikalna zajednica pokazala svojo življenjsko silo s tem, da je takoj pokre-nila močan protinapad. V par dneh sc je v poslanski klub Jugoslovanske radikame zajednice vpisalo že 140 narodnih poslancev. Ta vpis ni bil podoben prejšnjim, ko so se poslanci vsakih 15 dni vpisovali in ko so izstopali iz raznih klubov. Z vstopom v ta klub so se vpisali tudi v stranko. Tu je šlo za dokončno politično opredelitev v smislu normaliziranja političnih razmer v državi.
To pot ni šlo za opredelitev v korist osebnosti, marveč za pristop k točnemu političnemu in socialnemu programu. Poleg poslanskega kluba Jugoslovanske radikalne zajednice, ki mu predseduje Dragiša Cvetkovič, narodni poslanec in bivši minister, obstoja še naprej poslanski klub večine,' ki mu je predsednik Stevan Jankovič. Zato je treba k številu 140 poslancev dodati še druge narodne poslance, skupno 30 do 40, ki bodo podpirali sedanjo vlado ostajajoč v večinskem klubu, ki pa iz raznih vzrokov ne smatrajo za umestno, da bi se pridružili Jugoslovanski radikalni zajednici. Okrog vlade dr. Stojadinovića se na ta način nahaja solidna in homogena skupina poslancev Jugoslovanske radikalne zajednice. To je jedro in središče Narodne skupščine. Kot taka bo odločala o načinu in smeri nadaljnjega dela v Narodni skupščini. Ali je torej mogoče sodelovanje vlade
dr.Stojadinovića in sedanje Narodne skupščine kot celote?
Izjave, ki jih je dozdaj o tem dal osebno predsednik vlade so izraž .le jasno njegovo željo, da nadaljuje svoje delo z Narodno skupščino. Na nove volitve, je izjavil dr. Stojadinovič, ni mogoče iti brez novega volilnega zakona in brez dovršene organizacije velikih strank. Dozdaj ni ne eno ne drugo končano. Tega ni bilo mogoče storiti v kratkem času štirh mesecev, odkar obstoja vlada dr. Stojadinovića. Vrhu tega padejo v ta rok še parlamentarne počitnice.
Iz vsega tega izhaja, da so netočne govorice, ki so krožile te dni, kakor, da je vlada dr. Stojadinovića nameravala povzročiti razprtijo predvsem pri izvolitvi pred-sedništva, da bi s to razprtijo in s to neslogo dokazala nesposobnost sedanje Narodne skupščine, češ da ni sposobna nadaljevati svojega dela.
V vladnih krogih pa obratno neprestano naglašajo, da je predsednik vlade tri dni pred glasovanjem v Narodni skupščini o novem predsedništvu odkrito izjavil v svojem govoru, da prepušča vlada vprašanje predsedništva Narodni skupščini, da ga.' a-ma uredi. Zaradi naših ustavnih predpisov dr. Stojadinovič ni mogel dati nobene druge- izjave. Zaradi tega glasovanja od 20. oktobra ni mogoče vezati na vprašanje razmerja vlade napram skupščini. To razmerje se bo: razčistilo, ko bosta vlada in skupščina prišli v neposredne stike pri predložitvi zakonskih predlogov in glasovanju o njih.
Posamezni ministri so že pred dnevi izročili Narodni skupščini več zakonskih predlogov v razpravo. Prišli bodo še novi zakonski predlogi. Tedaj se bo pokazalo, ali je mogoče nadatjno delo sedanje Narodne skupščine ali ne.
popolne ravnopravnosti med Italijo in Albanijo. Namen te pogodbe ni vojna, marveč samo ohranitev miru. V svoji željr za mir, bo Albanija tudi v bodoče obranila prijateljske in dobre od-nošaje z vsemi sosednimi državami. Albanija bo kazala vedno največje spoštovanje do DN, ker je ta mednarodna ustanova činitelj, ki je po svetovni vojni utemeljil neodvisnost in teritorialno celokupnost Albanije.
Ministrski predsednik je nato govoril o reformah, ki jih namerava vlada izvesti na področju narodne prosvete, finančne , in gradbene politike in na drugih področjih, ki so važna za gospodarsko življenje države. Pri tem bo ostajala v mejah stvarnih sredstev, ki ji bodo na razpolago.
Dotlej pa vlada nima povoda, da bi iz-premenila svoje prejšnje stališče napram Narodni skupščini. Med nadaljnim delom Narodne skupščine bodo prišli na dnevni red politični zakoni. Od teh je posebne važnosti volilni zakon. O tem zakonu nameravajo vladni krogi izvršiti najširšo konzultacijo. Glede tega zakona obstojata v glavnem dva nazora. Eni so za volilni zakon z okrožnimi listami, drugi pa se hočejo vrniti k sreskim kandidaturam. V krogih Jugoslovanske radikalne zajednice se pa uveljavlja novo stremljenje, in sicer to, naj bi se kandidati ne vezali z osebnostjo, marveč z gotovo politično stranko oziroma političnim programom. S tem bi bile okrepljene velike stranke, preprečile pa bi se kandidature poedincev ali disidentov.
Delo z organizacijo stranke Jugoslovanske radikalne zajednice se bo nadaljevalo z največjo energijo med ljudstvom. S tesnim sodelovanjem med izvršnim odborom Jugoslovanske radikalne zajednice in poslanskim klubom Jugoslovanske radikalne zajednice bo postalo delo na terenu še plodnejše. Z narodnimi poslanci je str Va dobila falango zelo energičnih organizatorjev in propagator jev. Za enotno in složno organizacijsko delo stranke lamči in skrbi že sam izvršni odbor Jugoslovanske radikalne zajednice, v katerem njegovi štirje član’ z g. Acom Stanojevičem na čelu vodijo celokupne posle z največjim soglasjem in sporazumom.
Iz vseaa tega sledi, da je razvoj notranjega položaja med nami usmerjen v pravilno smer r-^-malizacije političnih razmer, usmerjen k demokraciji in k varstvu državnega in narodnega edinstva. Glavne smeri so že lasno začrtane. Prav tako pa tudi čili. Samo to je realno. Vse drugo pa spada v fantazijo. Jugoslovanski narod, ki je po svoji rokavi reaFst, nravim v krogih blizu vlade, se bo kmalu prepričal, kakšna je stvarnost in kje je bodočnost ter se bo temu primerno tudi opredelil.

Sport
lliriia : Primorje 2:1 (0:1)
Ljubljana, 27. oktobra.
Po nedeljski zmagi Ilirije nad Gradjanskim v Ljubljani in Primorja nad Haskom na vročih zagrebških tleh, s je zanimanje za borbe obeh naših klubov med našim občinstvom zelo povzdignilo. Tako je danes za srečanje med Ilirijo in Primorjem vladalo izredno zanimanje. In marsikdo se je že bal, da bo morda tudi danes deževalo kot je ves prejšnji teden. Toda vreme je bilo- kot nalašč za tako tekmo in na igrišču Hermesa se je zbralo preko 2500 gledalcev, ki so z zanimanjem sledili tekmi in po izenačenju bučno bodrili svoje miljence.
Tekma je pričela s četrturno zamudo ob 14.45. Prvo se je pojavilo na igrišču moštvo Primorja v postavi: Logar — Hassl, Zemljak — Kukanja, Zavrt, Boncelj — Janežič, Pupo, Jež, Pepček, Uršič. Nekaj minut nato pa še Ilirija: Rožič — Bergles, Žitnik — Unterreiter, Sočan, Lah Tl. — Ice, Lah L, Grintal, Slapar, Jug.
Početni udarec ima Ilirija, Ki igra proti solnem Toda Primorje takoj prevzame igro in diktira tempo. Ze v 5. minuti ima .Primorje prvo šanso za uspeh. Nato zopet v 7 minuti. Janežič sam pred golom se,pripravi na strel toda pošlje
Barkarola
Omamljiva pesem beneških gon-doljerjev
Kino Sloga	Jutri premiera!
žogo mimo gola. Dve minuti nato dobi Uršič žogo na čistem ter jo idealno pošlje pred goL Toda Janežič je za desetinko prepozen. V protinapadu izsili Ilirija kot. V 12 minuti strelja Janežič iz bližine 8 m na gol, toda žoga se na srečo Ilirije odbije.od stative. Odlično vigrani halfi Primorja stalno pošiljajo svoj napad naprej in diktirajo tempo igri V 14 min. pošlje Kukanja visoko žogo pred gol Ilirije in Jež z glavo podaljša neubranljivo v mrežo.
1:0 za Primorje.
Takoj nato pa že nastane pred vrati Primorja nevarna gneča, ki jo pa Hassl hitro razčisti. In le nekaj trenutkov potem je Janežič zopet sam pred golom Ilirije. Toda hiba leve noge mu prepreči uspeh. V 19 min. zagreši Zemljak, ki se na mestu branilca nikakor še ni mogel znajti, kot, ki pa ostane neizrabljen. Primorje je stalno v vidni premoči. Nasprotnika prekaša v vseh delih moštva. Zlasti krilska vrsta je neprimerno boliša od Ilirijanske. Sploh je to do sedaj najboljša krilska vrsta, ki jo je postavilo Primorje v zadnjem času na noge. V 38 min. Pepček lepo centrira in Jež jo ponovno podaljša v mrežo. Vendar sodnik radi roke gola ne prizna. Nato doseže Ilirija kot in sodnik odžvižga polčas.
V drugem polčasu se slika docela izpremeni. Moštvo Primorja z izjemo Logarja v golu in deloma Zavrla, na celi črti odpove. In v celem Irugem polčasu ni znalo izpeljati niti ene panelne akcije. Vsi so stremeli samo za tem, da te čimprej znebijo žoge. Nihče na ni gledal na », kam in komu jo je oddal. Nasprotno pa so llirijani že takoj začetkoma z vso silo pritisnili,
in niso popustili niti za trenutek. V 13 minuti strelja Ice kot, ki pa postane plen izvrstnega Logarja. V 15 'min. Primorje prvič nevarno prodre do gola Ilirije. Uršič na lahko strelja, Janežič priteče, vendar pa za hip prepozno. Malo za tem pa rešuje Zemljak j)ar metrov pred vrati. Ilirija vedno močneje pritiska, toda ne uspe. Logar brani odlično in drži često neverjetne strele. V 20 min. dobi Grintal lep predložek od zadaj in ga z' nogo efektno podaljša v mrežo in tako izenači.
1:1.
Tudi po tem golu je Ilirija še vedno v občutni premoči. Obramba Primorja nima niti za trenutek počitka. Igrači Primorja se še vedno ne morejo znajti. O kakih kombinacijah ni niti govora. Mnogo grešijo v oddajanju, pa tudi v kritju. V 27 min. Jug lepo centrira in nekriti Ice iz bližine 4 m podaljša neubranljivo v gol.
2:1 za Ilirijo.
Igra se še vedno razvija na polovici Primorja. Do 40 min. je napad Primorja le parkrat prišel do kazenskega prostora Ilirije. V 41 minuti se stvori pred golom Ilirije gneča, v kateri si obramba pomaga z roko. Diktirano llmetrovko strelja Boncelj v vratarja. Malo nato sodnik izključi Juga radi surovega napada na Kukanjo. Še dva neuspešna napada Primorja in sodnik zaključi tekmo.
Ilirija je igrala v prvem polčasu podrejeno vlogo. Vendar pa. ne toliko kot Primorje v drugem. Rožič je svojo nalogo zadovoljivo rešil, čeprav ni bil tako siguren kot je bil v tekmi z Gradjanskim. (V poročilu o tej tekmi je naš poročevalec v svojem navdušenju nad zmago Ilirije nad Gradjanskim pomotoma poročal, da je bil v golu Ilirije Herman. V resnici pa je Rožič branil tako dobro.) Branilca sta bila oba dobra. Žitnik morda nekoliko boljši. V srednji
Barkarola
Pesem iz »Hoffmanovih pripovedk«, čar divne karnevalske noči Kino Sloga	Jutri premiera!
vrati je Lah II. zaigral nekoliko slabše kot običajno. V napadu je bil Grintal najboljši.
Tekmo je prav dobro sodil g. Kap iz Sarajeva.
Prvenstvena tabela V. skupine, kjer tekmujeta Ilirija in Primorje, izgleda tako-Ie:
Ilirija	4	2	1	1	7:10	5	(3)
Hašk	4	2	0	2	12:10	4	(4)
Primorje	4	1	2	1	6:6	4	(4)
Gradjanski	4	1	1	2	9:8	3	(5)
Ostale kvalifikacijske tekme
Zagreb, Hašk : Gradjanski 3:0.
Beograd, BASK : ŽAK (Subotica) 5:2.
Kragujevac, Jugoslavija (Beograd) : Radnički
1:1.
Novi Sad, Vojvodina : ŽAK (Velika Kikinda) 3:1.
Skoplje, Slavija : Gradjanski (Niš) 2:2.
Zunanii nogomet
Mariborski sport
železničar : Rapid 1:0 (0:0)
Maribor 27. oktobra.
Tekma je bila odigrana danes popoldne na igrišču Rapida in ji je prisostvovalo okrog tisoč ljudi. Z današnjo pičlo zmago nad Rapidom se je Železničar krepko vsidral na čelu maribor-sko-čakovekega podsaveznega prvenstva in nudi sdaj tablica naslednjo sliko: 1. Železničar 3 — 3 __ 0 — 0 — 7:1 6 točk; 2. ČSK 2 — 1—0
—	1 - 5:2 2 točki: 3. Maribor 3 — 1 — 0 — 2
—	4:9 2 točki; 4. Rapid 2 - 0 — 0 - 2 - 2:6 0 točk. V jesenskem delu prvenstva se bo odigrala še tekma med Rapidoi» in ČSK.
Današnja tekma je po daljšem času zopet nudila prav dober nogomet, kar je bila predvsem zasluga Rapida, ki je v igro vnesel mnogo borbenosti in nudil Železničarju trd odpor. Tekma je bila ves čas zanimiva, ni pa manjkalo tudi lepih potez enega in drugega moštva. Nasprotnika sta sl bila enakopravna in bi bila tudi zmaga Rapida zaslužena.
Pohvaliti je treba predvsem mlajše igralce Rapida, ki so podali res lepo igro ter zaigrali z izredno voljo in požrtvovalnostjo. Ko si bodo pridobili še potrebno rutino, bodo odlični nogometaši. Rapidovo moštvo je pokazalo danes velik napredek. Obramba je bila dobra, najboljši del moštva pa je bila krilska vrsta z izbornim srednjim krilcem na čelu. Napad je bil zelo prodoren in ko ne bi bilo smole, tudi uspeh ne bi izostal.
Železničar je podal svojo običajno igro. V prvem polčasu pri moštvu ni bilo vse v redu in posebno krilska vrsta je odpovedala. Šele v drugem delu igre so se posamezne formacije
—	četudi samo za četrt ure — znašle, in moštvo je zabeležilo edini uspeh dneva. Zelo dobra je bila obramba.
Tekom igre sta imeli obe moštvi mnogo prilik, da zabijeta gole. Bilo je pa vmes tudi mnogo smole in neznanja. V 15, minuti drugega polčasa je po lepem prodoru Bačnik s krasnim strelom v levi gornji kot odločil tekmo. Sodil je g. Jordan iz Ljubljane. Objektivnosti mu ne moremo odrekati, vendar je z nekaterimi napačnimi odločitvami oškodovat Rapida. O priliki današnje tekme je Železničarjev napadalec Pavlin proslavil dvestoti nas‘op za barve Železničarja. Vodstvo mu je izročilo lepo spominsko darilo.
V predtekmi je premagala rezerva Rapida rezervo Železničarja a 1:0 (0:0). Tekma, ki jo je sodil g. Jančič, je bila zelo ostra.
Inozemski nogomet
češkoslovaška : Italija 2:1 (0:0)
Praga, 27. oktobra, b. Današnja nogometna reprezentančna tekma med Italijo in Češkoslovaško, ki se je odigrala na novem Masaryko-vem stadionu je končala s tesno zmago domačinov z 2:1. Prvi polčas 0:0, koti 1:1. Že v 6. minuti II. polčasa nenadoma prodre Horak, desno krilo Cehoslovakov in preseneti Ceresoli-ja, 1:0. V 30. minuti izenači Pitto s silno bombo, 1:1. Sedaj igrata obe moštvi za zmago in je igra silno razgibana in se napadi bliskovito menjajo- Zmagonosni gol zabije ob silnem navdušenju Horak, ki je postal s tem junak dneva. Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah:
Češkoslovaška: Plenička, Burger, Ctyroky — Koštalek, Bouček, Srbek, Horak, Svoboda, So-botba, Nejedly, Puč.
Italija: Ceresoli, Monzeglio, Allemandi — Pitto, Faccio, Corsi — Cattaneo, Piola, Meazza, De Maria, Collausi.
S sojenjem Španca Escartina (iraška publika ni bila posebno zadovoljna. To je bilo 12 srečanje obeh reprezentanc. Do sedaj je zmagala Italija štirikrat, Češkoslovaška trikrat, štiri srečanja pa so bila neodločena. Seore 21:21.
Genua: Italija B : Češkoslovaška 3:1 (2:0)
Češkoslovaška je poslala v hoj svojo mlado gardo.
Ženeva, 27. oktobra. Reprezentančna nogometna tekma Švica : Francija je končala z zmago Švicarjev v razmerju 2:1 (1:1). Francija je prišla v vodstvo že v 4. minuti po avtogolu Weillerja. Zmagonosni gol je zabil Jäggj. Sodil je Anglež Lewington.
Curib: Grasshoppers-Lausanne : FC Milan 3:3.
Trst: Triestina : Bocskai (Budimpešta) 3:2.
Strasbourg: R. C. Strasbourg : Bologna 5:5.
Vremenska napoved
Napoved za jutri: Oblačno vreme po celi kraljevini, nekoliko jasnejše le v zapadnih in se-verozapadnih predelih. Deževalo bo še mestoma v južnih krajih. Temperatura se bo zvišala. Solnce vzide ob 6.10, zaide pa ob 16.34.
Medel/a v Uubliani...
Matevža Hartmana zadnja pot
Ljubljana, 27. oktobra.
Danes je Ljubljana spremila na zadnji poti g. Matevža Hartmana, popularnega »Figabirta«. Izredno veliko število občinstva, ki j’e pokojnika spremljalo izpred hiše žalosti, je pričalo, kako živ del našega mesta lega s tem markantnim pokojnikom v grob. Razen sorodstva in številnih stanovskih tovarišev so spremljali gosp. Hartmana na poti v večni mir številni njegovi stalni gostje in je bilo tako zastopanih v žalnem sprevodu nebroj naših znanstvenih in drugih ustanov, korporacij in društev. Obilo lepih vencev so pokojniku poklonili na zadnji dom razen sorodnikov stanovski tovariši in številni njegovi gostje in prijatelji.
Sokolski lutkarji so zborovali
V sejni dvorani Ljubljanskega Sokola v Narodnem domu je bil včeraj ob 10. medžupni lutkovni sestanek, ki ga je sklical župni referent br. Lojze Kovač. Vabilu so se odzvali župni lutkovni referenti br. Cvetko ščuka iz Celja, br. Vojislav Ipavec iz Maribora, br. Jaka špicar iz Radovljice, dočim je referent iz Novega mesta izostal. Navzočni pa so bili na sestanku za ljubljanski ŽPO br. Janez Horvat ter zastopniki lutkovnih odrov Ljubljanskega Sokola, Sokola I. Tabor, Sokola Ljubljana III, z Viča in Zg. šiške. Sklicatelj br. Kovač je najprej izročil pozdrave zadržanega podstaroste Saveza SKJ br. Engelberta Gangla, nato pa pojasnil namen današnjega sestanka, ki ima nalogo, da se za medsebojno pomoč v lutkarski umetnosti osnuje medžupni lutkovni odsek, ki bo skrbel za razmnoževanje lutkovnih iger in za vzgojo sokolske mladine ob nedeljah (M)poldne. V prvi vrsti je nujno potrebna ustanovitev medžupne lutkovne knjižnice in naj zato vsa društva pošljejo seznam svojih lutkovnih iger župi, ki bo potem izročila sezname novoustanovljeni medžupni knjižnici. Po krajši debati so navzočni delegati
izvolili naslednji medžupni lutkovni odsek s sedežem v Ljubljani, Narodni dom: predsednik br. Lojze Kovač, tajnik br. Dušan Svetlič, knjižničarka in literarni referent s. prof. Marija Že-Ijeznova-Kokaljeva, blagajnik br. Lojze Počivalnik, revizorja br. Cvetko ščuka in br. Vojislav Ipavee, člani odbora so tudi vsi župni lutkovni referenti žup Dravske banovine. Pri nadaljnjem programu je bilo določeno, da se priredi prihodnje leto zopet medžupna lutkovna šola in organizirajo lutkovne tekme. Velika skrb se bo posvetila tudi medsebojnim gostovanjem v župnih edinicah. Medžupni lutkovni odsek bo skušal nabaviti tudi lutke, ki jih bo po zmerni ceni oddajal posameznim edinicam. Soglasno je bil sprejet tudi predlog, da se ponovno zahteva potom SPO znižanje taks za lutkovne predstave.
— at.
Smrt študentovske matere
V noči od petka na soboto je umrla v Ljubljani v Florijanski ulici sestra pokojne Polone Kalan, nazvana »študentovska matic Marija Kalan v visoki starosti 86 let. Pri Poloni, v stari cukrarni na Poljanskem nasipu so stanovali naši moderni pesniki: Kette, Murn in drugi. Polona jim je kuhala in prala, stregla v bolezni in skrbela zanje, a sestra Marija je služila po Ljubljani, delala v drevesnici Kmetijske družbe in nosila prisluženi denar svoji sestri Poloni. K Marijo je legla v grob poslednja živa in. neposredna priča trpljenja naših pesnikov. Kakor njena sestra Polona, tako je bila tudi Marija ljubezniva in srčno dobra mati. Blagi pokojnici časten spomin!
Odkritje spomenika padlim vojakom na Vicu
Na viškem pokopališču so včeraj ob pol 16 odkrili spomenik padlim vojakom viške fare, ki sta zanj napravila načrte mojster Plečnik in inž. ar 15. Valentinčič. Odkritja so se udeležili svojci padlih in pa mnogo Vičanov. Obred blagoslovitve je opravil domači župnik.
J
Spomenik delavcu — trpinu
Maribor, 27. oktobra.
Podružnica Narodno strokovne zveze je odkrila danes dopoldne na Magdalenskem pokopališču na Pobrežju lep nagrobni spomenik tragično preminulemu pomočniku
Barkarola
Visoka pesem srca in romantike Kino Sloga	Jutri premiera!
Avgustu Kelnarieu, ki ga je letos v aprilu zasulo pri kopanju vodnjaka in ki je po trodnevnem trpljenju izdihnil. Nesrečneža so, kakor znano, reševali celih 72 ur. Nesrečnemu delavcu je postavila Narodno strokovna zveza s prispevki vsega delavstva lep nagrobni kamen. Spomenik je visok nad dva metra in predstavlja krepkega delavca, ki hrepeneče zre proti nebu, z desno roko pa kaže na napis: »Obtožujem... Avgust Kelnarič, studenčni pomočnik 1908 do 1935. Potomcem v spomin, sodobnikom v opomin. NSZ.« Vznožje spomenika tvorijo ruševine vodnjaka, kjer se je Kelnarič pri delu ponesrečil.
K otvoritvi in blagoslovitvi nagrobnega spomenika, ki je lepo delo absolventa kiparske akademije g. Serneca, se je zbralo nad tisoč ljudi, večinoma delavcev. Prisostvovali pa so odkritju tudi zastopniki mariborskih nacionalnih društev. Najprej je I. godbeno društvo tekstilnih delavcev pod vodstvom gosp. Bračiča zaigralo žalostinko, nato pa je pevsko društvo »Jadran« zapelo pretresljivo pesem »človek, glej življenje tvoje ...«. Obred blagoslovitve je opravil nato dr. Meško, nakar je stopil h grobu g. Drago Vojska, ki se je pokojnika spomnil z lepimi besedami.
Po teh besedah so odkrili spomenik in pred njim prižgali ogenj. Ko so nato še pevci zapeli »Vigred« in ko je godba odigrala zaključno žalostinko, je bila turobna svečanost končana.
Policija na delu
Gotovo je našim čitateljem v spominu naše poročilo o zagonetnem izginotju starega in imovitega posestnika Korošca iz Petrovč, ki je prišel pred dnevi v družbi dveh moških po opravkih v Maribor. S seboj je imel dvajset tisočakov, ki so premamili enega izmed spremljevalcev, da je storil strašen zločin. Korošca so te dni po eg-nili iz dravskih valov z razbito glavo. Sledila je aretacija Perša, ki pa vse odi no taji. Tako je morala na pomoč tudi policija, ki skuša sedaj zadevo pojasniti.
Kje je kovačnica?
Včeraj so orožniki aretirali 261etnega kovaškega pomočnika Stefana K. iz Zgc/.nje Kungote in 23Ietnega, zaradi ponarejanja že kaznovanega delavca Alojzija H. iz Jareninskega dola. V Framu so se noj a vili 20 in 50 dinarski ponarejeni kovanci, ki sta jih spravila atertiranca v promet. Ker sta bila oba že vpletena v ponarejevalsko anno sta zaradi tega ovadena državnemu ozil-stvu v Mariboru.
... in Mariboru
Tatinska štiriperesna deteljica
Danes so pripeljali v zapore mariborskega sodišča 391etnega Frana G., 381etnega Pavla D. in njegovo ženo Marijo ter Hermana V., ki so že dve leti pravi strah kmetov v Slovenskih goricah, kajti pred njihovimi tatinskimi prsti ni bilo ničesar varno. Kradli so od žita. preko kokoši vse do denarja. Končno je tatove le zadela roka pravice in spokoriti se bodo morali za zamreženimi okni.
*
Prva Jugoslovanka z bogoslovno fakulteto
V Beogradu je dokončala studij na pravoslavni bogoslovni fakulteti tamošnjega vseučilišča gdč. Vera IKč, ki je sedaj prva in edina Jugoslovanka z dovršenimi visokošolskimi bogoslovnimi študijami. Stara mati mlade bogoslovke je močno pobožna ženska in zna baje na pamet celo sveto Pismo stare zaveze. Verin stric je menih,
Jutri!	Jutri!
Barkarola
Film najnovejšega Ijnbavnega para
Gustav Fröhlich — Uda Baarova
ona sama pa je ves čas rasla v krogu pravoslavnih bogomolcev. Njena želja je, da bi dobila sedaj mesto kateheta na kaki ženski gimnaziji v Beogradu.
Radio
Ponedeljek, 28. oktobra.
Ljubljana: 12.00 Reproducirana glasba, 12.45 vremenska napoved, poročila, J3.00 napoved časa, objava sporeda, obvestila, 13.15 češki pevski zbori na ploščah, 14.00 vremensko poročilo, borzni tečaji, 18.00 zdravniška ura (dr. B. Magajna), 18.20 skladbe čeških mojstrov na ploščah, 18.40 kulturna kronika (Etbin Boje), 19.00 napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda, obvestila, 19.30 nacionalna ura, 20.00 koncert slovenske iilnarmonije (prenos iz velike dvorane Uniona), 22.00 napoved časa, vremenska ^napoved, 22.15 češka lahka glasba na ploščah.
DNEVNA PRATIKA
Ponedeljek, 28. oktobra. Katoličani: Simon in Juda. Pravoslavni: 15- oktobra; Jeftije i Luk.
*
DEŽURNE LEKARNE v Ljubljani
Dr. Piccolf, Tyrseya cesta 6; Hočevar, Celovška cesta 62; Gartus, Moste, Zaloška cesta 18.
»CINO UNIOM Tel. 22-21.
Veličastna zgodovinska drama. Epopeja mračne in strašne dobe.
Devica Orleanska
Angela Salloker, Gustav Gründgens, Theodor Loos.
Pride!	Pride!	Pride!
28. oktober
Ako hočemo pravilno oceniti pomen in važnost 28. oktobra vsakega leta od 1918. dalje, moramo stalno imeti v mislih dejstvo, da je češkoslovaški narod začel odločilno borbo za narodno in državno svobodo takorekoč s praznimi rokami. Ne, da žanje, kar so drugi sejali, nego da sam poseje in sam požanje svojo setev. Sejal je kri in
kosti, da pospravi najvecji in najobilnejši plod: samostojnost naroda in države.
Tyrš je veleval že svojim prvim borcem: iOrožje v vsaki roki!«. — A uvedbo strelskih vaj iz prave pravcate puške v sokolskih telovadnicah mu je zabranila avstrijska oblast. Ta ogorčena nasprotnica sokolskega gibanja in napredovanja, ki sta zavzemala vedno večji obseg po vseh slovanskih predelih bivše monarhije, pa je vendar smatrala za potrebno, da je na vsesokolski zlet leta 1912 poslala višje častnike svojega generalnega štaba v Prago, ki so prisostvovali javnim nastopom v glavnih zletnih dneh na Letni. Gospodom častnikom je zastajala sapa spričo pripravljenosti in discipline, ki je zadivila vsakega navdušenega gledalca in tudi vsakega skritega opazovalca. Na Letni je zmagal sokolski duh. In nekoliko let pozneje tudi na vseh bojiščih.
zabranjeno orožje v vsaki roki je bik tedaj že nabrušeno in za udar pripravljene v vsaki sokolski duši. šum in zamah vsakega giba in pokreta telovadečega članstva dece in naraščaja na telovadišču je sliči] iz dalje prihajajoči in v navdušenih pokli-rastoči bojni pesmi, ki so jo ob ostrini m blesketu duševnega orožja prepevali ti božji bojevniki pravice in resnice! Naj pride, kar hoče: bojna pesem vre iz jeklenih strun poguma, smelosti in viteštva, nagro-madenih m razpetih v arzenalu narodne in sokolske zavednosti. Naj pride, kar hoče: od zastave, ki je nanjo neoborožena desnica položila prisego zvestobe do smrti, nikdai ne zbezi jn ne odpade oni, ki mu je ta prisega prikipela iz duše! Samo misel, zbujena kje v skritem kotičku morda iz čuvstvenih ozirov na materialni obstanek poedinca in
ni^dpuščaniaf’ * bila Že iZdajStV°’ ki mU
. česar “j. dopustila oblast, to je dala ideja: materija je podlegla sili duha. Naj pride, kar hoče! Toda če je idealno stremljenje in požrtvovalno prizadevanje osnovane na temelju pravice, mora priti samo pravica. In ce imajo napori in navdihi dušev-* moči svoj začetek in končni smoter v
slavnem“juPr	Sam° reSniCa V Zmag°'
?L*nranji naP+bI’ ki so bili merodajni Oč>no aleem Sokolstva, da so šli na svoje aeio junaškim poletom, so krepili široke
in Sokolstvo
množice naroda, da se je zavestno in pogumno uvrščal v bojno fronto. Najjačji so-trudniki Tyrsa in Fügnerja so njiju dediščino prenašali od pokolenja na pokolenje, tako da je leta 1914. bila že sklenjena veriga, ki je presekala trhlo moč tujinstva in jo odtrgala od vrat, ki so se s hrupom, z ognjem in mečem odprle v bodočnost svobodne domovine. Dozoreli čas in volja naroda so orožje, nagomiljeno v dušah, preobličili in prekovali v železo in jeklo, in Tyrsev poziv v prvih početkih Sokolstva je dobil šele tedaj stvarno obliko.
Kakor je moral Komensky iz domovine, da je postavil osnovo pravilni duhovni vzgoji vsem kulturnim narodom, tako je moral Masaryk ostaviti svojo domovino, da je z močjo svoje moralnosti, s svojo pre-pričevalno besedo in s svojo klasično zve-stobo do človečanske svobode in sociialne pravičnosti (»Pot demokracije«) zgradil temelj samostalnosti češkoslovaške republike: vihtel je orožje duha, da so padali predsodki in da so rasli mostovi preko vseh težav in zaprek. Tudi Masaryk se je vzgojil v trdi šoli sokolske požrtvovalnosti in je nosil v duši isto orožje, ki ga avstrijska oblast ni dala nositi v roki. To drugo orožje je sedaj predal Masaryk v krepke roke le-gijonarjem, ki so se po vsem svetu zgrinjali okrog njega. Sam Masaryk pravi: »Ko smo
v	Rusiji snovali legijonarje, ki njih zasluge
vi	vsi poznate, je bila za nas sokolska misel ena od onih činiteljev, ki smo iz nje
zgradili prvo češkoslovaško armado. Poleg husitskih in taborskih tradicij nas je vodila tudi sokolska ideja, a sokolska disciplina in sokolsko delo sta bili legijam druga prirojenost. To Sokolstvo je ulito tudi v našo zmagovito vojsko.« (V Plznju leta 1919.).
Za mejami domovine — Masaryk, Beneš, Štefanik, švec, Sirovy; v mejah nastajajoče samostojne države — šajner, Vaniček, šte-panek — tukaj in tamkaj na tisoče znanih in neznanih bratov, ki so uresničili Tyrsevo napoved iz leta 1878: »Novo življenje, nov položaj zahteva novih dolžnosti, nove napetosti najvišjih moči na pozornici narodovih teženj... Nov dinamični element prihaja v stari svet. S tem duhom napolnite svoje prsi, napolnite celo svoje srce, vse svoje občutje z mislimi svojega veka, svojega naroda in svojega dela!«
Po vsem tem ni mogel Masarvk nič drugega izjaviti nego to: »Sokol je postal jedro revolucije. Sokolstvo je bilo vedno pripravljeno.« (Sokolski vestnik leta 1927.) — In leto pozneje: »Bratje! Zahvaljujem se za bratski pozdrav. Meni je in mi ostane drag spomin, da sem započel akcijo za osvobojen je v sporazumu s starostom sokolskega bratstva.« (Brzojavka na ČOS 8. decembra 1928.)
In ta »starosta sokolskega bratstva« je bil brat dr. Josip šajner!
S polno pravico praznuje bratsko češkoslovaško Sokolstvo 28. oktober kot državni m narodni praznik. Samo je gradilo svojo domovino — danes jo čuva: orožje v vsaki roki, v srcih pa je ljubezen in zvestoba!
E. L. Gangl.
Moda kot gospodarski ilniteli
. ¥odl ie prav za prav težko dati določeno	__ _
Modi je prav za prav težko dati določeno definicijo, s katero bi se vsi strinjali. Vendar pa je in bo ostala moda pomemben gospodarski činitelj, in vsakdo, ki hodi po svetu z odprtimi očmi, ji bo moral priznati velik gospodarski pomen.
Tri največje skupine naših dnevnih potreb: hrana, stanovanje in obleka, ki so temelj naših eksistenčnih potreb, podlegajo vplivom mode. — Znane so različne »stradalne kure« in posebne vrste jedil, s katerimi so skušale žene doseči vitko linijo, ker je pač tako vitko linijo zahtevala moda. — Kdorkoli je toliko srečen, da si more postaviti lasten dom, je skoraj verjetno, da bo pri zunanji in notranji opremi tega doma upošteval splošen sodoben okus in modo. Prav isto moremo ugotoviti tudi glede našega ostalega stanovanja: oprava, preproge in podobno — se tudi ravnajo po sodobni modi.
Prav posebno pa vpliva moda na obleko. Splošno znan pregovor: »Obleka dela človeka« — ima v našem družabnem življenju poseben pomen. Oblačenje ni samo družabna nujnost, temveč do gotove mere tudi delo mode. Moda ne obvlada samo žen in moških, temveč tudi njih otroke. V oblačenju so ženam za vzor Parižanke, možem pa Angličani. O dobrem oblačenju pravimo, da pomeni toliko, kakor biti bogat. In zato ni nič čudnega, če se tudi
Kino Union
Telef. 22-21
Ne zamudite!
Danes samo «b 16. url Planinci, smučarji, tu je spet vaš
tiiis Trenker
v pesmi planin, snega, tovarištva, trdega izseljenskega življenja
Izgubljeni sin
Bilen uspeh dosedanjih predstav. Samo še danes ob 16. urj in jutri ves dan.
Predprodaja vstopnic od 11—12.36 in od 15. ure dalje.
naj siromašne j ša Parižanka zna dobro m okusno obleči.
Za presojo, kako pomembno vpliva moda na gospodarstvo in kako odvisno je gospodarstvo od mode, navajamo nekoliko primerov:
L V ameriškem biološkem zavodu v Washingtonu obstoja oddelek za otroško modo. Tu proučujejo praktičnost in uporabnost mode otroškega oblačenja. V zavodu so zaposleni risarji, krojači, učitelji, kemiki m še drugi podobni poklici. Praktični in preizkušeni modeli gredo šele odtod v delavnice, ki na veliko izdelujejo otroške obleke. Vendar pa je za nadaljno proizvodnjo različnih modelov važno, da se predlagana moda uveljavi v krogih kon-zumentov, ker bi sicer postala nerentabilna.
2.	Pred nekaj desetletji so iznašli brivski aparat. Samobritje je odtlej postalo moda in po brivskih aparatih je nastalo silno povpraševanje.
3.	Moda kratkih las je spet poživila trajno ondulacijo, ki je bila zlasti v dobi rokokoja na veliki višini.
4.	Ogromna industrija umetne svile se more zahvaliti samo modi, ki je zavoljo praktičnosti, cenenosti n okusnosti umetne svile povzročila širok razmah te industrije.
Iz navedenih primerov je razvidno, da je od mode odvisnih na tisoče eksistenc, ročnih in duševnih delavcev ter lastnikov proizvodnih sredstev. Moda vzbuja povpraševanje in seveda zahteva tudi ponudbo, ustvariti more premnoge eksistence in jih silno dvigniti, utegne pa tudi uničiti eksistence posameznikov, celih stanov in industrijskih panog, če se po svoji kaprici iz-premeni.
Nedelja
v kinematografih
Dež je prav za prav kulturni faktoi Zlasti v začetku jeseni, ko se sezona noč in noče uživeti in priti v tir. želijo si g upravniki gledališč, še bolj pa lastniki ki nematografov, da upravičeno, se je videl zadnje dni, zlasti pa v soboto in nedelje V nedeljo je dež sicer nehal, kazala so s znamenja drugačnega vremena, a sobotn nalivi so ljudem ubili voljo za eventueln
nedeljske izlete. Zato se je v soboto zvečer in v nedeljo nagrnilo v kinematografe ljudi nič koliko. Privlačil jih je seveda prögram in pa razmeroma nizke cene.
V »Unionu« je danes kakor že dva dni briljiral in triumfiral Luis Trenker kot »Izgubljeni sin«. Film iz tirolskih gora s čudovito fotografijo, s prelestnimi scenami iz zimske in poletne prirode, z vratolomnim smučanjem in tveganim plezanjem po ledenih stenah — za spremembo od dosedanjih filmov smo videli še Trenker.ja kot brezposelnega izseljenca med nebotičniki v nekaj pretresljivih scenah. Rekordni obisk priča, da je Trenker -s te vrste filmi ljubljenec naše publike in bo najbrž še dolgo ostal. K uspehu v »Unionu« mu je seveda pomagalo dejstvo, da stojimo na pragu zimske sezone; smučarji potrebujejo malo duhovnega treninga. Le žal, da bo film tekel samo še danes in jutri, danes zaradi koncerta le pri eni predstavi ob 13 »Kino Union« se pa že krepko pripravlja na novo premijero, ki bo vsekakor spet dogodek. To bo »Devica Orleanska, monumentalen zgodovinski film, drama srednjega veka, v kateri se nam bo kot nosilka glavne vloge predstavila — recimo — rojakinja Angolo Tlalntnrievn.
Za žalostni cas okrog Vseh svtuii, v soboto, pa »Kino Union« pripravlja veliko opereto »Ples v Savoju«, ki jo poznamo že iz gledališča. Glavno vlogo poje ;n pleše Gita Alpar s svojimi nedosežnimi ' ~ov-nimi akrobacijami in višinami — ni vrag, da bi film ne vlekel, zlasti še, če mu bo pomagal dež kakor dosedanjim.
V »Slogi« je danes ljudi razgibaval spet nadvse komični film »4 */, mušketirja« z dumpingom komikov, šest kraljev smeha se v njem producira na najbolj vratolomne, smeh izzivajoče načine — neprestana igra s trebušnim mišičevjem občinstva. Szöke Szakall, Ernst Verebes, Otto Wallburg, Huszar Puffy in kakor so že vsi krščeni. Dolga, široka, bistrooka, požrešna in dolgonosa komika kakor nikjer. Seveda ne manjka Felixa Bressarta. Film je danes doživel kar pet dobro obiskanih predstav; žal da bo ljudi zabaval samo še v ponedeljek. V torek pa bodo občinstvo čarale melodije in beneška razpoloženja v Ufini »Barkaroli«, ki bo gotovo zaradi sve : sentimentalne melodijoznosti spreje' \ tako kakor vsi dosedanji filmi v tem kinu, ki je na mah postal med ljubljanskimi ljudmi tako močno p- "jubljen.
Obisk v kmirm'ografih zadnjo nedeljo v oktobru priča, da so ljudje še zmeraj pripravljeni iti tja,, kjer nekaj dobe a malo denarja, četudi samo smeh.
Kino Union ____________Tel. 22-21
Pretresljivi filmski epos srednjega Pride!	veka	Pride!
D«>vfC'.«
Angela Salloker, Gustav Grundgens
Lojze Zupanc:
Muholovci
Letošnje počitnice sem nameraval preživ Pri stricu Šimnu.
Povedati vam moram, da ima moj stričko J no, leseno, enodružinsko vilo »Kebre« na pe feriji n tonalnega mesteca, in smo si bili to zastran strogega fižola, kolerabic in kuma na jasnem, kajti vseh teh dobrot premore st cev vrt «a Preostanek. In tudi sicer je stric ( Imuna, zelo mehka duša, dovzeten za noez in glasbo ter je vrhu vseh teh vrlin še vdov m vobce zelo korekten in izobražen mož. R « a mu tuintam sme kar nepričakovano v gla' ‘Ja postane siteo* ali kakor on sam pravi: m yozen, pa mu tega ne smemo šteti v zlo, ka -a migreno, in mu ze z ozirom „a njegovo i
Kidamo |)atriarhaln0St t0 na»*ko lahko spi
v,rinetaa*	dan v svečanem razpoloženju s
Čakala na okusni obed, ki r uf h,..,. a„t?1riprav|ia!a stričeva kuharica Pok» recept za večerjo. Nai
»„s» prit«	iež?
■hdi!'' živrii!aTo'je'rm.ka
dar--------!« in bi se nemara še vnaprej dr
da ni pri tisti priči kihnila.
»Na zdravio,« je dejal slric. In ker pozna P 'onine litanije, je v bojazni, da ne bi nadalj Vala, izrabil ugodno priliko in brž «pregovor >Da, da; to je zares muka, če hoče zdrav čl Vek kar po vsej sili znoreti. Pa kaj mi zop
skovikaš?« se je vznejevoljil slric in zaklel: »Tristo črnih...« Tako silno se je razjezil in toliko krvi mu je udarilo v glavo, da se je popraskal po častitljivi pleši. Ko se je malce pomiril, je povzel:
»Kolikokrat sem te že prosil, da mi ne kriči tako silno, pa vendar regljaš za prazen nič. Saj veš, da me s tem le razburiš, da me potem po ves dan napenja po možganih 1«
»O, ljuba, presladka Devica! Tak jaz sem zdaj
kriva, če vas spet migrena napenja--------—?«
In bi morda še javskala, da je nisem zmotil: »Torej, povejte, Polona, kaj se je zgodilo tako strašnega, da boste znorela?«
_ »Oh, kaj res,« je dejala, »nič več ne morem živeti v kuhinji, toliko je te nesnage mušje. V lice mi silijo in v juho mi padajo. Oh. blaženi Bricko, ne morem živeti tako dalje pa ne moreni!«
Stričko se je globoko oddahnil. In očividno vesel, da smo prišli stvari srečno do dna, je segel v omaro: popil je frakcije močnega. »Da si jezo potolažim,« se je opravičeval.
Nato se je pričel smejali: »Glej jo, avšo. kar po muholovce pošlji k ,Mihlu‘ pa mirna Bosna.« ...k-er )'e Polona pobožna ženska, je tudi ubog-nVa". ‘a 'e kor precej poklicala sosedovega Pepčka in mu naročila:
»Peci. Pepček, teci k ,MihIu* po tri muholovce. Pa red, naj ti dajo ,Medos‘ muholovce. Si boš zapomnil?«
Pepček pa je jadrno slekel v trgovino in vso pot kričal: »Medos, medos, medos...«, da ne bi pozabil.
Meriten,, ko je Pepček dirjastil v trgovino muholovce, si je stric nataknil očala in vzkliki -U boj, na div|e mrhe!«
S tem vzklikom naju je okorajžil, vzel v r(
Polonin predpasnik, meni vrgel brisačo in od-eapljal v kuhinjo. Polona naju jo v dobrih dejanjih posnemala in je segla v kot po metlo.
V kuhinji je stric šimen odprl okno in pričela se je ljuta borba. Motovilil je stričko po zraku s Poloninim predpasnikom ter kričal:
»Ven, nesnage, golazen ostudna, ven! Le mahajta po njih!« naju je vzpodbujal »Radikalno jih moramo iztrebili! Razumeta? Radikalnooo!«
Mahali in skakali smo po kuhinji, da se je vse treslo in trepetalo. Muhe so se zavile v klobčič, se zamotale in vrtele od stene do stene. Krožil je črni plešoči vrtinec po kuhinji, dokler se mu ni posrečilo zvrtinčiti se v — sobo. Kajti je bilo zunaj dokaj hladno preddeževno vreme, pa se muham ni dalo v mraz in so jo raje odkurile v stričevo sobo, ker je Polona preje pozabila zapreti vrata za seboj...
Ko se je Pepček vrnil z muholovci, je Polona enega pripela nad štedilnikom. Ostala dva je položila na mizo in se vrnila v sobo, kjer je tiščala vrata, da se ne bi kakšna nesramnica vrnila v kuhinjo. — Midva s stricem pa sva se pehala po_ sobi: 0u s predpasnikom, jaz z brisačo, hoteč radikalno iztrebiti muhe iz zadnjega zavetja.
»Mrhe, mrhe...« je sopel stric in se vrtel l» sobi.
Petletni Pepček pa je ostal v kuhinji. Opazoval je razvlečeni muholovec nad štedilnikom m sam Bog nebeški vedi, kako je spravil .Medos v zvezo z — medom. Pristavil je slol pod muholovec in pričel lizati trak, najbrže v dobri nadi, da se sladka z medom... Jn bi v tej veri nemara še pogoltnil sam trak, da ga ni zmotila Polona, ki jo je v kuhinjo priklicala kipeča juha.
Sploh je bila ta juha nekaj posebnega. Sicer
je davi mesarski pomočnik prinesel Poloni lep koe govedine, a je bil listi kos najbrže od samega bika, ker je v loncu vrelo in škrobotalo, kakor more vreti le bikova juha. Nič se ne ve: mesarji so kampeljei. .. Prav za prav pa se Polona ne more niti pritoževati, kajti je bik tudi — govedina.
Niso pa niso hotele muhe iz sobe ven. v ljubo naravo. Pa jo je zadela Polona: skočila je v kuhinjo po muholovec in ga pripela med okenski okvir, rekoč: »Ce ne skozi okno ven. pa do okna in na — muholovec!«
Potlej smo vsi trije otepali, kar se ie dalo Pa je stric kratkoviden (zato pa nosi očala!) in se je le preveč približal oknu z otepajočim predpasnikom. Zadel je v muholovec, k; sp je odpel ter se nm gracijozno spustit, odnosno zvit okoli častitljive pleše ...
Ves nerođen je z izbuljenimi očrni obstal. Nehote mi jo sunilo v misel, kako neki bi nazva! tega svetnika, s tem nenavadnim nimbom. in kako prijetno druščino bi delal v pratiki samemu — Pustu. Posilil me je smeh. da ine je šči-palo v trebuhu.
Tudi Polona se ie ustrašila čudnega svetnika in je v zaprepaščenosti zadela z metlo ob pod stavek, kjer ie imet stric svoi doprsni kipec iz mavca. Sama nesreča ie hotela, da sem sla! pod kipom in prevrnieni »stric Simon iz mavca me je precej trdo poljubil na teme.
Spričo vseh teh nezgod, ki so me zadele že prvi dan mojega letovanja, me ie minilo nadaljnje veselje do počitnic pri stricu. Pograbil sem svoje stvari in odšel kar brez pozdrava in z grenko mislijo:
»O, ljubi stric Šimen. te sama leluita s Polono v vili »Kebre«, le sama bodita, radikalna muho-lovca!«----------
liajš fforofag*
Paberki Iz zgodovine koroških
Slovencev
Z modernimi cestami si Italijani utirajo pot v notranjost Abesinije. Slika kaže nov most, katerega so italijanski pionirji zgradili čez reko Mareb, ki je mejna reka
med Eritrejo in Abesinijo.
Koroški Slovenci so se naselili v svojo sedanjo domovino od leta 395. do 563. Tega leta je bilo naseljevanje končano, ker so premagali Langobarde.
Takratna Slovenija se je pp Babenberžanih imenovala Karantanii.i, ki je bila veliko večja od današnje. Obsegala je poleg Kranjske, Koroško, Štajersko, Gradiščansko, Goriško, vzhodno Benečijo in vzhodno Tirolsko. Ozemlje je bilo redko naseljeno, zato so vanjo pritiskali Nemci.
V dobi pokristjanjenja so Slovenci izgubili svojo politično samostojnost. Prej so imeli svobodno državo pod Samom (623—667). Samo je združil severne in južne Slovane v zvezno državo. Slovenski jezik je imel polno veljavo. Slovenski kmetje so se zagovarjali v slovenskem jeziku pred slovenskimi takratnimi sodišči. Sodniki so bili domači župani, ki so sklicevali sodne zbore, ki so se imenovali »veče«.
Spričo krščanstva in njega razširjanja med Slovenci, ko so se bili ljuti boji, je bilo pogansko plemstvo, ki je bilo nacionalno, uničeno. Naše ljudstvo je bilo odslej dalje izpostavljeno germanizaciji. Plemiči so izgubili svoja posestva, katere so dobili v roke nemški grofje, ki so naseljevali v naše kraje Nemce ter jih favorizirali pred Slovenci.
Vkljub temu je še dolgo let prevladoval med plemiči slovenski občevalni jezik. Imeli so celo pravico govoriti v slovenskem jeziku z nemškimi cesarji. Tudi slovenska pesem je prevladovala. Toda ne dolgo. V naše pokrajine se je naselilo čimdalje več Nemcev, ki so povzročili
Vsako leto se pripravlja Koroška v svoji javni obliki cele tedne, da na slovesen način praznuje obletnico 10. oktobra 1920, dneva, ki bo ostal nam Slovencem in vsem Jugoslovanom tako dolgo v žalostnem spominu, dokler koroško vprašanje ne bo kon-čr'v.v.i.... " *'■ 7-^:	d, .' Dose-
danja "leta je prevzel aranžma plebiscitnega slavja koroški Heimatbund, kot naslednik koroškega Heimatdiensta, ki je v plebiscitni dobi vodil nemško propagando v slovenskem ozemlju, ali pa je dala koroška Landmannschaft svoje ime, pod katerim so vsi nemški in nemčurski šovinisti dali duška svojemu sovraštvu do vsega slovanskega.
Ko je dobila Avstrija svojo novo ustavno obliko in je avtoritarni režim uvedel
splošen val germanizacije našega ljudstva. Slovenci so docela izginili s Tirolskega, iz ©olno-graškega okraja Lungau, iz gornje Štajerske in gornje Koroške.
Ko se je Otokar II. češki bojeval z Rudolfom Habsburškim na Moravskem polju 1. 1277. in ko je zaradi izdajstva izgubil bitko, je bil nemški vpliv na Koroškem popolnoma zasidran. Kolonizacija nemškega življa se je nato še bolj širila. Pričela je pravcata invazija, toda slovenski jezik je imel še kljub temu svojo veljavo. Dokaz: Koroški vojvodi so se ustoličevali v slovenskem jeziku. Celo še avstrijski cesar Maksimiljan je znal slovenski. Zadnji ustoličen koroški vojvoda je bil Ernest Železni 1414. leta. Po SOletni vojni je kolonizacija Nemcev prestala, znova pa se je poživila za Marije Terezije in Jožefa II.
Kakor svetli žarek upanja vidimo v zgodovini pojav Ilirije, ki je združila Koroško in Kranjsko. Toda narodno prebujenje je bilo šele v povojih (Val. Vodnik), zato te dobe nismo mogli izkoristiti, kakor bi bilo potrebno.
V zadnjih 80 letih se je pričelo prebujenje slovenskega ljudstva. Pod vplivom literarne dobe romantike (Prešeren) se je uveljavljal tudi književni slovenski jezik. Celovec je postal najpomembnejše literarno mesto (Mohorjeva družba). V predvojni dobi pa se je pričela vsesplošna germanizacija. Nemci so porasli v zadnjih 40 letih na 64.315 duš, Slovencev pa se je zmanjšalo za 26.788. Leta 1869. smo bili še slaba tretjina, po 40 letih pa samo četrtina koroškega prebivalstva.	R. B.
domovinsko fronto kot edino nositelj ico politične ideje reformirane države, si je pač vsakdo mislil, da bo ta fronta izvedla organizacijo plebiscitnih slavnosti. Toda naenkrat se pojavi Heimwehr, ki razglasi, da se letošnje plebiscitne slavnosti vršijo pod njegovim imenom in sicer s sodelovanjem koroškega Heimätbunda in koroške Landmannschafti. . . Da tudi domovinska fronta izvrši svojo narodno-politično dolžnost, je izdala svojim občinskim funkcionarjem nalog, naj v svojem okvirju izvedejo slavja s sodelovanjem merodajnih občinskih faktorjev. Heimwehr pa je priredila večja slavja v Pliberku dne 6. oktobra, v Celovcu na dan plebiscita in v Velikovcu v nedeljo, dne 13. oktobra. Obisk je bil pri vseh teh prireditvah zaradi opozicije
nemških nacionalnih krogov, ki so izdali parolo abstinence, in desinteresiranosti krščanskih socialnih krogov, ki so se čutili zapostavljene, zelo klavern. Obisk je dokazal, da nemški del koroškega prebivalstva varuje in upošteva velikansko vrednost plebiscitnega uspeha v narodno-poli-tičnem oziru in radi tega ne pripusti, da bi se ta uspeh zlorabljal v strankarsko-politične manifestacije.
Zastopniki Pliberškega okraja so oddali koroškemu deželnemu glavarju, ki je imel slavnostni govor, po zborovanju memorandum, v katerem opozarjajo koroško deželno in dunajsko centralno vlado na katastrofalni gospodarski položaj v obmejnem ozemlju in prosijo za takojšnjo rešitev naslednjih vprašanj: 1. Mestu Pliberku naj vlada takoj izplača že leta 1930 iz plebiscitnega fonda obljubljeno posojilo v znesku Din 120.000 za potrebne vodovode; 2. Vlada naj ukrene vse potrebno proti hudournikom, ki delajo tudi v tem ozemlju veliko škodo. 3. Vlada naj izplača takoj vsoto Din 400.000 iz plebiscitnega fonda za reno-vacijo in povečanje ljudske šole v Pliberku. 4. Nemški hranilnici in posojilnici v Pliberku je treba takoj izplačati že letä 1930 iz plebiscitnega fonda obljubljeni kredit v znesku Din 800.000. 5. Popravi naj se cesta iz Labuda preko Pliberka do Klopinjskega jezera, da se bo mogel vršiti redni avto-in avtobusni promet. 6. Prebivalstvo mesta Pliberk in okolice nujno prosi za ureditev obmejnega prometa z Mežiško dolino. 7. V obmejnem ozemlju naj se zniža zemljiški davek za polovico. 8. Otvori naj se zopet svinčeni rudnik v Bistrici pri Pliberku. Memorandum navaja, da je mesto Pliberk danes umirajoče mesto, ker je okolica zaradi katastrofalnega gospodarskega položaja uničena. Deželni glavar je obljubil, da bo prošnje obmejnega prebivalstva, katerega razmere so mu dobro znane, upošteval in po možnosti podpiral. Istotako zadrego je pripravilo deželnemu glavarju zborovanje v Velikovcu, kjer se je moral zahvaliti prebivalstvu za vdanost in zvestobo do Avstrije ob priliki plebiscita — saj je bilo prav v tem sodnem okraju oddanih največ glasov za Avstrijo — in jim obljubiti pomoč v tem slabem gospodarskem položaju. — Oborožene kompanije Heimwehra so v obeh slučajih delale parado in stražo. Nič veličastnejša ni bila slovesnost v Celovcu, četudi so imeli organizirani Heimwehrovci prosto vožnjo iz cele Avstrije, četudi so prišli močni oddelki z Dunaja in štajerske in četudi je bil napovedan nastop Starhemberga. Avstrijski vicekancler je v svojem temperament-
nem govoru opravičeval avstrijsko notranjo in zunanjo politiko in slavil zasluge svojega Heimwehra. Koroškim Slovencem, ki so 10. oktobra 1920 oddali svoje glasove za Avstrijo, je obljubil zaslombo koroške deželne kakor tudi dunajske zvezne vlade. Opozoril pa je tudi Slovence, da zahteva vlada od njih brezpogojno pokorščino, in naj se nikar ne dajo zapeljati od neodgovornih nacionalnih šovinistov do protidr-žavnega stališča, ker se bo Avstrija znala braniti proti zunanjemu in notranjemu sovražniku.
Nehote se ob tej priliki spomnimo mnogoštevilnih obljub, ki so jih dali merodajni državni faktorji koroškim Slovencem ne glede na njih narodno opredeljenje tik pred plebiscitom in v zadnjih petnajstih letih in na mirovno pogodbo o zaščiti narodnih manjšin, ki jo je tudi Avstrija podpisala. Sedanji vicekancler knez Star Lemberg je povedal odkrito besedo k rešitvi manjšinskega vprašanja na Koroškem. Koroški Heimwehr pod vodstvom deželnega glavarja Hiilgertha, ki je vodil pred Ple* biscitom nemške napadalne čete v slovensko ozemlje, obvlada z grofom Thurnom in drugimi mogočneži gospodarski, politični, kulturni in socialni položaj na Koroškem. Od te strani pa naši slovenski bratje nimajo ničesar drugega pričakovati,
k»% f\Vr*5-4*o šj r'r	.,•«■» v*.--” o**
.	iks.
Kino Slocf
Ljubljanski Dvor Telefon 2730
Had 4000 Ljubljančanov
Se je nasmejalo kot že dolgo ne! Danes je zadnja prilika ob 16., 19.15 in 21.15 uri Pridite še Vi in glejte si sijajno burko
mušketirji
6 komikov v enem filmu! Danes nepreklicno zadnjikrat
Ne zamudite! Vprašajte ljudi, ki so videli film!
2V«n?©č«fie hnjige
Švedska ekspedicija Rdečega križa je odpotovala v Abesinjo. Na Švedskem so organizirali veliko dobrodelno akcijo in nabrali 200.000 švedskih kron. Sedaj so poslali v Abesinijo pomožno ekspedicijo švedskega Rdečega križa. Ekspedicijo vodi zdravnik doktor Hylander (na sliki levo). Na sliki so še poleg drugih članov ekspedicije dr. Smith (v sredini) in pastor Svenson z ženo (desno).
Koroška bilanca 10. okt. 1935
Kultura
wtmm-wmmmaammmmmgBmaBaaMmmmmammmmmamm
f iovo P. Jovanovič
Beograd, 24. oktobra.
V Beogradu je danes umrl v bolnici na Dedinja znani prijatelj Slovencev in srbski pedagog Jovo P. Jovanovič. Pokojnik je bil v stalnih
zvezah s slovenskim učiteljstvom On je od prvih srbskih učiteljev, ki je prišel v Slovenijo v «vrbo zvez s slovenskim učiteljstvom. To je bilo ob priliki odkritja Prešernovega spome-
nika leta 1905. Leta 1906. je že organiziral nrihod šestorice voditeljev slovenskega učiteljstva v Beograd, a leta 1907. je pripeljal voditelje srbijanskega učiteljstva na »Zavezino« skupščino v Radovljico. Ob 251etnici Zaveze smo videli Jovo P. Jovanoviča z večjim številom srbskega učiteljstva v Ljubljani. S posebnim zanimanjem je proučeval slovensko šolstvo ter je v to svrho prihajal skoro vsako leto v Slovenijo in se kot samouk dodobra naučil slovenskega jezika. Posebno so mu bile pr) srcu slovenske nadaljevalne in gospodinjske šole. V založbi Učiteljske tiskarne je izdal »Zgodovino Jugoslovenov« za osnovne šole.
Jovo P. Jovanovič se je temeljito bavil s pro-avetnimi problemi. Leta 1925. je izdal posebno delo »Naša prosvetna politika v pogledu ureditve narodnih šol:. Zelo aktivno je sodeloval na problemih narodnega izobraževanja ter je bil član tozadevnega odbora. Pa tudi drugim problemom je posvetil svoje široko znanje in izkustvo, tako n. pr. problemu začetnega Stanja in pisanja, globalni metodi, problemu učnih Knjig, državljanskega pouka, vzgoje itd.
Vpolitičnem življenju je sodeloval v pokre-fih radikalne stranke in je bil kot soliden delavec dvakrat izvoljen za: župana v Kragujevcu ter je načeloval občini 8 let. Predsednik je bil tudi v Udruženju Šumadincev.
Posebno se je bavil kot samouk s čebelarstvom. Pisec je mnogih učnih knjig, čitank in zgodovinskih knjig. Sodeloval je pri vseh učiteljskih strokovnih listih. V Kragujevcu je osno-
val list »Prosveta«, ki ga je urejeval devet let. V Beogradu pa je osnoval list »Porodica« za domačo vzgojo leta 1903., ki je izhajal leto dni.
V učiteljskih vrstah je užival velik ugled ter je sodeloval kot član izvršnega in glavnega odbora v učiteljskem udruženju več let. Na skupščinah je bil izbran za podpredsednika skupščine, ko se je predsedstvo še volilo. Posebno v tesnih zvezah je bil s slovanskim učiteljstvom, tako s Čehi, Poljaki in Bolgari ter je dodobra poznat vse slovansko šolstvo. Kot samouk se je priučil slovanskih jezikov, da je izkoriščal njihova izkustva. Poleg tega je obvladal nemščino in esperanto.
Pokojni Jovanovič je dovršil osnovno s^io m nižjo gimnazijo v Kragujevcu ter je, izšel iz prve generacije učiteljišča v Nišu.. Odlikovan je bil ponovno z visokimi redi. Radi izrednih sposobnosti je bil nameščen kot referent ministrstva prosvete in oblastni šolski nadzornik še pred ujedinjenjem, za ministrovanja g. Miše Trifunoviča v prosveti je bil njegov šef kabineta in svetovalec. V poslednjem času, ko je bil izvoljen naš’ožji rojak za predsednika JUU, ga je često pošečal, razglabljal z njim prosvetne probleme in se posebno. zanimal za slovensko šolstvo.
Prijatelju Slovencev naj bo lahka jugoslovanska zemlja!
-----*----
Paul Valery — Nobelov laureat?
Po mnenju poročevalca stockholmskega lista »Afton Bladed« bo švedska akademija že prihodnje dni podelila Nobelovo nagrado za književnost. Najresnejši kandidat je baje francoski pesnik Paul Valery.
J
:v;
n
Profesor Spemann je prejel Nobelovo nagrado. __ Profesorski zbor Karolinškega za-
voda v Stockholmu je priznal letošnjo Nobelovo nagrado za fiziologijo in medicino nemškemu profesorju Hansu Spemannu-Freiburg. Učenjak je odkril tvorni učinek za časa embrijonalnega razvoja. Znanstvenik je star 66 let in se je 30 let bavil s tem vprašanjem. Pri tem je prišel do pomembnega spoznanja, da kali raznih organizmov po presaditvi ohranijo svoje prvotne funkcijske sposobnosti.
Izdaja »Narodna Prosveta« v Ljubljani, zadr.-^a z. o. z., predstavnik I Albreht, za uredništvo odgovarja Milan Zadnek, tiska tiskarna »Merkur«, predstavnik O. Mihalek. Vsi v Ljubljani.