Maribor, 29. septembra 1933 Leto #. Posamezna številka Din V50 " Velja na metee po pošti dostavljen Din 6--. za inozemstvo Din 10'— " Uredništvo in uprava: Gregoričeva ul. 26 Telefon 29-70 // Poštni lekovnl ralun 15.546 n Izhaja vsak petek /' Oglasi po tarifi Štev. 18 Roke proč! Značilno ie, da or! vseh narodnih katastrofah iščejo 1 1 činitelji leka predvsem pri državnem uradni-štvu. Čujejo se klasovi, da se bavijo ponovno z mislijo, da naj bi se enako kakor pred leti ustanovil fond za poplavljence, v katerega bi plačevali državni uslužbenci 10% svojih mesečnih prejemkov. Smatramo za potrebno, da izprego-vorimo glede tega vprašanja načelno besedo: Nobenega dvoma ni, da so naši poplavljenci potrebni nujne in izdatne pomoči in to ne prostovoljnim, marveč prisilnim potom. Prostovoljne dajatve imajo to hibo, da dajejo vedno samo tisti, ki imajo dobro srce. Prav ti pa so večinoma sami reveži. Bogataši ali takozvani pridobitniki darujejo le male zneske, ki njihovim premoženjskim razmeram niti od daleč ne odgovarjajo in še ti darovi 80 v reklamne svrhe, torej z dobičkanosnim namenom. Bog ne daj, da bi kako tako ime ostalo neopaženo v časopisih. Ne le v enem, v več časopisih je treba zopet in zopet razglašati imena teh dobrotnikov, sicer se drugič ne smete več prikazati pred Njihovimi očmi. Tako reklamo namreč d pridobitniki potrebujejo, da postanejo kupci na nje pozorni. Iz teh razlogov so potrebne prisilne dajatve za Premožne sloje, nepremožni sloji pa daj kakor dosedaj tudi zanaprej zbira Jo prostovoljne prispevke za one, ki Jjh je doleteia nesreča. Ali z drugimi besedami povedano: trdo srce naj se obdavči, dobremu srcu pa naj se prepusti, da da iz lastne volje, kolikor pač more. . Obdavčenje premožnih slojev mora biti seveda izdatno, za kar bi bila najumestnejša oddaja premoženja, ki naj bi se zopet ločila v dva dela: na eni strani naj bi bili tisti, ki so se poštenim potom, z delom ali dedščino povspeli do blagostanja, na drugi pa izkoriščevalci naroda, vsi vojni in povojni dobičkarji, ki so na nenormalen način postali bogati. Koliko imamo tovarnarjev, ki jih država ščiti z visoko uvozno carino, ki pa svojim delavcem in nameščencem ne dajo niti toliko zaslužka, da bi z njim mogli najskroinnejše živeti in bi jim ne bilo treba beračiti pri občini ali drugod za prispevek k vzdrževanju. ki so svoj denar radi varnosti naložili v ino zemskih bankah? Vsem tem je treba pretipati obisti in jih nato obdavčiti v obliki oddaje premoženja v primerni višini, po težini slučaja. Več ko je ropal, tem več naj se mu odvzame. Zadeva je takoj izvedljiva na podlagi za kona, ki naj ga sprejme narodna skupščina. v v Tak je na žalost današnji položaj drž. nameščenca, radi česar dvigamo svoj glas in kličemo ' j: roke proč! Koke proč od državnih nameščencev! Dovolj je trpljenja, nadaljnih odtegljajev drž. nameščenci ne prenesejo več. Ves čas so čakali na to, da se znižanje prejemkov odpravi, sedaj pa naj bi plačevali vnovič odtegljaje za poplavljence! . . ' „ Sklicuje- mo se na manifest našega kralja z dne 6. januarja 1929 in zahtevamo pravico in red ter zaščito zatiranih. Ponovno pa zahtevamo: od državnega nameščenstva roke proč! Smrtni krči marksizma . l eralizem, ki ga je bila spočela ttaiicoska revolucija 1. 1789. v zname-J1]1! gesla »Liberte, egalite, fraterni-;e£> Propada pred očmi sodobnikov, t 0 v Politčnem kakor gospodarskem smislu. Narodi se otresajo nauka, ki se je preživel, ker ne more stara, strohneta posoda služiti vkleienju živega novo se porajoče ideje o nacionalni m socialni državi, v kateri ne more biti mesta lažnjivemu geslu o »svobodi, enakosti in bratstvu«, liste sile, ki so. se oklepale liberalizma radi pomanjkanja novih, vitalnej- s,h idejnih konstrukcij, so si pač edine ^ tem, česar nočejo, ne vedo pa nikakor, kako naj bi rešile zapadno kul-m1"« in civilizacijo pred pretečim po-pnom. Samo tako je zamogel v pretek ’eih stoletju nastati marksizem in v ^ratnih dejanskih razmerah zavze-1 razmaha po delavskih in novo se j^kjočih industrijskih centrih Evrope ^ Amerike. ..Marksizem je otrok ' e b r a 1 i z m a. Samo tam, kjer ndajo načela liberalizma in toleri-^iia destruktivnih idejnih konstruk-iJ’ ie mogoč tudi marksizem. Zato je oeraitio nesposobna, pobiti za katerim se skri- leralna država nesposobna, 'dro marksizma, a azijatsko-židovska spaka hodnikov. Liberalna država negira princip izbire n a j b o !j š i h. Njen parlamentarizem bazira na mer je njil številčnih, ne moralnih sil. V parlamentu liberalne države odloča večina, pa naj si bo sestavljena še tako heterogeno in naj si so nagibi njene politične volje še tako umazani, »kšef-tarski«. Narodu govorijo o samoodločbi, ki da je vtelešena v volivni pravici. Ne povejo pa mu, da traja ta samoodločba le en dan, t. j. na dan volitev, da ne govorimo o volivni geometriji, uporabljanju laži, zvijače, sile, intrig itd., s katerimi že poprej zameglijo oči ubogemu volilcu. Taka je liberalna in »iažidemokra-tična« država, v kateri igra par interesnih klik prvo Vijolino, medtem ko lizmu. Marksizmu ni več pomoči, in protesti druge internacionale zvenijo kot hropenje v agoniji se nahajajočega bolnika. Marksizem je bil in je še danes zadeva ra zu m a, hladne matrijalistič-ne filozofije, ki ni ogrela niti enega naroda pod božjim sonce m. Ker primanjkuje markslzitiu idealnih poletov v sfero nacionalne duše, ker gledajo marksistični voditelji vse življenje naroda edinole z ekonomske strani, ne pa tudi z vidika nesmrtne duše naroda, ker negirajo princip svetosti zakona kot pra-celice državnega obče- mora narod delati »demokratični za-J . konodaji« čisto običajno štafažo. Kdorl5 * v a, zato J e moral ta ie v liberalni državi premeten, široko ust, brez najmanjših skrupulov, kdor ie največji mojster demagogije, temu se posreči prej ali slej igrati v taki državi svojo vlogo. Liberalna država ne vprašuj'e po k v a 1 i t e t i tistih, -io vodijo. Njej zadostuje, da se kdorkoli prerije s svojimi komolci do vplivnih mest. pa konec. In take d r-žave so porodile mark- ^ma. Tako liberalizem kakor mark-zem sta edini konstrukciji večino-a zidovskih utemeliiteliev in pred- boljše- s i z e m!!! Sedaj je marksizem, ki je boljševi-ško Rusijo spravil na rob ekonomskega prepada, na tem, da sledi libera- li 1 a d n i, ž i d o v s k o-p r e r a-čunjeni marksizem — nauk trohnobe, ne feniks novega življenja — doživeti svoj bankrot. Mark- sizem ie zanikal živo življenje in trenje naroda v vseh njegovih oblikah. Bil i e doktrina sirove materije, negacija duševnosti. Sedaj je odbila ura tej židovski družabni filozofiji, čije utemeljitelj je bil nemški žid Karl Marx. Narodi se pričenjajo otresati marksizma, ker instnktivno čutijo za njim razkrajajoč vpliv in mrtvo roko internacionalnega židovstva. Zakaj so Židje po vseh državah voditelji komunizma in raznih destruktivnih ideologij? Ker je v njih interesu, zlomiti odpor idealizma, požrtvovanja in prave socialne občestvenosti. Vodja komunistične revolucije na Bavarskem je bil žid Kurt Eisner, na Madžarskem jo je vodil žid Bela Kun, da ne govorimo o zloglasnem krvniku Tibor Szatnuely-ju, ki je pobija! in ropal po našem Prek murju in Medmurju. Sedaj se je obrnil ves srd internacionalnega židovstva proti nemškemu narodu, k! se je znal otresti pod Hitlcrjem židovsko-komunistične zalege ter izžgati Kajnovo znamenje bratomorstva. Ne pomaga nič, nemški vzgled bo sigurno zdramil druge narode, ki hočejo novo obliko države z vodstvom, ki bodi au toritarno, toda s polno osebno odgovornostjo. Narodi so siti režimov, H se skrivajo za dogme liberalizma in marksizma, ki vladajo iz razloga eksistenčnih stremljenj dotičnih političnih strank, valeč vso odgovornost kakor cirkuški clownl eden na drugega. Narod hoče živeti nacionalno in ne bo trp e L da se razni židovski šmoki rogajo v svojih revijah »militarizmu«, »patriotizmu«, skratka požrtvovalnosti v službi naroda, domovine in nacionalne države. Narod pa ne želi lažipatri-otizma in reakcionarstva onih »t u d i n a c i o n a I i s t o v«, ki se znajo le široko u-stiti, nočejo pa živeti iz naroda za narod. Narod ne mara tipov, ki se izčrpujejo v frazerstvu, ki pa delavci, kmeta ali zastopnika srednjega sloja gledajo le skozi nacionalno obrobljena očala običajne plutokracije. V naši državi bo treba napovedati borbo marksizmu »do istrage«, ka-kor pravijo bratje Srbi in Hrvati. Šele tedaj, ko bodo marksistični hujskači in razni »kulturboiše-viki« po naših centrih ob vsak najmanjši vpliv, šele tedaj bo prišlo polagoma ozdravljenje naših razmer. Marksizem je na smrtni postelji, le njegovi zastopniki še rogovilijo po Jugoslaviji. Nameščenci, nanneščenlce I Delavci, delavRel Volitve v Delavsko zbornico bodo v nedeljo 22. oktobra. Naša glasovnica ie modra. Zapomnite si dobro: „Plava je prava!“ Zato bomo raztrgali vsi bele in rdeče glasovnice 1 Odmev in odgovor !z tužnega Korotana w w pjsmo >>Bopbi« jz Uoia _ Tegnne siutnle naših V odgovor poveljniku mariborskega Prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva, g. Hansu Vol-lerju, namesto popravka, ki nam ga je poslal, priobčujemo naslednjo resolucijo. — Opomb. ured. Resoluciia Podpisane nacionalne, patriotič-ne, humane, kulturne in prosvetne organizacije, kot predstaviteljice vseh onih, ki so stvarno in nesebično doprinašali najtežje žrtve za osvoboditev iz tujčevega jarma in kot predstaviteljice vseh onih, ki bodo morali v morebitnem kritičnem trenutku polagati domovini na žrtvenik vse svoje najdražje in tudi lastno življenje, — z ozirom na porazna odkritja v zadevi mariborskega »Prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva«: UGOTAVLJAJO, da to društvo radi svoje sestave ne more izpolnjevati nalog, ki mu jih nalaga novi zakon o organizaciji gasilstva (skrbeti razen za strokovno izobrazbo, tudi za nacionalno, kulturno in prosvetno vzgojo svojih članov, organizirati v vojnem stanju ob zračnih napadih zaščito svojega območja zoper požar in dušljive pline, delati za nacionalno, kulturno in prosvetno povzdigo svojih članov, in ostalega prebivalstva svojega območja, poučevati narod o uporabi vseh priprav zoper dušljive pline in ostalo, prirejati tečaje, predavanja, razstave, vaje in izlete, kakor tudi nacio-nalno-kulturne in prosvetne prireditve); UGOTAVLJAJO, da to društvo radi iste svoje sestave ne nudi. jam stva za izvedbo organizacije v smislu novega zakona o organizaciji gasilstva; UGOTAVLJAJO, da živi v obmejnem Mariboru poleg približno 30.000 pripadnikov državnega naroda, samo okoli 3000 pripadnikov nemške manjšine; UGOTAVLJAJO, da mestna občina mariborska ne prispeva društvu na leto samo Din 50.000.—, marveč veliko večje zneske (samo v letu 1933. je samo proračunsko izkazanih nad Din 100.000.—, v prejšnjih letih pa nad Din 160.000.—, h katerim svotam je treba prišteti tudi še vse v proračunih neizkazane zneske za razne odpise na računih itd.); UGOTAVLJAJO, da društvo ni kupilo 4^-tonske magirus lestve za ceno Din 508.760.— za denar, ki ga je nabralo samo s požrtvovalnim nabiranjem milodarov in prispevkov med ljudstvom, marveč je to lestvo pošteno plačala mariborska mestna občina z denarjem davkoplačevalcev, katerih ogromno večino tvorijo baš pripadniki državnega naroda, kar je razvidnp iz zapisnika 4. redne seje mariborskega mestnega občinskega sveta z dne 22. avg. 1929, ki se glasi: »Po uradnem poročilu gradbenega urada je odsek sklenil dovoliti v smislu predloga nabavo 4^-tonske magirus lestve za ceno Din 508.760.—. Znesek Din 300.000.—, ki je predviden v pr oraču n, tt, še takoj izplača, ostanak Din 208.760.— se pa izplača koncem leta 1930 ter se vstavi v prihodnji proračun. — Predlog odseka je občinski svet soglasno sprejel«; UGOTAVLJAJO, da poborniki ju-goslovenske nacionalne misli in nosilci državne ideje nimajo niti danes pristopa v to društvo, v katerem je tudi danes še poveljevalni in občevalni jezik nemški, čeravno je znano, da razpolagajo baš Slovenci, katerih gasilska organizacija zavzema v evropskem gasilstvu eno izmed najodličnejših mest, z najboljšimi sposobnostmi za gasilski poklic in z izredno ljubeznijo ža gasilsko službo. IZRAŽAJO mariborskemu »Prostovoljnemu gasilskemu in reševalnemu društvu« svoje popolno nezaupanje in Radi vsega gori navedenega PROSIJO g. bana, kakor tudi vse druge v to poklicane Činitelje, da zadevo brez o d I o k a proučijo in napravijo konec dosedanjemu nevzdržnemu stanju, ki se je do sedaj toleriralo samo z ozirom na pričakovani novi zakon o organizaciji gasilstva in IZJAVLJAJO, da grajanega nedopustnega stanja v bodoče ne bodo več prenašali, radi česar SPOROČAJO to resolucijo kot poslednji opomin vsem, ki se jih tiče. Sledi 16 podpisov raznih mariborskih najuglednejših nacionalnih, patriotič-nih, humanih, kulturnih in prosvetnih organizacij. Dajte delo domači industriji Pri nas brezposelnost stalno narašča. Armada brezposelnih se veča zlasti v večjih industrijskih centrih. Kolikor pa je delavstva še zaposlenega, so mu skrajšali delovni čas in dela ponekod le po nekaj dni v tednu. Veliko se je že popisalo papirja in govorilo o vzrokih brezposelnosti. Toda teh vzrokov je več. Naša industrija je v času dobre konjukture zaslužila milijone in delavstvo upravičeno misli, da bi bila dložnost te industrije, da bi sedaj v teh težkih časih žrtvovala nekaj od zasluženih milijonov za obubožano brezposelno delavstvo, ki ji je s svojim trdim delom nakopičilo ogromen kapital. Toda delavstvo je naletelo na gluha ušesa, kajti kapital ni pripravljen ničesar, žrtvovati. Če se vrše v tem pravcu intervencije, tarnajo zastopniki težke industrije, da bi radi pomagali delavstvu, ker pa nimajo naročil in dela, morajo delavstvo odpuščati in mu skrajševati delovni čas na minimum. Četudi ni vse res, vendar pa je nekaj resnice v njihovem jadikovanju, namreč da nimajo naročil. Ali pa je tudi res potrebno, da naša domača industrija nima naročil. Če se dotaknemo tega vprašanja, moramo na žalost povzročitelje današnje mizerije iskati pri nas doma. V naši državi se opravijajo nekatera velika javna dela (že- lezniški mostovi, železniške proge, elektrarne itd.), toda vsa ta dela so dobile tuje tvrdke pod takimi pogoji, da morajo ubiti našo industrijo in s tem tudi naše delavstvo. Letos so dobile vsa dela železniških mostov in nasipov tuje tvrdke »Losin-g e r & C o m p., Bern, »B a t i g n o 1-1 e s, Francija« in francoska tvrdka »D a 1 m a t i e n« v Splitu. Razumljiv nam je težek finančni položaj, v katerem so naše finance, ne moremo pa razumeti, da so mogle te tuje tvrdke dobiti ■ take koncesije in da sc je moglo tako prezreti domače tvrdke. Tuje tvrdke so dobile za ves potrebni material carine prost uvoz in prevoz do kraja gradnje. Niti enega vijaka, niti enega žeblja ne bodo za ta ogromna dela opravile naše domače tovarne. Če upoštevamo vse vzroke, ki so prisilili naše ustanove, da so javna dela dale tujim tvrdkam, vendar nas ne more nikdo prepričati, da bi,se ne dalo vsaj 25% teh del oddati domači industriji in s tem rešiti bede naše delavstvo! Če bomo hoteli resno pričeti s pobijanjem brezposelnosti, bomo morali ozdraviti tudi take rane, ki se pojavljajo na našem narodnem gospodarskem telesu. Naše stališče je: najprej delo domači industriji in šele potem tuji! rojakov »Razvoj dogodkov gre mimo nas z brzino filma«. Tako nam piše prijatelj lista iz zasužnjene Koroške. »Odkar je zmagal hitlerizem v Nemčiji, so zablesteli tudi povsod po Avstriji kljukasti križi. Povsod po hišnih zidovih, Po skalovju avstrijskih gora, po drevju in po telefonskih drogih razburjajo in razveseljujejo nasprotnike in somišljenike nove nemške usmerjenosti. Posebni »čistilni oddelki« so dobili po nalogu »matadorja« Dollfussa povelje, izbrisati »svetovno sramoto« in tako imamo priliko gledati bojni ples germanskega »bratstva«, ki se izživlja z vso srditostjo. Zadeva je na videz povsem enostav na in uradno izgleda, da je le neznatna manjšina za Hitlerja. V resnici je stvar drugačna, kajti vsak trenutek se utegne zgoditi, da resnična čustva velike večine avstrijskih Nemcev bruhnejo na dan ter zmagovito poteptajo vsa vladna stremljenja pred očmi sentimentalne evropske diploma cije. Nemški hitlerizem ima čudovito tajna sredstva in pota ter dovolj dolge roke, da zgrabi svojo malo sosedo za vrat in jo začne stiskati in grabiti, dokler ne bo sama od sebe zavpila: Milost! Nato pa pride »Anschluss«! Tu ne zaleže nobena pomoč, kajti dobro vemo, da je danes 80% avstrijskega ljudstva pripravljenega na sožitje z Nemčijo. Noben demanti uradne Avstrije tega dejstva ne more zakriti! Zato Vas prosimo, da pri Vas ne nasedate drugačnim vestem! Pri vseh teh tragičnih perpeiijah trenutne krvoločne germanske bikoborbe pozabljajo najmerodajnejši di- plomatski činitelji, da gre pri celi zadevi tudi za številčno močno in k o rana k t n o naseljeno jnanj-š i n o koroških Slovencev! Vprašamo vas: Ali mislite na nas, ki bomo — Če ne posežete vmes — v kratkem izročeni na milost in nemilost germanski rasi, da nas zabode in potepta pred »miroljubno« evropsko diplomacijo?! Kje so mednarodnopolitični interesi, ki obetajo pravico vsem zasužnjenim? Ko zasledujemo poročila jugoslovanskega časopisja, z grozo opažamo, da — z malimi izjemami — nihče ne misli več na n a s! Ali se res zanašate le na svojo diplomacijo, v? mmrnu n m wm 'Gmmm i«* Rojaki, prosimo in rotimo vas, bodite pripravljeni! Če problem našega osvobojenja ne more biti eminentno jugoslovanski, če ni razumevanja za našo rešitev tam. odkoder smo največ pričakovali, storite to sami in poslušajte klic z Gosposvetskega polja! Bodite pripravljeni, čas hiti! * Iako nam piše koroški rojak, ki stvarno gleda razvoj dogodkov. In mi? Ali naj res še le dramimo zaspance?! Ali je korotanski problem za nas res že neaktualen? Nikakor! »Borba« hoče brezobzirno razkriva-ti b r e z b r I ž n o s t vseh onih, ki so poklicani, da odločilno posežejo v zadevo! Takim pojavom bomo posvetili posebno koroško številko meseca oktobra ob žalostni obletnici plebiscita, ki mora biti maščevan! Hašim narainikom! Današnji številki »BORBE« smo priložili čekovne položnice in prosimo vse na- J še naročnike, da nam naročnino redno na kazujejo. Vse one, ki so naročnino že poravnali, pa prosimo, naj položnic ne zavržejo, marveč naj jih izroče svojem prijateljem in znancem, da si naroče naše glasilo. »BORBO« vzdržujejo samo naročniki in inserenti. Ona nima posebnih zakotnih fondov, s katerimi bi krila stroške za tisk. Naročnina in inserati so edino sredstvo, s katerimi se vzdržuje. Vsak naš zvesti prijatelj se bo odzval naši vljudni prošnji in bo storil svojo dolžnost. Storil bo še več, in bo pridobil vsaj še dva nova naročnika. Uprava »BORBE«. Naša trgovina vse prenese M e i n I i n H e r o 1 d, tvornica glasbenih instrumentov in harmonik, Klimgenthal v Nemčiji je pred leti dobila dovoljenje, da sme v Jugoslaviji izdelovati glasbene instrumente. Pravilno je, če se investira tuj kapital ter s tovarniško produkcijo glasbenih instrumentov da zaslužka domačemu delavstvu. Glasbeni instrumenti vsake vrste so v državi potrebni, saj jih konsumira država precejšnjo množino. Toda tvrdka svojega dovoljenja ni izrabila, pač Pa je svoje dovoljenje porabila v čisto drugem smislu. Ustanovila ic v Mariboru prodajno centralo za glasbene instrumente, katerih ni tukaj izdelovala, marveč jih je samo uvažala iz Nemčije. S tem so bili naši domači delavci prikrajšani, ker so bili zaposleni delavci v Nemčiji pa ne v Jugoslaviji. Uvožene instrumente, namesto tukaj izdelanih, je tvrdka Meinl in Herold razpečavala in prodajala in s tem so bili prizadeti tudi domači trgovci, ki imajo koncesijo za 'razpečavanje in razprodajo na drobno. Tvrdka Meinl i;n Herold je samo preskrbela v Jugoslaviji embalažo, zaboje in drugo za razprodajo. In je baje še pri tem zaposlevala tuje delavce brez predpisanega dovoljenja. . 'Sedaj se bo tvrdka preselila v Gosposko ulico ter tam uredila delavnico za Zčata Mase Ataue Jalnme Tflakacatti, špageti in juhrne zakuhe embalažo. Gosposka kot najbolj frekven-tiranas ulica pirav gotovo ni primerna, da bi tam pela cirkularna žaga ter se proizvajala mizarska dela v prostoru, ki po naših informacijah ni sposoben za delavnico, ne glede na to, da so v centru mesta takšni obrati nemogoči. Obrtna oblast bo gotovo zadevo razčistila ter odkazala tvrdki Meinl in Herold delokrog, ki ji gre po koncesijski listini ter prepovedala vsako nedovoljeno obratovanje. Nas naročnik nam piše; Prejeli smo od priznanega in veleza-služnega nacionalnega borca naslednje vrstice: »Tako je prav!«, vzklikne človek, ko prečita vaš cenjeni list. Ob vsaki številki občuti bolj, kako krvavo je bil potreben v tem močvirju, kakor moramo na žalost označiti naš Maribor, odnosno našo severno mejo, v narodnem pogledu. Listu, ki ni vezan na nobeno stran, tudi ne na gospodarske obzire, ni potreba rokavic. Zato je prav, da se ne izgublja v raznih idejnih člankih neplodne meglenosti in da se s suhimi besedami navaja gola dejstva. Prav je, da ne skriva imen, ker je dandanes to skrivnostno poročanje prišlo pri vseh časopisih že kar v modo. Kdor je grešil, kdor ima maslo na glavi, tega se naj tebi nič meni nič postavi na sonce, razgali pred javnostjo brez strahu pred strogim tiskovnim zakonom, ki ima edino to dobro lastnost, da oprošča uredni' ka, ki govori resnico! Seveda s* boste s tako pogumnim nastopom nako-pali sovražnike, toda to naj vas ne vznemirja, ker ste lahko prepričani, da im2' te na svoji strani ljudi, ki so vsak dafl vaši- Mogoče bi bilo pametno, če hi označili ime tudi tiste slovenske učite' liice. ki je svojega otroka javno pokara' la, da mora na slovenska vprašanja mP govarjati nemška?, ' ’ ' " '. Plava je Drava! Nacionalno delavstvo in nameščenstvo gre v enotni fronti v volilni bol za Delavsko zbornico V nacionalnem delavstvu se je prebudila zavest, delavstvu so se odprle oči, ono se je oklenilo pokreta, ki vstaja in se širi s tako naglico in močjo, da je ni sile, ki bi mu megla ovirati pot. In v taki zavesti g*e nacionalno delavstvo tudi v boj za svoje pravice, gre v volilni boj za svoj delavski parlament. Na lastni koži je nacionalno delavstvo občutilo skozi dolgih deset let, ko je bila peščica privržencev Amsterdama in Moskve absolutni gospodar Delavskih zbornic, koliko je delavstvo pridobilo na svojih pravicah. Bil je pred desetimi leti ugoden trenutek ko so se marksisti znali prikupiti takratnemu režimu, ki jim je dal proti volji nacionalnih in državotvornih elementov v roke Delavske zbornice. Naravnost porazne pa so številke, ki nam povedo kako so marksisti gospodarili z delavskim denarjem, kako so na njegov račun kovali njegovo boljšo srečo na raznih nem-ško-šovinističnih konferencah, kjer so se v bratskem objemu z najhujšimi sovražniki naše države, navduševali za internacionalo in proglašali v njej rešitev delavskih problemov. Naše delavstvo je dolga leta z zavezanim očmi in brez volje sledilo njihovim geslom. Toda prišel je novi čas in z njim odločen obračun. Nacionalno delavstvo je vložilo za volitve v Delavsko zbornico svojo kandidatno listo in s tem napravilo korak k popolni zmagi. Lista nacionalnega delavstva je vložena kot druga in je modre barve. Nacionalnemu delavstvu je torej dana Prilika, da spregovori na dan volitev, kaj hoče. Lista nacionalnega delavstva odgovarja vsem stanovskim in nacionalnim zahtevam ter je zato naša dolžnost, da jo podpremo s svojimi glasovi in da si izvolimo iz svoje srede ljudi, ki bodo v duhu nacionalnega in socialnega programa našega naroda od za naprej vodil? Delavsko zbornico. Prav tako pa gredo z delavstvom ra-•iio ob rami v volilni boj za Delavsko Zbornico tudi nacionalni nameščenci, ki vo!ijo iz svoje srede deset delegatov. Kot glavno nalogo so si nameščenci začrtali ustanovitev nameščenske zbornice, Jo je nameščenskega odseka s finančno h> upravno samoupravo v skupni De-lavsko-nameščenski zbornicu Dve najmočnejši nameščenski strokovni organizaciji, »Zveza društev privatnih nameščencev« in ljubljanska podružnica »Zveze bančnih nameščencev« sta vložili skupno kandidatno listo. Ta lista je edina nameščenska lista, ki je predstavnica dolgoletnega in usnešnega svobodnega nacionalnega strokovnega pokreta Osebnih nameščencev. Poleg te liste pa vložene še tri druge kandidatne liste 'n sicer dve klerikalni, katerih predstav-T'^i se med seboi prerekajo in preklalo, , ^° izmed obeh je bolj katoliški in boljši -'■'fian in lista rdečih marksistov, ki so yečn? zagovorniki vsega hudega kar se Je hudega nad delavskimi glavami zbrati moglo. Volitve v Delavsko zbornico bodo v nedeljo 22. oktobra, volitve na obratnih Voliščih pa bodo že v soboto 21 oktobra. Vsak delavec in nameščenec, ki hoče £ebi, svoji družini in svojemu narodu dobro, bo volil modro kandidatno listo in bo raztrgal belo in redčo glasovnico. »Plava je prava«. 11. Kravos Vladimir, strokovni tajnik, Ljubljana. 12. Korene Anton, natakar, Ljubljana. 13. Kotnik Ivan, mizar. Št. Pavel. 14. Mrovlje Delfin, čevljarski pomočnik, Žiri. 15. Pregl Leopold, ključavničar, Maribor. 16. Sedlar Vinko, rudar, Zagorje o. S. 17. Knez Drago, rudar, Hudajama. 18. Kavčič Tomaž, žimoprejec, Stražišče. 19. Flis Ivan, rudar, Trbovlje. 20. Petrič Franja, gospodinjska pomočnica, Ljubljana. 21. Blažek Anton, uradnik, Ptuj. 22. Terkuč Edvard, sprevodnik E. C. Ž., Ljubljana. 23. Cikulnik Jurij, vratar, Guštanj. 24. Šimenc Franc, delavec, Kamnik. 25. Brilej Miha, rudar, Senovo. 26. Gerbec Bogomil, klepar, Ljubljana. 27. Avsenik Ivan, kovinar, Jesenice. 28. Levstek Anton, strojnik, Trbovlje. 29. Šober Anton, dninar, Ribnica. 30. Stibilj Josip, ključavničar, Maribor. 31. Kratochvjj Stanko, delavec, Ljubljana. 32. Strniša Franc, delavec, Litija. 33. Šmalc Ivan, bolničar, Ljubljana. 34. Globočnik Andrej, kovinar, Jesenice. 35. Župevc Alojzij, dninar. Rogaška Slatina. 36. Draksler Ivan, rudar, Hrastnik. 37. Malin Josip, livar, Ljubljana. 38. Vlahovič Vllibald, strojni stavec, Ljubljana. 39. Žulovec Jakob, strojnik, Vevče. 40. Fras Karol, delavec, Maribor. 41. Muzga Mici, predilka, Litija. 42. Štalekar Ivan, strugar, Kranj. 43. Jezernik Franc, kjučavničar, Tržič. 44. Česen Ludvik, delavec, Stražišče. 45. Humar Vinko, zidar, Ljubljana. 46. Derča Franc, mojster, Št. Pavel. 47. Slabnik Ivan, zidar, Guštanj. 48. Brence Franc, žagar, Logatec. 49. Flis Karol, rudar, Trbovlje. 50. Vistaler Marija, tkalka, Maribor. Kandidati. 1. Zemljič Joško, industrijski uradnik, Ljubljana. 2. Vrančič Vlado, bančni uradnik, Ljubljana. 3. Gilčvert Drago, odvetniški uradnik, Maribor. 4. Klemen Rado, rudniški uradnik, pri TPD, Hrastnik. 5. Melicer Franjo, trgovski sotrud- nik. Ljubljana.________________________ 6. Inž. Rudeš Alfred, obratovodja pri KID, Jesenice. 7. Pleško Albin, bančni uradnik, Ljubljana. 8. Inž. Pipuš Iskren, uradnik Cinkarne, Celje. 9. Cof Bogomir, uradnik SEMPER-ITA, Kranj. 10. Pogačar Rudolf, delovodja pivovarne Union, Ljubljana. Kie bomo v Mari° boru volili I. VOLIŠČE: Telovadnica dekliške šole (meščanske) v Miklošičevi ulici št. 1; tu volijo volilci, uslužbeni pri delodajalcih, katerih obratovališče je v I. mestnem okraju. II. VOLIŠČE: Telovadnica dekliške šole v Cankarjevi ulici št. 7; tu volijo volilci, uslužbeni pri delodajalcih, katerih obratovališča so v II. mestnem okraju in katerih pričetne črke delodajalcev se pričenjajo z začetno črko A do K. III. VOLIŠČE: Telovadnica drž. ženske učiteljske šole v Cafovi ulici št. 9; tu volijo volilci, uslužbeni pri delodajalcih, katerih obratovališča so v II. mestnem okraju jn katerih pričetne črke se pričenjajo z začetno črko L do Ž. IV. VOLIŠČE: Otroški vrtec v Erjavčevi ulici 3; tu volijo volilci, uslužbeni pri delodajalcih, katerih obratovališča so v III. mestnem okraju (Melje), ter volilci, katerih delodajalci imajo svoje obrate oddaljene izven Maribora do 5 km od tega volišča. V. VOLIŠČE: IV. deška osnovna šola v Gosposvetski ulici (prej Samostanska ulica); tu volijo volilci, uslužbeni pri delodajalcih, katerih obratovališča so v IV. mestnem okraju (koroško predmestje'> in katerih pričetne črke (delodajalcev) se pričenjajo z začetno črko A do K. VI. VOLIŠČE: Pritličje IV. deške osnovne šole Gosposvetski ulici (prej Samostanska); tu volijo volilci, uslužbeni pri delodajalcih, katerih obratovališča se nahajajo v IV. mestnem okraju (koroško predmestje) in katerih pričetne črke delodajalcev se začenjajo z začetno črko L do Ž. VII. VOLIŠČE: III. deška osnovna šola na Ruški cesti; tu volijo volilci, uslužbeni pri delodajalcih, katerih obravovališča so v V. mestnem okraju (Magdalensko predmestje) in katerih pričetne črke delodajalcev se pričenjajo z začetno črko A do K. VIII. VOLIŠČE: Dekliška osnovna šola na Magda-lensketn trgu; tu volijo volilci, uslužbeni pri delodajalcih, katerih obratovališča so v V. mestnem okraju (Magdalensko predmestje) in katerih pričetne črke delodajalcev se pričenjajo z začetno črko L do 2._________ W špecerijsko in kolonijalno en srof trgovino @ Miloš Oset Maribor, Glavni trg znala po pred kratkim v nekaterih časopisih prenagljenih izjavah, ki pa jih’ ne bomo pogrevali, ker so mu že itak šteti dnevi v Ptuju. Prosimo pa merodajne činitelje, da nam pošljejo v Ptuj kot vodjo ekspoziture OUZD nacionalno zanesljivega človeka. Sladki vrh Kandidatna lista NSZ Kandidati. » J- Juvan Rudolf, socialni referent, ^ubijana. .2- Bajt Anton, uradnik OUZD, Ma-r bor. nr3t- Dr. Bohinjec Joža, ravnatelj UUZD, Ljubljana. Štruc Jakob, rudar, Trbovlje. Kralj Franc, kovinar, Jesenice. l.JbK°sem Dragotin, strojni stavec, tija ^at^ar fenac, ključavničar, Li- o Qa!i°‘ Simon, zidar, Ljubljana. 11 Derča Ivan, tkalni mojster. Kranj. *9. Koc Janko, tkalec. Maribor. NAS POKRET Maribor V nedeljo 24. t. m. je bil sestanek delavstva tovarne Zelenko & Go. v gostilni Tržaški dvor. Delavstvo tekstilne stroke se je istega udeležilo v velikem številu. Na shodu sta poročala tov. Mikec in tov. Vojska. Prvi je pojasnil delavstvu, kako je socialna demokracija vsa desetletja varala delavstvo z lepimi gestami, ni pa ■zanj storila ničesar in nosi glavno krivdo na današnjem slabem položaju delavstva. Tov. Vojska pa je v daljšem govoru pojasnil delavstvu današnji položaj in velik pomen Delavskih zbornic. Naglašal je, kako mačehovsko «o postopati marksisti kot gospodarji zbornic z delavstvom in da so skrbeli samo za par vodilnih marksistov, katerim so pripravili mastne plače, dočim delavstvo ni imelo v Delavskih zbornicah nikake opore. Delavstvo je oba govornika z velikim zanimanjem poslušalo in sklenilo, da bode šlo v boj za Delavsko zbornico s parolo »dava je prava 1« Ptuj Ob priliki zadnje proslave v Ptuju, ki se je razvila v tako mogočno in veličastno manifestacijo kot je Ptuj zlepa ne bo več videl, moramo ugotoviti še marsikaj drugega, ob kar se bomo še večkrat spotaknili. Za danes hočemo opozoriti našo nacionalno javnost na marksistične »Svobodaše«, ki so na glavni slavnostni dan septemberskih dogodkov priredili peš izlet v Haloze. »Svobodašem« je bilo prav gotovo znano, da se bo na ta dan zbralo v Ptuju vse nacionalno čuteče ljudstvo in da bo strnjeno manifestiralo ob spominih na žalostno preteklost. Toda ptujski Svobodaši so očitno briskirali mogočno nacionalno prireditev in s tem javno pokazali, da nimajo prav nobenega smisla za nacionalne zadeve. Povedati pa moramo naiši javnosti, da je duša teh Svobodašev, ki nam zastrupljajo naše delavstvo z marksističnimi idejami, vodja ptujske ekspoziture OUZD g. Podružnica Narodne sbrokvne zveze ni Sladkem vrhu je imela preteklo nedeljo popoldne v šoli volilni shod, ki se ga je vkljub hudi agitaciji črnih in rdečih hujskačev udeležilo nad vse častno število delavcev in delavk. Shod je otvoril tov, Jakope c, ki je v pozdravnem nagovoru navduševal in bodril navzoče delavstvo, naj se ne straši groženj nasprotnikov, ki mu žele samo slabo in nič dobrega. Nato je povzel besedo predsednik mariborske podružnice Narodno strokovne zveze tov. Tone Bajt, Id je y jedrnatem govora orisal pomen volitev! v Delavsko zbornico in naloge ter dolžnosti Delavske zbornice. Navzoči delavci so z velikim navdušenjem sprejeli njegov govor in spontano obljabUi, da bodo storili vse, da bo na Sladkem vrhu zmagala modra kandidatna lista. Vsak delavec in vsaka delavka na Sladkem vrhu bo na dan volitev raztrgata rdečo in belo glasovnico, plavo pa bo postite celo. To bo najboljši odgovor vsem črnim in rdečim hujskačem, ki podpirajo tuje in domače kapitaliste. Delavstvo na Sladkem vrhu bo šlo do zadnjega v boi svesto si popolne zmage na dan voitiep v Delavsko zbornico. Strah rdečega blagajnika. Marksistični; blagajnik ima samo še štiri člane pri svoji organizaciji, medtem ko šteje naša podružnica NSZ na Sladkem vrhu sedaj že 106. Rdeči blagajnik bi moral ra