Štev. 35. Ptštno tekoči račun št. 24, (Conto correntc con la posta.) Posamezna štev. 20 stotink. V GORICt da« 30. septembra \TZ2 Letnik V. GORISKA STRAZA zh&ja vsako bi^o upoiun^. i ttiüiic: za <•> k> leio i2jii, zh cm fiietec 1 L, za imzemntvo ",0 L. Na n;uoči!a br»z dopcsIaiiO r:a- roci:iiio se no ozirarn«. »~ — Uredništvo in uprava: uL Vetturinl 9. — — - — ODQOVORNI UREDN1K: ROMAN CEJ. — - VI ste kot neurje, val, ki s silo preko nas zamahne, mi smo kakor skala, hi vselej osiane, kodar val izplahne. Nefr&nkirana pisma se ne sprejemajo. Oglasl se plačajo naprej in stanejo 6 lir' v visočini enega cm v enem stolpu. - — List Izdaia konsorci} »GORIŠKE STRA2E«. — — — — Tisk »NARODNE TISKARNE« v OoricL — — Spomenik na Krnu poškodovan od strele Poročila 2 inženirjev-sirokovnjakov. -- Porocilo uradne komisije ugotavlja, da je bi! spomenik zadet od strele. V višiini 2245 in nad mor.sjko površi- no na Krnu. nc daleč od «nekoliko- iiian§ vi- soke Rudcec goie, se nahaja pred kirat- kini easom padiim Alpincem postavljen spoineui'ik. Štiri dni po lodkrityii, na 20. junija, so šli tnije miadulefcni dcjki, dva pastirja in ein učcnec iz Drežnice iz iradovednosti in v upanju, da kaj najclejo, na vrli Kuna. Prišedši na vrh Knia so zagledaüi spo- menik delonia poškocfovan i» pred istim na itleh s praviim licem na'vzdol lcžečo spo- miri'sko ploščo, kateina.so, da si jo ogledajo. obrnili, a nato nustild uiailicu mesita. Na spominski pliošči nta opazila dva izmed pastirjev na marinornastili plo- scah medene žeblje z šlirivogfatinii ^vitli- mi gilavami, kateri so jim u.uajali. Brez po~ »iiisleJka na poiiien dejanja in nosledicite'/n, s't-i izdirla vsaik po dva taka žebl.ia. Ko sta pa \ idcU-:. da je mjun tovariš nasel v taliž- nji miznici spomiiinsko lknji.no z sivdnčnilkom. sto položila iste žeblje v iniznlco in so se črcz nekoliko časa vsi trijc z spominsko knjitfo vriiili k s\ojini ovcam pod Kozljak' in nato domov v Drežnico. Isto knjiffo sta potem nesla dva pa- stirja na zahtevo očeta enetia iznicd njili. dne 22.-6, 1922, to jc dva dni pozncjc. nazaj na Krn, kjer sta prišla v roke čast- uiku in od tain v zapor. Po zaslišanju pastirjev sc je nadaljo iitfotovilo, da sta se nahajala kritičnejra due, to je 20.-6, nacl Kozljakom, pribiižno 1 uro dalcč pod vrhom Krna, dva starejša pastirja, katera sta imela v bližini svojo živino. Osnmljena poškodbc spomcnika sta lnorala v zapor. Knaka nsoda je zadela se drujja dva pastirja, katera sta iskala dne 21.-6. 1922 pod Krnom svoje ovce. Oorinavcdena dejanja — izmaknenjc spominske knjiffc in izrltje skupno štrih žebljev iz niramornatili plošč so cdino po- skodba, ki so jo povzročili slovenski-inalo- lelni pastirji na spomeniku na Krmi. To .svojo krivdo so oni izbrisali, ker so takoj spominsko knjijco hoteli položiti na prejš- nje mcsto dočim so žeblje odložili v miz- nico. Poškodba pa, ki je vzbudila v italjan- ski javnosti sihio razburjcnje in radi ka- tere je moralo sloveusko ljudstvo jkxI Krnom prestati iiajhujSe trpljcuje in poni- žanjc, je bila povzroceua po streli, kori neizpobitno za vsake.ua resnicoljubiie^a Slovenca in Italjana dokazujcjo strokov- njaška poročila, ki jili v naslednjem, ka- kor snio zc obljubili v zadnji »Ooriški Straži«, priobuiijemo v celoti: Stmkovno lehnično poročilo o poškodovuni spominsld plošči in deloma poruscncm spomeniku, ki je bit postavljcn v spumin vodlim ulpincem dne 16.-6. 1922 na /ričiiim reliefom. | Ob(j i)!ošči sta zavarovane na straneli i s približno 30 em. naprej stojeeim zidom '¦ iz male.tra kainenja in ccmentne malte, od • ztforaj pa z naprej stojeeim obokoin, ki je \ zidan iz samev,ra betona in ki je sirehi po*- ¦ doben. | Spomiiiska plošca je od zadaj s sti- j rinii auto^uiiično pritrjenimi inački na spo- | menik i>ritrjcua. in od zunaj na robovih s | ecmentom hennetično zadelana. Na druRili treh straneli so z dvemi /.cblji na ecmentno malto pritrjene po tri cnako velike marmornatc ploščc, 175 em. doge in 50 cm. široke. Špica te«:a spomeiiika nosi lescna pa- lelo, na kateri je primitivno na 1 — l'L» em. debelili leskovili paičieah pritrjena, petero- zobna zvezda, ki je izdelana iz 3 m/m. de- bele žice in okrašena s papirnatinii ro- žami. Poročilo strokovne te/mične preiskave. Due 8. .lulija, 1922 se je izvršila na li- en mesta ])oškodovanes:a spomenika telini- ška preiskava. Ker ni bila cementni malta od due, ko je bil spomenik popravljen. sc popolnom snha, je bilo moßoce natančno i!jsrot;!viti. kaj se je v zadnjem času na spo- meniku ])opravilo oziroina kaj je bilo pred popravo spomenika poškodovano. S pripravnimi inštrumenti so se ravno tako laliko u.^otovile \se popravljene i)(i- škodbe na bronasti spominski piošči. Pri natančni preiskavi ]x)skodovauekra spomenika, se je z vsx) gotovostjo in z iz- ključcnjem vsake^a dvoma do^nalo, da ni povzročil poškodbe spomenika človek, temvcč da je bil spomenik med zadnjo ne- vihto zadet od strele ter edino le po zrač- nem pritisku tudi deloma poškodovan. V pojasnilo omenjene trditve navaja- liio slcdcča. na lieu mesta u.srotovljena do- kazila: 1) Popolnoina očitni znaki strele na peterozobni zvezdi in lesenili palicali (stopljeni zuornji in spodniji konei 3 m/m, debele žice in ožjcanc lesene pa lie) 2) 5—15 m/m. širokc, navpične raz- pok zidovja na vrhu spomenika od spred- nje proti zadnji strani spomenika, 3) odmaknenje posameznili marnior- natih plošč na vsch straneli za približno 2—5 m/m. iz njihove prvotne le.^e, kakor tudi na njih delnc razpoke, A) na\rpična razpoklina na sprednji strani spomenika, ki j,rre je črez prizidani obok, bronasto marmornato plošeo, in na desni strani, oporneffa zidr.t navzdol do sredine spomenika; 5) Delno razrusenje iz kainenja in ec- uientnc malte zidanc^a spomenika na po- vršini pod zvezdo in na sprednji strani, pri spominski plošči. . 6) Celotno iztrganje spominske plo- šče iz cementne.ua okvirja in posameznili kavljev: Vse z.uoraj navedene pnškodbe so zamo.ule nastati edino le po zracnem pritisku povzroeenem po streli med zad- njo ncvihto. Možnost. da je bila spomiiiska plošča po kaki osebi (xltruana, ne da bi.bili ro- bovi na okrojf poskodovani in na sprednjo stran zaviti je v tern slučaju poj^olnoma izključena. Plošča je vsled tekra odlctela in padla na tla ter pri tern odtrgala neko- liko zidovja, ker jc bila na robovih z ec- mentno malto liermetično zadelana, tako da ni mogcl v sredini spomenika uad ka- menjem in prostem prostoru za p!(;ščo za- prti zrak dovolj Intro na prosto. Vsi znaki poškodb na spominski plo- šči izven luknje pri zuornjem kavljr.i, ka- tera je nastala, ko jo je zračni pritisk po- .unal iz okvirja, so nastali iiripadcu na ka- menita tla, kjer je obležala. Vsi drujri sledovi kod n. pr. daleč na ¦>krotf razprseni koščki cementue malte iz vrha spomenika kakor tudi oni od bro- .aste plošče kažejo cioxolj jasno na kak- sen naein je bil spomenik poškodovan. Oorica, 10/7 1922. Inz. A. Pegan. Prilično 20 dni po inž. Pctfanu je o- viedal spomenik dunajski inž. Fürst, ki se v bistvu krije s prvim. _«_——_ trvedenisko mrwnje o vzrofai poškodo- >•(//?/ na Krnu postuvljenega vojaškega spomenika. Kje je postavljen spomenik in niegov opis. Vojaški s])omenik se nahaja na 2246 .netrov nad morsko .uladino ležečeni vrhu Krna (Monte Nero), najvišji točki Julijskih \lp \- pokrajini Venezia (lirilia. Spomenik ima obliko piramide, jc iz^otovljen iz lomljene^a kainna in okpli ! metre visok; osnovna ploskva je kvadrat > 3 metre goldo stranico. Na sprednji strani spomenika je i^od ..sirelii podobnim izbočjein iz cementa pri- jiTjena 1000 mm dol^a, 700 mm visoka, 30 o 40 kjc težka, z umetniško izvršcnim a- .'. uoričniin relie.foni (okrašena bronasta i, -^ia. Plošča je zadaj olta s 4 želcznimi nanjo pritrjenimi kamnitimi mački na spo- menik vzidana. Pod bronasto ploščo sc uaJiaja z ua- pisi opremljena mramornata j)lošča v vc- likosti 1000X700 mm, na ostalili treh stra- neli spomenika pa skupno 7 mramornatili plošč, vsaka v površini 1700X500 mm. Na vrhu spomenika je namontirana ua lesencin kolcu iz železne žice izvršena pcterožarna zvezda, od katere je en zob olinjen vertikalno navzuor. Predzgodovina za določitev poškodb. Spomenik je bil odkrit dne 16. ju- nija t. I. Pri tej slavnosti je bila, kakor izgleda omenjena s cvetličniini M'irlanda- mi okrasena pcterozobna zvezda, postav- Ijena na spomenik. Dne 18. in 19. junija so divjali nad Krnom silne nevihte. Due 20. junija so opazili 3 dečki, ki so ravno prišli na Krn, da leži opisaua bronasta nlošea okoli 2 m pred spomeni- kom, s prednjo stranjo navzdf)! obrnjena in z izir.uanimi mački na tlch. Od ploščc odtrjrani mački so tičali v spomeniku. Da- Ije so dounali dcčki zijajočo razpoko, ki se ic vk-kla od vrha spomenika na prcdnji in z;iduji strani navzdol in opazili so, da so odpadli posarnezni deli s spomenika. Downline poskodbe. Pri, due 31. ju- Hja od podpisaneua izvršnein obisku in preiskavi snomenika, so bile do^nane sle- dcče poškodbe: 1.) Vrli kronajoča zvezda jc bila deformirana, njen naz,u'or obrnjen zob od bliska stopljen. 2.) Na zadnji strani sponicnika ima- jo najnižja, na desni strani spomenika pa obe spodn.ii marmnrnati plošči od zgoraj navzdol potckajoce razpoke. 3.) Čeprav je od dečkov opažena raz- poka še ohranjena in je okoli 15 mm širo- ka in poteka okoli 400 do 500 mm uav- zdol. 4.) Strclii podobno izbočje nad bro- r.aslo ploščo ima na notikalni ploskvi s spomenikovim telesom istotako navzdol potekajočo razpoko zidave. 5.) lzpadla bronasta plošča je bila ix) izvršeni popravi na dan, preiskave zo- pet vzidana. Iz nekega mi predložečej?a fotoKraficne.ua posnetka sledi, da jc bil pri cdtriranju kamnitih mačkov na levcm «ron.iem kotu tftidi odtrgan del bronaste plošče, tako da je nastala v njej luknja. Vzroki poškodbe. Ker w. vrh Knia v daljnem obse.uu najvišji vrli (najbliž- ii višji vrh je oni Tri.ulava). ic ta tocka predestiiiiraiui biti mcsto, na katercm se mora izvrsiti izravnavanje elektrostatič- ne potencialne diferenee med zemljo in at- mosfero (ogenj sv. Elma, strcla.) Na vrhu obstojeeo razpokanost irorovja jc najbrže v veliki meri pripisovati razdiralnim učin« kom strel. Ker je vrh Krna kronan od spomenika in ta zopet s kovinsko zvezdo z navzjfor obrnjenim zobom. je popolnoma jasno, da se pri številnih, v tern kraju raz- sajajočih nevihtah osredoločujejo strele na spomenik. Kakor sledi iz stanja žične zvezde (.ulej tocko 1.) je t\rorila v prcdle- žečem slučaju zob zvezde dejansko tudi »udarno mesto« strele. Od kovinskc zvezde na spomenik in njeRovo notranjost (xlletela iskra (svetlob- ni tok) strele je povzročila hipno močno o.u'rejenjc in oksplozijo prizadetih zračnih dclov, tako da so v razpokali in vdrtinah spomenika zaprte zračne mase povzročile vsled stopnjevanja zračne&a pritiska eks- ploziven učinek. 2 njim se more razložitl predvsem pod tocko 3.) oiricujena raz|>o- ka na vrlwi spomenika dalje pod 2.) nave- dene razpoke na spomenik ozko priloie- ne lnramornate plošče, ki so morale no- tranjemu pi\isku spominskeua kamenja popustiti. Ker jc bronasta plošča, kakor ome- njeno. zadaj otla in se za nio nahaja zu'O- ščen zračeu prostor, ie mo.uel ta eksplo- zivni učinek razširjajočeifa se puha na- ravnost prijeti in ploščo ne samo odtrjra* ti od spomenika, temveč jo celo pognati nialo od spomenika, kakor se je baje tudi dejansko izvršilo. Pri odtrffanju plošče se je odtr.2:al tudi del nje obdajajoce.ua spoincuikovc.ua zidovja, vsled česar so nastale pod 4.) na- vedene zidne razpoke. Da bi bile navedene poškodbe nalašč povzročene od clovcške roke, jc že Y/. prec. ležečeua popolnoma izključeno. Celo pri domnevi, da bi se moglo z ročuim on;djem izvesti si!o, ki je potrebna za odtrjranje bronaste plošče. bi se morali vendar po- znati sledovi od prijemov orodja na kan- tah bronaste phxscc, na spomeniku ali pa i;a mramornatili ploščali, kar se pa kljub najriataneucjši i)reiskavi ni mo.ulo do- gnati. Motrlo bi sc lorcj razpravljati le še o razdejanju potom naineraxanejia raz- streljenja, toda tr.idi za tako domnevo manikaio vsi prcdpojroji. Opaziti ni v kam mi ali spomeuiku nit! sledu o izvrtanih lukujaii ali ciruuačiiih odprtin. ki bi mogle služiti za vtaknitev razstrcljiva, niti se ne morejo najti sledovi izvrtanega ali posku- šanega razstreljenja. Najmani ni hi sc mo- glo razložiti od 'vrha spomenika poteka- joco razpoko, ker bi se pri nameravanem razstreljen.iu razstreljivo vtaknilo vendar v spodnji del spomenika. med tern ko .irre razpoka od vrha navzdol, torej od sile, ki je od zgora.i delovala, — Razstreljitev žične avezdc se \ teni primcru sploh ne b! dala razloziti. Zaključek. Iz predležečega sledi: 1. Opazovane poskodbe na spomeni- ku so Inez dvoma poslediea strel, ki so u- darjale med nevihio, katera jc dne IS. in , 19. junija razsajala nad Krnom. 2. Nameravana ali iudi nenamerava- na poskodba od čtoveške roke je v tern slucaju izkljucena. 3. Dokler ne bo spomenik zuvarovan z brez/iibnim strokovnjuško izvrsenim strelovodom, se bodo poskodbe od strele v večji ali manjsi meri ptmuvViulc. Oorica, dne 1. avgusta 1922. Ing. Arthur Füret, obi. kouc. civilni iuženjer za strojno in elektrotehnipo na Dunaju. Uradno poročilo. Podpisani, katerim je generalni pod* komisar v Gorici naročil, naj ugotovijo, ali je v spomin na padle alpince na Krnu postavljeni spomenik vsled izred* nih krajevnih elektro^atmosfericnih raz* mer izpostavljen posebni nevarnosii po- škodovunja in da nuj se v slučaju take ugotovitve izrazijo o morebitnih van nosfnih ukrepih, predlagajo uspeh pre-- iskave izvršene /u lieu most a dne IS. av* gust a tek. leta. Spomenik je postavljen na vrh gore na koti 2245 in se dviguje z vso svojo visokostjo mid mciUm prostorom gorske- ga vrha. Obstoja iz pribl. 4 metre visoke piramide štirikotne osnove, osnovna Si* rokost znaša približno 3 metre. Na ko- ničustem vrhu je pritrjen malo nad 1 meter visok drog, ki nosi na koncu žes belj. Spomenik je zidan iz malih kosov groblju in cementne malte. Zidovje kaže mnogo praznot in lukenj. Na vzhodni strani je v nalašč napravljeni vdolbini pritrjena bronasta plošča (ščit), na dru- gih straneh pa nektere marmornate plošče z nopisi iz syitwenih črk. Mar- mornate plošče so navide7.no pritrjene s kovinastimi ploščicutni, ki so pa bolj radi olepšave, ker so vzidane v spomenik s cementno malto. Bronasti ščit je pritrjen s cementno malto in štirimi v izdolbeno zidovje vlu timi kavlji. Na vrhnem drogu se je našlo ogro*- dje cvetnega venca, ki je imelo obliko zvezde s petimi rogovi. To ogrodje je napravljeno iz 3 mm železne žice, na ka* tero so s tanko /ico privezane nekatere lesene palčice. Pregledovanje krajevnih posebnosti, ne glede na geološko strukturo, je pre- pričalo komisijo, da je mesto nevihtam zelo izpostavljeno. Ore namrec za vrhunec gore na sto- ku več dolin, ki se dviguje naravnost nad okolico in zelo visoko nad vse bliz- nje vrhove. Vrh ima obliko strme konice s tremi skoro navpičnimi stenami in tudi četrta stena proti zapadu ima zelo strm padec. Sme se ga naravnost imenovati strelovod okolu ležeče pokrajine, koje vrhunec tvori spomenik. Preiskava spomenika je dognala, da je bilo zvezdino ogrodje iz železne zice zadeto od strele, kar jasno dokazujejo sledeče okolnosti: kroglice nasfale vsled stopljenja 3 mm železne žice na vrhu tega ogrodja in kjer se naslanja na ko* nico spomenika, in delno poogljenje lubja lesnih paličic, koder je bila žica pritrjena; vrhutega tudi stopljenje žične vezave na več krajih in spojitev iste z debelejšo žico. V dokaz tega se prilagajo nekateri kosi vzeti iz te zvezde. V zidovju in na marmornatih ploš; čah opažene razpokline se dadö raz- ložiti hot učinek strele, akoravno bi se mogle pripisati tudi površnemu načinu zidan ja, katero v resnici ni bilo dobro izvršeno, posebno ako se upoštevajo iz* redne krajevne okoliščine. V ostalem potrjujejo te ugotovitve dejstvo, da je gora v resnici zelo obiska- na od neviht. Da bi se vsled tega prišlo v okom morebitnim neprilikam se predlaga z vpoštevanjem praktične vrednosti ob- rambnih sredstev sledeče: a) Spomenik naj se zavaruje z mre- žastim obrambnim sistemom s kratkimi strelovodi z mnogimi konicami na vrhu spomenikove konice in ob štirih osnoy- nih robovih. Obenem se mora poskrbeti, da se strela odvodi v vlažno zemljo. b) Marmorne plošče in bronasti ščit morajo biti pritrjene k spomeniku v mali razdulji, da more zrak zu njim prosto cirkuUrcti. To pa, da se izktjuci zatrjevana možnost, da bi mogel za njim zapvii zrak ali vlaga vsled hipnega raz- širjenja povzročiti pritisk plošč od spo* menika. c) Da sc obvaruje spomenik proti mrazu, ki bi mogel pri površni njegovi zidavi v razmeroma kraikem čusti zi- dovje razrušiti, bi bilo primevno odre* ditiy da se luknjc in praznote dobro ztn delajo in da se napavi na spomenikovem vrhu cement na čepica iz poprej priprav j Ijenega tekočega cetnenta. Komisija ugotavlja slednjič, da bi se moralo zido\'je sezidati z velikimi kamni, ki se mihajajo na lieu mesta. Gorica, 24. avgusta 1922. Sledijo podpisi. Nase trpljenje. V zgorajšnftih porocilih }c ugatorvilje- jio, da je povzročila pošlkiodtao spomenika rua Krnu sitrela, it-er da je slovensko ljud- stvo! pri tej poäkodbi pcpolnoma nepriza- deto liti necloilžno. 'Iz uivtcdne besede k znarfistveuemu in mepristrausfitcimi pom- üilu — pomčila inženirja Slovenea, nnž. Nemca in komisije, ki jo ie odpoisilafci na Krn vlada, sc polnoma vjema- jo — je raaviiduo, da olxstoji vsa divjost iiiti barbarstvo slc&vensiteega ljudsiiwi v item, da so si hoiteli trije malotfetnii, in zato za svojc dejanje neodgworni slovenski pa- stir ji, prilastilfci ispomiinsikio knjlgo an štiri medette žeblje. To nepremisliieno dejamje niladih sloveuisSkih paistirjev, ki ie pa bilo izMršdrjo 'že po pošfkjoilbj snoinenika je vse ikar (sc nam more o'citalti radi spome- nika na Krnu. Naša politiična orsanizacija je takoj, ko je izviedela za Krnski dotfodek, tnapro- ¦siiila djržavne poslance, da posredujejo pd ¦odgdvorni vladi, da prislkrbi za zadostino varsfcvo kobarišlkega prebivals»tva ter da uvede nemudotna uradno preiskavo o '.iem dogodjku. Po d)ržus\rniili poslaneili in po m\n šem časopksju ije bila 'vlada itudi takoj opo- zor^jena na inožnost, da je strela povzro- aila poškodbo sopmenika na Krnu. Trpljenje nasega l.iud«tva in n.fcgovih žuoanov. Kljub vsenni prizad^vanju naše poli- tične .orKairoizaoije. naših drŽLUvniii noslan- cev in našcfta caisopis'a je biio slovensko Sjudstivo ix>d našiim isivim očetom — K>r- noni izroceiu) dva meseca noljhojšeinu pri- «tisiku in nasilstvu litalijansikih naoiioiuili'Sitic- niili /in predvisem fašistovslkiii orjjanizacij. PrelKvalKstvo kobariške.^a cfrraia je zi'velo cele tedne v najhujšcm straliu «in v naj- večji Kiiozi. Pod pritislkom i>u vsled najhujsih jfro- ženj fašistovskirh arffanizacij — siaj iso fa- šisbi Rinoail-i s poÄijrom 'vsdi prizadetih ob- čin in v resni lie tudi zKorelo žnpnlijsko poHlQrljoi,vi|>režnici in so-rela sa tudii za vraita kobariške cerkve; RToafti so itudi s splošmim iklanjem • — so podali Ik-obariäki župani (izjaiv-o, da obsojajo «zločin« na Kmiu. Nas3lstvo fašistov je Rospodovalo in viladalo nad kobariškiiiMi župani. Iki jih ni hotela ščitsiti za ;tci postavljena vlada in le pod taroijeni fasi'sbov so aiasi župaiiii iskle- nili, da liočejo na občinske stroske obno- \iti six;meii'ik «a Krnu. Ali je to kraljevino It alii Jo častno, da moraijo Ikobariäkc občine pilačaiti te stro- š!ke in sieer: Kobarid liir 1350. Libusnije Vir 800, Drežniea 'liir 750, Idrslko lir 200, Uvek lir 200, Kred lir 200 mi Trnovo liir 100; skupaj lir 3600. —- ko jih ne zadene pri iwakodbi spomenika niti maimanjša knivda?? Oboinski svet v Kobaridu je moral pod Rjrožnianiii fašistov slkteniti. da pre- ¦stavii občinslki drojj iz najholj vidne^a ine- sita na kobariskem tr^u ma podstavdk Vo llariceveffa spomeisika. ki r:o m par dni prej uniciti in\ oncčastili na najbolj nckul- tuirni naöin faš-isiti. I>a bi zadostil ikobari- ški občimski svet (kapricam iiii želji faši-j stotv je morat po največfcifi ponliževanju s,lovenskei?a ljudstva vaiovic patrositi lir 1200. Le Krožnje fašistoiv so daseirle .od žu- panov iz Kobarid'a, Drcžnice m IJbuŠ€inj. da so poslali v videmski list izjanro. da so pripravljemt izpolniti '\'sc zalilcvo »ul'tunia- ¦ta«, ki jra je ix>slasla kobaniškonm župaiiu or.üfanizacjja bdjevm'ikov v Vidmu dne 24. ju-mija 1922. Kobariški župan je moral pro-, vzctä na podlaRi to^a »ultimicca« Rairau-,, cijo za liiovo posvetitev spemenika in je v izjaivii povdarja-1 bližino ijiJKoslovcnsik-e inqj-e in «n-evannost stiele, Ikatcni je spome- nik izpdlc'-zcn. (Riac'i poinanjlkiwija prosto- sra ne priobčujcmo natančncffa besedila dokumentta.) — Tudi zastavo kobariški fašistov^kii sdkoi.ii je imoralo kupiihi koba- ri-šiko prebi'valsl'vo. Alii nai l)i se branili naäi župoini, naši duhov.mkii. naši učitelji in raLi! ctixci,, dal bi set ne udeležili ziadoi sitilnc .Fliavnoslii na Krnu ijn a?t Vencesilav (16 let) iz Kamnega. — Mikluš Josip iz Ladrcffa (37 let) in So.vdat Ivan iz Smasti (17 let.) Perdili Andrej, Smrckar Anton, Ko- ren Josiip so biii airetirani dne 22. junija. Rerdih And>rej je bil zaprt isamo 2 dni in poB na 'kar so La »izpusitili, Iker so c:a spo-i znali za maHoiletnega. dočim so maloleitne- sa Korena Josipa držaiM v zaporih 34 dini, ddkler ni izkazal njegove malolet-nosti oče s šolskim izpricevallom. Smre.kar An- iton je pa bil zaptrt dc konea in sieer 47 dm, ko so biiii 6. atvffusta t. I. izpuščeni iz zaix>rov tudii driigi arötirancJ. Mikilus Josip in Sovdait Kran sta J)ila aretiraina 25. jumija t. il. im sta presedela v zaponih 42 dni dočim sta bila tureiiirana Ivančič Ivan in Dajt Venoeslav 26. junija ter sta morala presbati v zaporih 41 dni. Vsi slkupaü sc' ječaili v zaporih 249 dni in p?ol. Prcdno so hili iznočoni sodmijii, je bila plclto^ica1' l^med nijh prkjrtžana par dni irnj orožniškii postaii. Tu so morali doibesedno stradatl. K'ancic «in Ba!)t nista dva dni do- blila pcpollnoma nličesair, ine vode ne Ikru- hxk iPerdlili'SiDrdkar in Kdrcn. sc1 bil'i na orož. postiaji 4 dni, \ter so dlobiiM ta čais lo iiidkolilko krulia in vode — jrorkesfa pa ni-^ sa vse!'sttirlilllnii dolbili! Hičesar. dlokier se jih ni usmiilila dobra žena, ki jim }e pormii- ia1 skoz ckno nekoliiko hrane. Neverjetnosti. ?|ii.d- nad^Vi-i'iJiJn postopanij;tni .varnc- stnili ioblaslii nasproti tem nediolžniini are- tirancem ise mora zRTažaioi ves civiliziirani svet! Smdo Irdtimo, da bi ne smela mo- derna in kulturnia država dovioiiiti. da se postapa Lproti drzaivljanom, <3c itudi Gsuirii ljeniiim na način, kalk or so postopaiÜ orcž- nälki in tudi oastniki proti nedolžnim in ce- \d iralolednim siloveniskiin pastirjeni. Ko sta hotela Srnr-ökair Tin Koren na po\rellje Korenavejra ocata odmosti spo- m'insko knijijfo na mesto, kjer sta jo vzela, in1 je-W^ndtJiall-a/ vcljaäka patrulia tik pod vr- hom Knra in iStotnJk ite patiriilje je zagres.il nad äestnajstlötnim Smrekarjem pir\ni kml- turni zlocin s teni. da ,c:a je ivtscffa osu'val, liver se je inekoli'kio braiüil if.i ž njim \r Ko- barid. Naraivnost srednjeveško je pöstü- l>ail iv Ikobaniškili zapct'rih z aröbirancama kobariški brigadir. UA «e večkrat zalialjal v zapore. 2 njim je bil vedno itudi sodnijski sluga, iki je sluzill za itdlinača. Biiiiradir jc najprej večkinat mamil rnlade saute s Iku- pom denarja, da bi izpovedali, kako ise je po njegovcni mnenju «avvšila uoäkoUba soomemika ma Krnu iin da bi 'lzdaVi praive Ikrivce. Doseffdl ni saveda ničesar; zato je ndkega dne pripelial tik pred zapore 20—30 oboiioženih 'vaiakov in ie niladima fantoina zajgroziSl. da jih da po voja'kih po- stind^iti.» alko ne -Lzpovesita resnii-ce o krn- •skem dogodku. Na \ss\k načim s) hoteli na lorož. posiaji in v sodniiskih ziaporili \z- •vJečiii iz n ladiih / fanitc.K^priznanje, da so ivnebovpijoči ^zločin« lizvršili samo na priporooilo duhovnilköv. učitdljev, župa- nov im skirišev. Isto pniznanie iso ho'ieli dlobitü z jiiricižnjiairJi / in naisiilsitvi tudi od yseh druirih aretirancov. Razume 'sc, da so dobiiVi orožniki na visa ta vprašanja o pnuvih Ikrivoih in o o»r- Kanizaltordiih »zOocina« od ivseh arctirain- (xv samo siledeöi odmovor: /vli ine verno ničesftr: trii nismo nitii vedeli. dti se na- haja na Krnu ta soonienik. Kair Kino zalkri- viH in kje smo b-ilfi liste clmi srno vse \w pravici ix^vcdalii, ikalkor 'ie 7>anisal tudi go- spod kobariškii üNodnik. V.neddljo 25. juunija ie priSlo clkrog delsidt ;4rc."zYijko|v tiaU;lamine Zaslap. Koši- /ilai^tLc^ko'voa, KHkifja.''. Konjsko pilainin'.o. Pognalli so vse pa!slii-r.ic o'd 16.—35. leta v lUrezmicü. Ob 8. uri zv-ccer sc ie vršila v oböinski piisarnd preiäkava po fkobaniškem sodniku iv pricujocnidsti patih otKy/.nikav, tor Smrokarii in Kdrona. ki sta bila are- tiriana^z'rfi22. ijurlija. Koiren fe manireč pri za-slittavailju na sodmiji v Kobaridu lizjavil, da !sta s Smrekarjem videla 2t). jumija, Iko sHa §la na Krn. prihajati iz Krna dva pa-> stirja, od (katcrih naj bi -inid edan kapo, drugi pa Iklobulk. Na fodnikiovio vprašanje, alii bi ju se spoznaii. tic Koren (Aljrovoiniil: da^Ta noena preiskava »v občinski pisar- frth'v Drczniüi je imefla za eilj ugotoyiltii ta dvra pa'Stirja. Pasiö'nrji so bili pozvaini v j>i- sarno drug za drugim in sodnik ije pni ivsa- 'kenii vnraSal Korena: »Ali ie ta?« Koron je najprcj cznaC-dl za düfcidiegia pastirja ndkegal Kutima (poi domače Špamjčev) iz Vrsnega; ko je pa prisel nia vrsto ScHvrda(t Ivan, je sviajo prejšnjo lizjaivio prekllical in oznaciü njega za pravega. Sovdat ije pri- znall, da je bil z Miklusem JosipoTii ma pfla- minii Legarju, rtoda n'e na .-\irhu. Pio preiskaivi so jih odixiljaÜ Ik gostil- nii 2agar. Na tcj poti so orožniki surovo in ncusiniljeno pretepli Miikluša in Sovdata, jih obsu'via'li in s puškami büli po gilavi, v rebra.'ix^iirbtu. Neki oroziüük fe celo z nfcjfvlečjo %7.vj\ grabil SoKd^ta iin iVMkfiusa zii birado, ušeisa, m»s in vse dele obraza. Nüina sei tudi orožniki iziavili, da bii jili ulvilii, ako bi ivedeli prei, da sta ona dva tisita. ter da bi iih sploli me pripeljalli v Dfrežnico. Flo dcllvončaneni zdo ülio-veäken» de- hi so jih uktlenili po dva in dva. ter odpe- ij-aiHlKdrailallSmrelkarja, f'Liklusa iin Ssta!jo in jih izsitradane izročili 28. junija zveoer isodniji (v Kjoba- ridu. Na nje ise je lizllila vsa jeza orožni- ikov, kar so bi'li i&ti mnenia. da sta oaia dva povzročila poškoklbo swomenAka na Krnu, in sicer ker se ie eden lod müh pre- obleked in mosil ikJobuk m-eisto Ikape, diruffi \ju obnil, kör je bill že rtrinaist dni neobrit. CtUjtc !kak)o so po^topali : Bajftii so ovili orozn'ki narkrat okoli vratu telciofi^ko žico. odoirali in zapirali vrata, ter ga bili ob čelo. Ni se dovolj..... Prejeli so ga za uoge in roke. ter ea zibali do njihovi izjavi nad 40 metrov ulaboko iamo, iii mu veno/ner vrrozili. da ga zada- vlk> s teletonsko žico in vržeio v janio, akd i«e prizna. da sta z Ivančičem novz- rocila »zlocin« na Krnu a\\ na oove pra* vega krivea. Ko je prišdl Bajt iv sodmüske zapore u|f 14 dni popolntoma ničesar isliišal. Nas naoien. Mnogo h'ujsega ni moglo prestati nase iljudstvc! Njegcvro itrpljenje in ponižanje v zadnjih dveh meseeih je bilo ve- liko in težko. Do danes je to najžakot- nejši lii'st v zgoduvini goriških Slavencev. Za iurških časov smc' palili kreso;v-e, v< z\ onovii smo .se zbira'M okoli utrienih cer- (kva in pod praporjem iMariiiimim so ise ju- •luulkoj borili maši !>nadedi iter so največ-? Ikirait z zmagoviöim sunkom pognalli »v beg knvoločnega Tunka. Mogoče bi tudi eli in prestali vj>e ponižanje, ako smo pomagali zadati faši- zniu smrtni udarec s svojo tužno zgodovl- uo zadnjih dveh mesecev svojega življe- nja v Italijii. Toda naloga in dolžnost orga- niziranega italjanskega delovnega ljudstva je streti fašizom popolnoma, ki vstvarja anarhijo v vsem javncin državnem življe- njdi in ki izpodkopuje obstoj države, kakor tudi njen ugled pred vsem kulturnim sve- toin. Šlovensko in hrvatsko delovno Ijud- stvo je danes pripravljeno graditi skupn^ z tialjanskim organiziiranim delovnim ljudstvoin svojo lepšo politično, gospodar- sko, kulturno in socialno bodočnost. M' danes še verujemo v značajnost in v na- rodno pravičnost kmeta in delavca v Ita- liji, naše Ijudstvo tnrzi fašiste in vse d° današnje italjanske vlade, ker so mu od- rekalü in mu Se vcdno odrekajo v^:>k--i^11 narodu ]X) krSčanstvu priznano pravico to samostojnega narodnega, ^ospodarske- j& in kulturnega življenja — toda po že- ^nem, naravnetn zakonu bo moralo priti tl|di do nepremostjivetfa sovrastva in do ['durnc niržnje med slovanskim kmetoni ln delavcem na eni strani, na dniRi strani p furlansko-italijanskim kinetom in de- lavcem, ako ne prisili organizirano italjan- ^o delovno Ijudstvo države, da bo spošto- Vala uarodno samostojnost in pravicc Slo- l'anov v Italiji. Poziv vladi! Z tfotovastfjo prtjča)kiijcino od '\iade, jk bo povnnila piosrorelcem in vscni, toi so ^ priziad&ti pö poškodbi snonicmiika na ^rjui, 'vsio škodo do zadnjeua vinarja. Mo- ^i bi smatral'i vitaliianslkio 'vkido za skraj- llü nepiravičiio, aiko b:i ona ne izpckila te fj'oie pripros/te dolžnostii. Scdaj je ticiliko ^'j opravičena to zahteva, ker je vlada ^0 koinisiji, Iki jo je paslala na Km, nradino j^otovilla, &d ije poškodbo spcmeniika na ¦r|ui rcovzročila s>trela. Ako nam \ilada ne lizplača vse škode, J' smo jo pretrpeli pd Ikirnstoih dogodkih. l)(>inio priisiiljeni lizividsti svoj slklep ter pri« rediti iavne zbirke doma in v inozemstvu. Vseui. ki ne veruiejo! . Kdor ne vernje iMjub znanistvenemu 111 nepristranslkeitiu poročillu finžonirjev- ^kovinjalkov fin u-radne komisiijc, v dej- stvo, da je strela povzročila pcTikodbo ^menika na Kruiu, naj isi ouleda »corpo- \ de'liioti« pri vreneralnetmi dvilnemu ko- ji'sarjaitu v Ttrstu tin pri podpr-efetötu Mae:- '^niiju v Oorici. Politika. . Qlavni politični dogodek zadnjega ča- i1 ie sestanek zastopnikov male entente; Aroslavije, Cclioslovaške, Rumunije in 1 j?'Jske, ki se je vrsil v Marijanskih Laz- ^ in v Pragi. Uradno poročilo z due 28. t. m. pise I '^onferenci: 5 Konfe-renca štirih držav, ki se je za- p včcraj predpoldne, se je končala da- ^> Razpravljalo se je o vseh vprašanjih, ' oodo na dnevnein redu skorajsnjega za- Aija Drustva narodov in ki se tičejo JWi držav. Olede vseli vprašanj, ki so 'a v razpravi, se je dose^el popoln spo- , 2lun in bili so storjeni sklepi o skupnem l s*opanju in glede rešitve za posainezna Mšanja. Odjwslaiici vseh štirih držav l^,11 ve'° tu Kvropi sta bila predmet podrobnih 5Drav. Vnovič je bilo ugotovljeno, da je J^eben spričo položaja, ki je nastal vsled Ijj.r'ijih dogodkov, skupcn nastop, ako bi •J ogroženi skupni interesi. Pogajanja so ^VrSila v duhn absolntne solidarnosti in Js°lutnega prijatelistva. V doseženem l|.°,razum/u je jasno rečeno, da se bodo vse 'J*' države držale istih smernic in da o- M n^jo tesno združene na korist evrop- ^a miru. Oomace novice. ,[),+ Duhovske spremembe. G. Pahor |, Kar je imenovan za župnega upravite* 'si0 v Sempetru pri Gorici. G. Stefan % ršček za kurata v Kalu, g. Likar L?. za župnega upravitelja v Dol. Tre^ D^V *?• Monkar Natal za kurata na Sr* \ ,lc^ Ö- novomašnik Češornja Ante || ^iplana v Bovcu, g. Stanič Stanko za i; ^aplana pri sv. Ignaciju v Gorici in | v' ?,°voma5nik Krnpež Anton za kaplana sj^crknem. — Kamno pri Kobaridu bo ^"boval g. Ivan Jarec. tj:. + Sv. birma bo 10. sept, t .1. v Ma* J!nem Celju, 17. sept, zjutraj v Ka- tj'1!' Popodne v Desklah, 18. sept, v Ro- I \JU. 19. sept, v Avčah in Levpi, 20. I L *¦- v Lomu in 21. sept, v Lokovcu in anJšcah. ty ') Dezelni odbornik dr. Besednjak '^eJema od prihodnjega tedna naprej s^^^ke vsak pondeljek, torek in četrtek 'iriu —1— ure dopoldne na deželncm 5 + Umrl je v soboto dne 26. t. m. v kv^u znani veleposestnik g. Miroslav i^s- Dosegel je visoko starost 70 let. 4 'j|Ar.aküä ga je malarija, ki v tamošnji * vtjj*!^i kruto gospodari. Ranjki je stal f v f J1«-) v prvi vrsti naših narodnih mož >vi. ^cjnem Devinu, ter je moral vsled .. 1e narodne zavednosti tudi marsikaj 'lä^1'^'1^ Časten niu spomin. Preostalim ^e sožalje. + Na razna vprasanja kje se naroča ta ail druffi list sporoČamo: »Go- riška Straža« Qorica, ul. Vettnrini 9. »Madika« Gorica, ul. Carducci 4. »Go* spodarski List« Gorica, Corso Verdi 32 I. »Cuk na pal'ei« Gorica, Narodna tiskarna ul. Vetturini. »Obnova Goriš* ke« Gorica, Corso Vitt. Em. 10 I. -f Peta številka »Čuka na Pal'ei« z velezanimivo vsebino je danes izšla. | + Štrajk rudaiiev v Sloveniii. Za- j čeillkiOin pretck'levja 'tedna je izbruhntila v j premiotfdkopih TirbaveUske družbe splošma staivka. Ddlavci so bili res sramotno pki-, čani, zato je visa javnosit razun kapiitali- stov bila na njihovi strani. V 'soboto se >e doseffdl po poisredovaaiju vlade isporazum in je končala stavka, s katero so dosegli rndar)i pirecej uspeho^^. Mir ise ni (kalil. -r Don Sturzo v Gorici. Pred par dnevi (28. in 29. t. m.) se je mudil v Go? rici don Sturzo; prišel je iz Grade.ža v spremstvu dr. Pettarina, cigar gost je bil. Ogledal si je Gorico, podal se v hribe in se nato vrnil nazaj v Gradež, kjer biva na oddihu. + Podeželskim društvom! Na tern mestu ne bom povdarjal več velikega pomena, ki ga ima za nas drušveno živ* Ijenje, ki doseza po deželi velike uspehe. Saj se je povdarjalo že po stoterib clan? kih, neštetih slavnostnih govorih in pre* davanjih, da mora društvo imeti poleg eminentno važnega narodno-vzgojnega dela tudi druge naloge. Društvo mora biti naša umska in estetska sola. Nava* jati nas mora k umnemu gospodarstvu,, ki je podlaga našega obstanka in vzga* jati mora v nas socialni cut, mora pa nas v prvi vrsti duševno dvigniti iz ti= stega stanja, v katerega je padlo člo* veštvo. Mnogo smo tudi slišali o tern, da so naša društva osamljena v svojem delu, da pogosto nimajo ne cilja ne opo* re, da so desorganizirana in da je treba krepke osrednje organizacije. Ta orga* nizacija se je tudi že napovedala. Danes ko vemo že vse, je potrebno samo ene* ga: dela! »Prosvetna zveza« v Gorici si je za* stavia to nalogo. Polje je ogromno in ne en mesec niti v enem letu ne bo vse ide* alno urejeno. Vendar se bo sčasoma lah= ko doscglo to, da bodo nasa društva na Goriškem in v sosednih krajih imela krepko osrednjo centralo, kamor se bodo obracala glede nasvetov, knjig, predavanj, iger, kostumov itd. Že danes vabimo društva, da razmišljajo o tern in prijavjo svoj pristop »Prosvetni zvezi«, zakaj jesenski in zimski čas se bližata, ob enem tudi doba notranjega društve* nega dela, ravno pravi čas, da udejstvi* mo svoje načrte. Največ so društva odvisna glede dramatičnih predstav. Pri nas ni izbere iger, ne kostumov, ne dramatičnih teča* jev in ne dramatične sole. Pomagajo si z najrazličnejšimi sredstvi. In vendar je dramatična predstava eden najvažnejših činiteljev društvenega življenja. Zato moramo tu v prvi vrsti začeti zidati. Ustvariti moramo osrednji arhiv dra* matičnih del, zalogo kostumov, da se lah- ko postreže včlanjenim društvom z izpo* sojevanjem, otvoriti moramo dramatic* ne tečaje za podeželske režiserje. Tak tečaj se mora vršiti že to jesen. Društva pa se mora jo zavedati, da je brez njih sodelovanja vse naše prizadevanje nič. Zato upamo, da nas bodo razumcla in nam pomagala ustvariti prve in najpo* trebnejše početke idealno zasnovane, moene centrale. Vsa naznanila bomo objavljali v časopisih. Pisma in prijave naj bodo naslovljene na naslov podpisa* nega. Za dramatieni odsek »Prosvetnc zveze« v Gorici. France Bevk, via Fa* vetti 11 I, Gorica. + ZGODOVINSKO RAZSTAVO SLOVENSKEGÄ SLIKARST\A V LJUB- LJANA priredi II. ljubljanski veliki se- menj, aranžira pa »Narodna galerija« o Ljubljani. Ta znamenita razstava bo od- prta v državni obrtni šoli v Ljubljani od 2. septembra do 11. septembra t. 1. ter bo ob- segala dela slovenskih slikarjev zadnjih treh sto let t. j. od časa renesanse do mo- derne^a realizma. Zlasti bo zastopana do- ba baroka in rokokoja, ki sta se med Slo- venci razvil ado viška. Poleg resnobnih, patetičnih del slovenskesra Rubensa, Va- lentina Mencinjcerja (1702-1759), ki je po plodovitosti dosegel skoro slavne^a špan- ca Murilla — Murilo je zapustil skoro 500 umotvorov, MenciiiKerjevih pa je ohra- njenih 400 slik — bodo razstavljena dela solnčncRa Ooričana Cebcja, ki je slovel sredi 18. stoletja po vsem slovcnskem o- zemlju, dalje dela intimno raziRranc.tia Fortunata Berjranta (1720-1769) in nekaj oljnatih slik znamcnitejfa freskanta Fr. Je- lovška (1700-1764), mojstra elegance. Za- stopani bodo pa tndi slovcnski slikarji iz 17. stoletja (Plavec, Oladič, Retnb i. t. d.) polctf del ncznanih mojstrov iz časa rene- sanse konec 16. oz. začetek 17 veka in za- četka baroka. Umctniška rodbina Lajer- jev (II. polovica 18. stoletja in začetek 19. stoletja) bo representirana polnoštevilno. Slikarji iz časa klasicizma in biedennajer- stva, Janez Potočnik (umrl 1. 1834), Herr- lein 1759-1817 i. t. d. do sovrstnika Prc- šerna, Matevža Lanfcusa (1792-1855), pr- vovrstneffa portretista Stroja, poles: zna- meniteffa Tominca (1800-1862) iz Goricc, ter Korošca krajinarja Marka Pernharta (1820-1870), ženijalncffa idealista Janeza Wolfa (1829-1884) iz Lašč, polejr številnih dnij(ih mojstrov, je vrsta odličnih urnetni- kov. Historična razstava slovenske^a sli- karstva bo pokazala mednarodnemu ob- činstvu, ki se lx> zbralo v prvih dneh sep- tembra na velikem semnju v Ljubljani, starost in čestitljivost slovenske kulture, ki jo je ustvaril mali stovenski narod ot)C- nem z velikimi narodi zapadne Kvrope. Umetnine za zgodovinsko slovensko sli- karsko razstavo je zb'rala »Narodna Gale- rija« v Ljubljani, ki je preuredila za veliki semenj tudi svojo stalno jjalerijo slovenske moderne lumetnosti, iz vsega slovenske^a ozemlja; sodelovali so umetniki in umet. zgodovinarji. Podpirali so podjetje zlasti cerkveni kro^i, predvsern tudi ljubljanski knezoškof. Pribodbljene so razen zasebnih tudi odličnc utnteniue iz cerkva in samo- sanov, ki so bile doslej sploh neznane oz. nedostopne. Historična razstava sloven- skega slikarstva, te najstarejše veje slo- venske kulture, katerega tradieija se^a v 13. stoletje, bo svetel dokaz slovenskih ta- lentov, ki so sodelovali tudi v veliki ita- lijanski renesanci pod imenom »Sclria- voni«. + »PROC S PLESI«. Iz Košane nam pišejo: Clanek s tem naslovom v eni iz- med zadnjih stevilk »Straže«, je menda precej h sreu šel našim ljudem v Košanski fari. Še fantje so mu prav dali — to pa tembolj laliko, ker so ravno prejšno nede- ljo prircdili pies — in so res videli, da se vse zapravi: to kar imajo v žepu in to kar zaslužijo s plesom. Eden je celo rekel: »Straža« piše, da tri dni po pies« popira- jo, nekateri izmed nas so pa skoro cel te- den; kaj bi neki »Straže« pazisala če bi to vedela? Pa nc smete misliti, da so naši fantje hudobni, ne! Glejte, nie se niso stepli. So bili mirni ves čas zato jih je tre- ba pohvaliti. Še bolj dobo pa polivaljeni, ko bodo plesu fige pokazali in denar v liranilnico nosili: da bo kaj, za ta »hude cajte«, ki niso daleC. 4- Dr. Alfons Serjun zdravnik v Tolminu odpotuje do 2. oktobra t. 1. rAvfomobilne vožnje. S 1. septem* brom bodo odhajali osebni avtomobili, ki oskrbujejo osebni prevoz med Gori* co in raznimi večjimi kraji na Goriskem, ob sledečih urah: ob 6.50 proti Vipavi in Postojni, ob 7.30 proti Gradiški in Čer* vinjanu, ob 12 proti Krminu, ob 12.30 proti Fiumicellu in Gradezu, ob 13 proti Kojskemu in Dobrovemu, ob 16 proti Krminu in Čedadu, ob 16.30 proti Vipa* vi in Postojni, ob 17.30 proti Gradiski in Červinjanu. Vožnje proti Krminu, Fiu* micellu, Kojskemu, Krminu in večerna proti Vipavi odpadejo v nedeljah. Vož* nje na Lokve in proti Gradežu, ki so se vršile v nedeljah in praznikih, od 1. sep* tembra naprej odpadejo; samo če kse v naprej javi zadostno število oseb bo av* tomobil (coriera) na razpolago. JrSmrtna kosa. Dne 12. t. m. je ne* nadoma umrla gospa Marija Boltar, sta* nujoča v Via Cappuccini v Gorici. Do* segla je visoko starost 72 let. Doma je bi* la iz Plavi. Blag ji spomin! 4- Pozor vojni oškodovanci! Zadmje case se do^ajajo slučaji, da pridejo k voj- mim ošikodovanceni, kd ima.io že sklemjen konkordat in ki pričakujejo izplačitlo, cle- Ranitno obleöenj aircnti. Iki se ponujajo da pos'krbe izpdačilo vojne odšlkodmine >y. (ne- koliko dnevih. Zalutevajo seveda r>rimerno na^rado in se delajo, kakor da fe izphoilo od njih odvisno. So pa to ljudje, ki so po boKve kaikšniih pottih izvedefli da bo sitram- ki odš:kodnina v Ikratkem nakazana, zato se sikušajo okoristiti. Zato pozor! Ne ho- dite na limanice! + PROŠNJA. Danes je mničil jjrozen požar v Smilielu, župnija Hrenovice, po- noči okroK 1. ure dvanajsterim posestni- kom vse i met je, pridelke in opravo. Z^o- rel je tudi Janez Šantelj, dva konja, štiri Rovedi in deset prašičev. Kcr je Sele pred 14 leti ta vas skoro do cela posrorela, je ncsreča toliko hujša. Pičli letošnji pridel- ki, sedaj vsi uničeni in neznosna draginja mora ponesrečenca i>rcd zimo brez strehe — siliti res v obup! Usmiljcna srea se vljudno prosijo, da bi jini blaffovolila pomajjati v tej bedi. Mo- rebitno darove sprejema: Župni urad v Hrenovicah. Hreuovlce dne 28. av^usta 1922. Ivan Zupan. župnik. Notranjsko* KOŠANA. (MIckarna.) Pred nekaj tedni smo poročali, da se naša mlekarna nekaj po* življa. Niso bile zastonj nade: ze deluje. Sicer je množina mleka šc mala — čez 400 1, vendar udje naraščajo. V skupnosti je moč! Kakor hitro bodo naši kmetje v tem prcpričani bomo hitro imeli cez 1000 1. Napačno je to, ker gledajo nekateri preveč na hipni dobiček: ali, ko se mle* karna okrepi, bo to trdna gospodarska zadruga, in marsikomiu bo žal potem, da ni že koj ob početktt korajžno in brez oz- kosrenosti pristopil. To je gotovo: tistim ki scdaj ob početku pomagajo, ti* stim gre cast, da imajo korajxo v sreu in glavo na pravem koncu. Zato, kdor želi to cast imeti in jo celo življenje uzivati, naj hitro pristopi. Zdaj je še za* četck! PLAN1NSKA GORA. Na Planinski sori pri Studeneni bo na praznik iMarijincga rojstva shod de? kliških Marijiuih družb Postojnske de- kanije. Cerkveno opravilo bo ob 11. uri dopoldan in ob 2. popoldan. Na to na* stop Marijinih družb na prostem: Govo* ri, deklamacije, petje. V nedeljo po^ tem: 10. septembra, je običajni letni shod. Na predvečer Htanije z blagoslos vom. V nedeljo božja služba ob 6. uri in 10. uri. Prilika bo fcudi za spoved. Spreje- malo se bo v Karmclski škapulir, rožen« vensko bratovščino; blagoslovili se bo* do tudi nabožni predmeti. GORE NAD FDRUO. V nedelj-o, dne 20. avgusta smo poko-, paili na tulkajšnjem pokopallišču Dnidiiio in pošteino ddkle, 22-letno Jullkio Hva'la, ki je postala žrtev lašlkih financarjöv. Na Ve- liki Šmaren zvečeir sta nannreč v neki kajšnji gostilmi, kjer je limenoiviana sdužilla, popivalla dv« finainčna stražnika. Bilio pa je v tfostilni tudi ndkaj doniačih fantov in par kontrabaintarjev, iki so menda imeli pri sebi jugosloviinslki ttobalk. Ko sta fi- iiamcarja to opazila, sta zahtevala itobak, katerega pa dotieni kontrabantar ni hcxtieö izrociti; vneJ se je pirepir, v !ka)terem je eden financarjeiv meni mič tebi nič kar v sobi ustrelil. Naijbrž v ItaJlijii ne poznajo postave, da se v zaprtih' prostorih, pa če je tudi v službi, ne sme streliati. Strel je zadel neisrečnio Jullko du seil sfkozi trebuh (baje so bEa, kalkoir je obdulkoija pokazaila, öreva 9-krait prestreljeaia), tako da je hila vsatka ozdravitev izključena. Po dobri zdravniäki prvi pomoči, Jki jo je izivräil neki idnijslki zdravnilk, je še par dni žitvela, ii'akair je v peitek, 18. avgfusta, previdena z zakrameniti za uniiraioče. ilerjo in vdano v voljo božjo zaspala v Gospiodu. Kako zolo je billa priljubljema, dctisi tufka, doma je namreč iz Vojslkep:a, je pofkazal liaraiv^ nost veličastni po^reb, IkakrSnejra morda še ni bilo na Gorah. Sest vencev, darova- nih od fantov ün deklleit, in nešteito šopkov je obdajalb mjeno rakev. Od daleč in blizu sio prihiiteli njeni znanci, piriBjarteHji in prija- töljioe, da ji izkažejo poslednio cast na njeni zadnji poti. Rešeoia zerneljskih nad- lotr, pooiivaj v mini. nepozabna Julka! I1RENOV1CE (Požar v Šmihehi.) V pondeljek dne 28. t. m. je nastal po- noči okrog V-l. Aire jjrozen požar v vasi Smihel. Pravijo, da je začel goreti z ov- som obložen voz na dvorišču posetnika Frančiška Šantelj št. 33. Ker je tolika su- ša in pomanjkanje vode, vseh šestih po- žarnih bramb ni moglo pomagati. V hipu je bilo v plamenu dvanajsterim posestni- kom vse. Dvema so rešili s težavo le hiši, ostalim pa je zRorelo prav vse z vsemi pri- delki — pičlimi kakor so letos sploh — na senu in žitu ter vse orodje in oprema. Zgo- rel je tudi Janez Šantelj na št. 33 in ž njim vred še dva konja, štiri krovedi ter 6 pra- šičev. Dvema drugima pa 4 prišici. Ne- sreča je toliko hujša, ker je ta vas pred 14 leti skoro popolnoma pofforela in so v se- danji draginji uničeni vsi pridelki prizade- tih. Lani Zaffon in Hrašče, letos pa Šmi- heU To so občutni udarci v eni in isti žup- niji. Upamo, da se milosrčni dobrotniki spomnijo teh revežev in jim dobrotno na- klonijo kako pomoč v tej hudi stiski. Goriške novice. + Kobanski kozaki v Gorici. Iz Beo* grada nam poročajo: Prve dni prihod« njega meseca bo druzba kobanskih ko* zakov podvzela tnrnejo po celi Italiji s nrireditvijo vratolomnih konjskih vaj, ki bodo prava senzaeija za občinstvo, za vo ja.štvo pa jako poučna, vsled česar ji je vojno ministrstvo obljubilo vsestransko podporo. Prvii predstva se bajc vrši v Gorici 3. septembra t. 1. Pozor! V Gorici obstoia društivo za zidanje cerkva, ustanovljeno z namenom, da bi tudi doniače ddojvstvo nmišlo do aa- služka. V zadujem času hodijo v župniišča zastopniki raznili tvrdk, se predstaviljafio za. odposlance in pooblaščence iineinoivanc jja drušfcva, izsiljujcjo podpisc lin s teni zaivktčujcjo potrcbiue piredpriprave za zi- danje cerikva, predstojništva cerkvenih o- skirbništuv pa spravljajo v nedotfledne ne- prMiikc in ncvseunositi, če so aiim dala sivoj podois. Kdor želi misiveta aili pojasnila gilc-1 «. Zaito se bomo pa tudi v nji oglasaUi s svojimi novicami. Tak-le tedcii'Slk'i časopis je za nas vse bo^j primären kakor pa daievnilk, ki ga prepiro- sti človek ne utegne kupoivaitii in čitaili. Zato želiimo, da »Straža« ptosrtaine iz »go- rišike« tudi »notranjska« an »isitrslka«: to bo koristno zanjo samo im za nas. — No- vice imamo žalibog lie slabe. Letdna se ni obnesla. Piosebno krme je veliiko manj kakor lani. Kmet mora odpirodajaiti goive- da iz hleva in tista, ki ostaneao, bodo sitira- dala do drugc poniladi. Zraveai Je še cena z-ivine padla na polovico. Prieakoivali smo kaj dohodka iz češpelj, \m tudi zanje ikažc kilaverna ikupöija. Trgovci obetaio pio 45 lir za stot. Da se pomore 'tisfrim v Istri, 'ki so trpcli šlkodo od sušc, posilala je vtada v Ploreč 100 tisoč i'ir. To je na ivsakega Istri- jana 30 stotink: Jim gtre na otročje, tem gospodarjein! — Na Voloskem pri dkra.i- neni glavarsitvu limamo zda.l uradnike, ki so vniTili ndk spis, češ da ni notni nave- demo, v kaiteri držaivi se nahaja Bdlgija. Povemo jim lahfco, da Belgjja ni rircdila tukajš- nja M. družba svojo veselico. Na vsporedu so bile pesmi. dcklamacija in dve igri. Pe- tje je bilo dobro, boljsa še deklamaeija Oregorčičeve »Jeftejeva prisega«. Obe igri sta bill podani z dobrim razumevanjem. Vsa dekleta so se potiT.idila, da so se koli- kor niogoče vživela v vloge, ter so igrale gladko in sigurno. Oprava odra okusna, manj posreceno je bilo maskiranje. Obein- stva je bilo oba dncva obilo. Na praznik jc bil navzoc tudi presv, knezonadškof, ki je z velikim zaninianjcni sledil poteku celc veselice. — Dekletom M. D. je moramo za njih požrtvovalnost in pridnost le čestitati. d Šturije pri Ajdovščini. Tuk. Slov. izobraževalno društvo priredi v nedejo, dne 3. septembra t. 1. na dvorišču gosp. Jos. Ccrmelja veseico s sledeeim spo- rcdom: 1. Pozdrav. 2. A. Leban: Vipavi, pojc mo.ški zbor. 3. .1. Aljaž: Zaostali ptič, poje mešan zbor. 4. Dekleva: Žu* pan, kuplet*solo. 5. A. Schwab: Veeer na morju, mo.ški zbor. 6. A. Grum: Ven* ček narodnih, mešan zbor. 7. V posredo- valnici, burka v enem dejanju. 8. K. Švikaršie: Koroške narodne pesmi, moški zbor. 9. A. Lajovic: Mcdvcd z niedom, mesan zbor. 10. Prosta zabava. Med odmori in pri prosti zabavi svira tuk. tamburaški zbor »Danica«. Zaectek točno ob treh in pol popoldne. d. Bovec. V nedeljo. dnc 3. septem* bra t. 1. priredi pevsko društvo Rombon y Bovcu ob 8. uri zvečer v garaži družbe S. A. P. igro trodejanko »Razvalinc živ* Ijenja. Odbor. d. DORNBERG. »Oor. Straži« je podpisani odbor »Slov. čitalnicc« javil, da bo društvo vprizorilo Milčinskega dramo »Volkašin.v z Adaini- čcvo skladbo »Na kmetski svatbi« ter Finžgarjevo burko »Vse naše« dne 3. sep- tembra; vsled Dornberžanom dobro zna- nih maliinacij jc odbor sklenii, da prenese prireditev na S. septembra (praznika Ma- rijine.ua rojstva) ob 3'L1 pop. v dvorani Hranilnice in posojilnice«. Na sporedu bo tudi več pevskih took. Odbor je prepričan, da bodo vsa društva v okolici jx>kazala, kakor vselej, vza'jenmost z našim dništ- vom s tem, da se bodo v velikcm štcvilu udeležila naše j)rireditve. Odbor. LISTNICA UREDNIŠTVA. Akad. ftr. dmštvo »Adnfa«. Porowilo o priüsvetnem tečajn smo prejetli še le zadnjo sicdo popoldne. torej prepozno. Produ se posestvo v Doljah pri Tol* minu .st'stojcee iz stanovanjskc hišc, v pritličju hiev, vcč njiv, travnikov in go>:* dov, za približno ceno L 70.000. Nr.* tančnej.ša pojasnila dajc lastnik Josip Leban, Dolje h. št. 12 p. Tolmin. APNO. Po naj nix jih cenah prodajam živo apno. Na željo kupca pripeljcm tudi na dom. Andrej Rijavec Trnovo pri Gorici St. 1. Velika zaloga manufakture RUGER VENUT1 Corso G. Verdi št. 15. Bogata zaloga volnc, domače in ptwf tkaninc, boinbaževine za gospode in L°' spe, velika zaloga platna, pcrila vsa'Ke vr&te. .Svila, za'met, perkal, batisit, sit011' kreton itd. itd. Tepilii, linoleum, prepi'0^ in zavese. Voilna, žania in perje za stra- mace, spiloh vse blago za nevestc. Cene zelo ugodne! Najvceja manufaklunia trgovma v Gone' MOTORNI VOZlCEK znamke »Frera; 5 HP v dobreni stanu za vsako posktiš'1'1' je ,na prodaj. — Stadia cena 4500. Naslov: Viia Pitteri St. 14, I. nadstr. IŠCEM TRGOV1NO ali gostilno v naje'11 event, na prodaj. — Ponudbe na uprav° »(jodške Stražc«. ____, IŠCEM GOSPODIČNO za trgovino 'i^' žno slov. in italijanskega jezika. Börna^ Redzinsky, trgovec v Raštelu št. 3ö- ORKESTRIJON bi rada kupiia ^ oscba. — Ponudbe, Raštelj 25, pritliÖ*- Okrajua posojilnica v Kanalu bo imelJ svoj rednd letni obeni zbor dne 24. seP' t. 1. po § 30—33 svojth pravil ob 3. li|i popoldne v svojili prostorih v Kanals- K obMni udeležbi vabi odbor. DVA Š1VALNA STROJA, eden za ^[ jacc, drugi za sivjlje proda i)0 dogov'0; jeni ceiii. ¦-- Franc Bremec, kro]^1 Podbrdo. __„ Podpisani se zalivaljujem dn priP°r°c čam zavarovalnico goveje živiine, ^atc^: zastopa gosp. Drag. Starec iz Barkove]' ker mi je točno, brez vsaikega odbitka'^ plačala popolno ods'kodnino za poginiel kravo. — Trobcc Alojz. Krcgoliščc. Hranilnica in posujilnica v B°VC|g reg. zadr. z neomejeno zavezo. vabi svo. člane na redni letni obeni zbor. ki se A'r v zadnižnih prostorih dne 3. sentcn]l?" 1922 ob 15. uri. DNEVNI RED: 1. Porooilo načelstva. 2. Poročilo nadzors-tva. 3. Odobrilcv letnili nscunov. A. Dopolrtilna volitcv nacelstva. 5. Slučainosti. Načeistvo- Bovec, dne 17. avgu&ta 1922. NB. Ako bi občni zbor ob določeni v*1 'rl, bil sklepčen, vrši se v istem prost^• 1 uro kasneje drugu občni zbor. ki^ sklepčen ob vsakem številu nnv^ članov. Josip Kerševani meliüüik in puškar v sioricl, Stofni trg 9, desno. Zaloga raznib Šivalnih in kmetijskih strojev, dvokoles, pušk in samokresov, tcr vse posameznin delcv, spadajočih v niehanično i! pušksrsko suoko. Stiol-iovni, brezplsčen pouk v uiiieinciii vezanju iu krpauju. Laslua delavnicü lu popravljalnica, Stolni trg a» B^* Poniklanje in lakiranje v vsaki barvi. °^NL Prlporočam vsakewu Original Mundlos SivaU|e stroje, ker so uajbolj zaoesljiv}, za te janičim 15 lß*' Gorica - M. 20 TRAVNIK Godca št 2" (Piazza Grand») Videmska predilnica („CanapiJicio Udinese"). ProcJaja na drobno; vrvice in strike iz prediwa za vsako rabo, pasove in vrvice za b'3 narje, dreto za čevljarje, platno za vreče, mreže iz predivo za ribarstvo ild- Cene nizke. Vajeti, vlačilce, biče za konje itd. Cene ni5K^e' Velika zaloga na tiebelo po tovarniških cenah. ^ Gorica - it. 20 Pm%%& Grande Gorica - St. 20' NOTAESKI SITBSTITTJT I DR GRUSOYIN je otvoril svojo pisarno v 1DK1J1 v Gradu« Priloga »Goriške Straže« št. 35. Dijaško gibanje! flksd. Fer. dr. „fldrila". XIV. redni občni zbor akud. far. di'iistva »ADKIJE« v Gorici. Dne 6. au? tfusta t. I. se jc vršil v Gorici obeni zbor akad. fer. društva »ADRIJE«. Udeležba ni bila ravno sijajna, kar moramo pripi? sati prccejšnji brezbrižnosti dijaštva na Goriškcin. Po poročilu odbora, ki je svo- jo nalogo kot oživitelj društva in kot pr? vi odbor »ADRIJE« po vojni častno re? šil, se je vnela precej burna debata o kulturnosbojnih klubib v okrilju »ADRI JK«. Splošno jc prcvladovalo mncnje, da jc obstoj kluhov z izrazitimi političnimi smernicarni v akademičnem društvu, v strokovni organizaciji, ob danih razme? rah skrajno nezdrav in da vpliva na di? jastvo in na javnost skrajno nepovoljno. IV) dejstvo, podkrcpljeno s šc itak ne? zdravo vojno in povojno psihozo — ka? tere sc na Goriškem, žal še nismo rešili — je povečalo nezanimanje v naših vr? stah, kakor tudi pri našem izobražen? stvii, tako da je bilo vpisanih lctos v »ADRUI« 33 rednih članov, ki jc za celo Ooriško, del Kranjske in Koroške narav- nost smcšno štcvilo. Res jc, da obtcžuje organizacijo oiic-aljenost od centruma, Vendar pa bi se dalo to zapreko z do? bvo voljo odstraniti, če nc drugače, z u? stanovitvijo podružnic po večjih krajih Primorske. Živimo v easu socijalnega prekroja, kjer uvideva vsak stan potre? bo organizacije. Na.še dija.štvo je sicer vpisano po tujini v raznih društvih, do? nia pa, kjer naše ljudstvo z napctostjo prieakuje na.šega dela, tu je Ic par požr? tvovalnib mož, ki( se mučijo in žrtvujcjo in silijo veliko večino k delovanju, ki hi moralo biti vsakcmu od nas žc prirojena stvar. Iz teb in enakih razlogov je pre? vladovalo prepričanjc, da bi nadaljni obstoj kulturno?bojnih klubov v o? krilju »ADRIJE« vplival na dijaštvo in na javnost razkrojevalno, kar bi bilo za nas usodepolno in bi zatrlo že v kali vsako obnovitev in organizacijo našejja kulturnega življenja v drustvu samem, kakor tudi na zunaj. Prodrl je z veliko vceino predlog, da sc reorganizira »A? DRIJA« tako, da se v bodočnosti ne u- stanovi pod okriljem druMva noben klub s roliticno tcndcneo in da se pola? ga največjo važnost na splošno organ i? zacijo našega dijaštva in na skupno de? lovanje z našim izobraženstvom med na? rodoni. Tudi predlog o proslavi 20 let? nice »ADRIJH« skupno z bratskim dru.š? tvom »BALKANsom«, ki slavi letos pet- najstlc-tnico svojega obstanka, je bil z navdušenjem sprcjet. V zaeetku septein? bra sc vrši slavnostni obeni zbor z aka? demijo v goriškcm »Trgovskem Domu«. Ze sedaj vlada za to proslavo obee zani? man je in upati smemo da bo res odgo? varjala dvajsetletnemu obstoju »ADRI? JE« in petnajstletnemu obstoju »BAI.? KANA«. Po zelo animiranem razprav? Ijanju in dcbati se je konečno izvolil sle- deei odbor: Albert Viller, predsednik, Tone Lukan, podpredsednik, Jožko Gru- den, tajnik, Ivo Lasie, blagajnik, Doree Sardoe, knjižničar, Hinko Valtrie, gospo dar, Rastko Nemec, namestnik, Josip Paulin, prvi revizor in Ivo Prineič, drugi revizor. Odbor. Širite Gor. Stražo! Poslaii slQV9nskemu ištvu. V izrcdno pomcnibueni tremot'ku, Ivo se zaoenja drami'tii noivo življenje v pri- moirslkem dijaštivu, naj gine fflas krščansko- soclail. dijaštva do tovaniSev sinain Pri- morslke. V iiadi, da b*o nio^oče iv složinem delu j razniuliuiti vse žive sile dijaštvu, so se avffusta 1921 strnile vse strnje slovenske- j,ra diijaštva na Goriškem: svobodoniisel- na, Ikrščansliio-socialistična in tudii koniu- nističira v enotno orjcamizacijo. Le z veli-1 »käm premaffoviuijcm in do težki natiranji Ixorbi se je soaialna sitruja dijaštva odloči- Ja, da se odreoe ilastni or^anizaciji, »Silio- venski dijaški zvezi«. Saj (je bila z zjjodo- viiiio te ikrcpke itvorbe zvezanrih toliko sijajnih tradicij in verijfa bojev; iz SDZ so izšle vrste najdelavnejših razuninikov Priinou'ja, v njej je worel .idcalize'ni ikot La ZRodovina diijašikejia Ribanja le redko z>a- znamuje. S preinišljeno zrelositjo je social- na sitruja dijaštva slktleniila irazpustiiti »Slo- vöiisiko dijaško zvezo«; storiia je ta korak v upu, da bo s ito žrtviijo Jkoristila narodni celoti in slo.ni. Vendair pa mi motfl'a zataji- ti kiikinniili in socia'Jnili. načcl. ik-i so> mje duša; značajnost jc zahtevala, da si zajam- 6imio 'v okviru sJIcupne orsaiiiizacije svobo- do za delo mi širjenje inašili iiačeil. Za.'torej smo postaiviili svobiQdonii.selnj struji po- ffoj, da vstopimo v skupno društvo lc, čc ? MC osinuje 'V clkiilju »Adrijc« avtonomen i »Klub krščanskih socialistov«. Svobodo- miiselna struja je ita po^oj spröjeila in pri- ziuila, da je utemeljcn. Občni zbor »Adri- je« je ta pakt nied dveuia striijama potrdil in ta pakt je postal tetnelj za äkupnio orkra- nizacijo. Ded ikršoaasko - social, dijalkov je naito vstopil iv »Adrigo« in je v njej snoval »Klub krščainskili socialistov«. Klub je v dkivini »Adiriije« razvil živahno in pliodno delovanje, ki je rodilo najvidnejše važne rispclie v socialneni tečajn in v prireditvi ciklusa javnih predavanj. Občni zbor »Adrije« je pa iletos due 6. avtfiista sklamil (z doveitiimi .vrlasovi pro- ü petim), da se Kilub kršč. socialistov ta\- tre.vZainan SiO bili pnotesti In svarila za- stopnžkov 'naše sitruje. Pod oretvezo äIojxc jc svobodoinisclna drijaška »triija, s ¦sojrlas- jem ikio-munistov pouazila datK) besedo in preloinila palkt. Izvedla je hdte razkol v di jaških vfsiah: nanio nada oolna odirovor- iiost za ta korak. ! Pakt med striijama je prelomljen. Te- liielj za eno'tino vsedija.sk'o otrjiianizacijo je porušen. »Adriija« je postala orKanizaaija dijakov, Iki prosliašajo ikoit ivrlioiviiio ikultinr- no smer svobodoiniselstvo lin ikot sooial.no id€jo liberalni kai>italizetn. Začenja nova razw)jira doba v zjjodoiviiiii dMaškcRa \(\- banja na Primorslkem. Tovariši! Sinovi kmetov in delavcev! Prävi vzrok, zakaj inas je ineščauska struja isvtobodomisleceiv moiralmo >izlključila iz enotine or^anizadiie, leži v dejsitvu, da smo nosiilci lizrazji'teRTa Ikulturne^a nazora in predstraža itlauenih delovnih množic. S tem düjstivöm se svohodomisclua struja mi moffla nikdair sprijazmiti. Hotela ie z za- toroin Ikluba zlomiiti naše ideine »He, iraz- pršiti maše vrste, ponižalti v breznačelnost vse, kii sc čutijo čliane velikelkmctsko - dc- daivdke družiinc Primorja. Toda še rvikdar se ni naša struja, zasraimovana \\\ od vsch strani mapadana. diila ločiti od ljudskili množic. Vedno je bil njen pöiios, da ne od- stopa od nacel, ki so njeno moč in zina^a, od načel, iki Jo vežejo z duhom sbvenske- tfa in lwva)tslkekra ljudstva. Se i>osebe!j ])a seine um/ikamo pred napadi vojščakov ka- lM'talizina, pred sfvobodorniselsitvom, kate- ieffa najuoireönejsa želja je, ix)bmti nain orožje našiih načol in nas lobsoditd w sliožmo zaspanost. Tudi danes, ko mo «izjriiani iz sJkupne orgamiziacije, venio: Iz Ijudslva snio vzšli, vanj se vniemo; nieinii ve}]aj iiaše delo! Z zaaiosiom in po^iini'oni dvi^amo za- stavo načel in kličemo vsem tovarišeni, ki jih prešinja socialna in krščanska misel, da se zgniejo olkroj; nje. Nai se divigne v deželii četica mačelne im delaivne miladine, prcbudiijo maj se iv njej dreinajoče sile. Tej ce'ti hojevniikiov 'je p-rihranjcno težkb, a vciRko poshustvo, loititi se probkniov do- mače zemlje, delati za tlačeno dovensko- linvatskia Igudstvo, zvesti sijajnini nače- to'ni soc/ializma. V tem znanicnju ix)lauamo tenielj ino- vii )iDijask/i zivezi«. Prešinjoni >te mlade vo- lje posi'ljamo tovarišein šiironi silovans1key;a Primorja maš pozdirav in boini klfic: Nay živi iteptano hrvatslko - slovensko ljudstvo! Naj živii Ikrščanslki soaializem! üorica, 29. av^usta 1922. Klub krščanskih sccialis(ov. Siede pod])isi. ' Socialna 'struja dijaštva «c na sesta/nku due 29. t. in. sklcnHa: 1. Ker sklep občnega zbora »Adri- je«, da se avtonomni fl^lubi z izraziito kul- tuirno smerjo ukinejo, luničujc pogodbo med našo in svobodomiisclno sitruja. — sol-idar- no hi sfkupno izstopamo iz »Adrije«. 2. Obnovii sc »Dijaäkia ziv-eza«: lorjja.-- ntizaciya jiiKoslov-cnsIkih dijakov Primorlja, kii imajo kirščamski svetavni in sociaiLni na- zor. Načelstvo Kluba se sprennemi iv pri- praivjljalni odber »Dijašike zveze« s sede- zem v Goricri. 3. Ustan'Oivni občni zbor »Dijaške zve- ze« se vrši skupno s socialnim tečajem, ki se vrši dne 20. in 21. sept, Pozivljamo ivse lovaniäe ivs€iičiliščni- ke, bouaslovce in srednieSolcc. da v polni disciplini ivvažujejo te s!klei>c. , Pripravljalni odbor »D. Z«. ~"° Klonte Hero, Dito Hem, Pledimelze. Ko je pred zakljuekom svetovne vojne razglasil predsednik Wilson naj? vecjo neresnico tega sveta, da bo vsak narod odloeeval o svoji dr/avni pripad? nosti, se niso hoteli slovanski polki ob Piavi vee bojevati ter so zaeeli odhajati v domovino. Takrat je bila naša dežela na stežaj odprta in Lahi so začeli priha? jati vanjo posamez in v oddelkih. Njih prva izjava je bila: da so nas prišli odre? sit, da nam dajo več narodne svobode kot Avstrija, da dobimo vee slovenskih šol in naš jezik v uradih vse pravice. A ko so nam to obljubo razobešali po Roriš- kih zidovih, so že sklicali v Rimu enketo jezikovnih pismoukov in modrijanov, da popačijo naša krajevna imena, eesar se Avstrija ni nikdar dotaknila. S tem nas mislijo izbrisati s tega ozemlja. Za danes si oglejmo le tri take spa? ke! Vzcmimo najprej riaš Km, s katerim imcnoin jc združen v najnovejšem času pravi križev pot nasega ubogega, osle* parjenega naroda. Km (žen. spola) je pristna slovenska beseda, pomeni vrh, greben, pečino, skalino. V tem poinenu se rabi tudi v moškem spolu in tako nas Krn. Kdor ga pozna, gotovo prizna, da ni mogel dobiti primernejšega imena. Kako torej da so ga rimski jezik*oslovci prevedli v Črno goro, Monte Nero ali celo v bivši Monte negro? Prej so ga najbrže pisali Crn, kcr laščina nima crke K. To pa je zapeljalo katerega med rim? skhni filozofi, da je vzel Cm za srbski crn (slov. ern) in pas, rodila se je smešna pokveka Monte Nero. Ako bi bili imeli ti rimski jczikovni kovači le peščico trez nega razuma, bi se bili morali zavedati za vsakega ]irelagatelja prvega pravila: Poznaj pred vsem jezik, ki ga prevajas! In tako bi bili za naš Krn določili Mon? te Cima ali Monte Scoglio, ne pa Monte Nero. Naša Črna prst je izšla iz rimske ko? vačnice ošemljena v Dito Nero. Zopet dokaz grozne nevednosti! Nasa beseda prst je tudi ženskega spola in v tem spo? lu ne pomeni dito (prst na roki), ampak terra (zemlja). In ee rimski ueenjaki ni? so tega vedeli,, naj bi bili vsaj pomislili, da ni nobena gora iz mesa in kosti in da je naj vee ja bedarija dati gori ime dela eloveske roke. To kaže pa tudi, kako nizko taksirajo razsodnost svojih ljudi, da jim polagajo v usta take neumnosti. Torej Oma prst ni v italijanščini dito nero, ampak terra nera. Kdor sc vozi po železnici od Sv. Lucije po Baški dolini, zagleda na prvi postaji napis Piedimelze. Kaj je pa to? To je še ne štiri leta staro dete, ki ga je porodila laška gospa Nevednost. Ta pankrt naj bi izpodrinil našega eastitljb vega starino «Podmelec»! Celo tega bi nain hoteli vzeti, nc da bi imeli kaj na? domestiti, pa so nain rekali, da nas pri? hajajo odrešit! Avstrija je spoštovala naša krajevna imena. Ime Podmelec ni sestavljeno kot Podgora, Podbrdo, am? pak po pomenu celotno, znaei od de? roee vode izpodrit breg ter je izpeljano iz fflagola izpodmlcti (äzpodmeljein), ena- ko izpodriti. Tu nima torej laški »Piedi« nie opraviti. Kaj potem ostane? »Mel? ze«! Kaj je pa to? To jc nova doslej ce* lemu svetu in tudi laškemu jeziku ne* znana skovanka, ki nima nobene real* ne podlage, ampak je v slepi nacional? ni strasti iz vrtoglave višine bolnega laš? kega šovinizma pograbljena spaka. In take spake naj imajo prihodnjost? Nikdar! Izginile bodo kot so prišle. DopisL SOLKAN. (E^udecim prUateljem!) Oinjan do sdlz se zahvaljujem svojim rudeöiin prijaitdjem, da se za mojo maJoiH Ikosit tako slkrbno zanimajo. Ginjen poseb- no zato, ker oiisem miisiil, da sem Üim na- pravil V kratkem času 'sivojejja blvaiija ined njimi tdlto dobrot, da bi zaslužil ta4 'ko metizmerno lljubczen, da čutijo Dortrebo, v pesniškii oblJüki dajaiti mi prijataljske rra- vsvöfce. Se bolj ffinjen, Ikür nisem mogel 'in'ti sluti'ti tolike navduseiuostl zame v lju- deh, ki mi — vsled poscbiuih mazorov o lepem vedenju — še pozdrava ma cesiti ne vniöjo. Že iv »Dellu« so mi nekoč na jalko *in mačin svetovalli, maj iv cerikvi učim čist Kriatiisov inauk. Te dni so pia na silab ma-; Dan plačila. Za h'ip je popadlo Štefaina Ikot strasna oniotica. Kri niu je z'aivrela v Kjdavo in za hip ni vedcl, kaj na)j stori. Hkratu pa se je zuanilo njegovo itello in planiil jc naprej. Motel je odpreti vra4a. toda niso se udala. Hii'til jc z vso siilo vamje, da so se zamaja- la 'v tečajili. Toda preniialkniJa sc niso niti za bs ne. Pobledöl je, silein vail krvi mu je udaril v j^lavo in zasljušil vse. Bilo mu jc kot da je v smrtni nevarnosti in da se mo- re tie z največjim telesnim napo-rom rešMi. Oznl se je, kot bi iskal pomoci. Ni iviidel nilkou'ar. Le v koüi jc čci>ela trepefrajoča staiika mi sii tiščala irolke na ohraz. Bil je liip molkia, hip prčmišKiainja. Lo z divonisöa se je cirl lurup kmetov, le slko- zi ozko lino je vdarja'l svit pojemajočejca iKlainre iobuditi fk žniv- Ijenjti in pri druKi, Iki je hotr zjiana inje ivendarle žiivela. Cez nekctj časa sc je starka oddahmi- la. Stefan je pofcazad znalk živUjenja. Iz ne- Dirodirne 'teme se je počasii, počasi dvi^ni- la /njeffojva zavest, od stopuie do stopnje in lezla v svetlobo, dokler niso popolnoma odpiile oči in bemale po sobi. Teža je ležala 'krotr čeiia. Ikot da tie ^laiva vkleiijena v žclezje. Be.^ajoč polled se je ustavii na positelji V kotu. Na positelji jc sedeila delkli- ca, ki sn ji iizpod blcdejja čela jjlcdale 'tem- ne oči tako dailjno in italkio zaeudeno, ka- kor da niso iz teß*a sveta. Oba poffleda sta se snečala. kot se srcčajo poRledi dveh ljudi, Iki so se siäno ljubili än jäh je ločila ta doba, sedaj me mo- re jo veirjeti dii se zopet vidijo. Ali so sa- nje? Počasi sc oči bude iz sanj im tipajo za resnnco. Kakor iz. daljne ;teme prebujen in^ da se ima zopet vrniiti za velkomaj, se je Sten fanu izvato z zadnjimi niočnii iz prsi: »Po Ion ca.« Ona je ste^nila roke, kot da hoče k mjemu iz tujih rolk, v »vairstjvro, .v nego, inje- nc oči so se cudno razsin'Jle. ni rnosrla iz- ustiti miti besede, le j^las vcselja je dato mjeno girlo. On pa kakor da sc umika. Ncznaua büleciua in šibkost isita ga vsejra napoliniila. Svctloba je prioela izginjaiti. Poloiničina podoba se je odmilkalla. Holel ijo je z^rabiti z rcikio, a tema je postala gostejäa, da je njen obraz izginil. »Bog mi pomagaj!« je vzkliknil,« pa- dtil zopet vzmak, Ikakor se je bil dvignil in oble/jal. Polonica je zak-rilifla z irokama in nje- na s:lava je omahnila trudna, vin/ičena. Vro- čični šepet je itrapil njene ustne. Starka pa jc Štefanu zcttls-nil'a ioči za 'vedino. Tisti hip so stopnJi Jkinetjc v sobo... (Dalje.) slov wmili dolgo poezijo lin jo spremili z lasttmim peisnišlkim proizvodiorn, v katerem mi polagajo zopet ma srcc, naj »milo« o- znanuJLMii i>raivie Krisitusove maiilke. Do sedaj nisem bil še ptrepričan, kako dobro mi'Slijo z nienioj, scdaj sem se prepricall. V slk-rbch, da si kdo s poczijami jjlave ne znieša, toi iad svoje prüjateije na nelkaj o- pozonil 'v nadi, da se odslej pioniirijo in sc zadovol-ijo z tfotovo zavesitjo, da ineizm>er- aio ccniin njili prijatcljlsko prizadevaiije za mojo osebo. Doklcr smcm priditfati lc na podia gi fkainoniičiiejra poohlasitWa svojejca road pas fciirja, se too mofja pridiijra vntola vedno le olkroff svetega piisma in dva- itisočletiiejfa izročila kalt. cerkive. Kot do- ber past'ir bom pa moral vselcj opiozairjati s'voje poslušalcc itudi na u'rabcziljiive vol- kove v ovčjih oblačiih, ikii z lepimi fraza- mi ilr^ajo nasemn, v jcdru diobrcniu Ijnd- stivu vero, npanjc in ljubczeii iz srca. Ka- 'koir hiifcro pa poskmie rdeča armada itako močna, da bo lno.^la v limenu Kristnsovem narekova'ti duliovuiilkom vsebimo propo- vcdi, ...... (aiko bitro spreinenim sivoij pro- gram in nčil bom: Ljudje bo/Ji! Očcnaš se jjilaisi od danes niaprej, itako4e: Prebla- žonii Lenin iiii nijega 'vcliiki pren:4 Rdeči Učenec iz Solkana, dajita nam danes obiiilo kirnlia, štiiriuriii delatvnilk brez rcsnega de- la in po liiožiiosti oscirmrni pics. Ainan. Deset božjih za^ovedii (se rv tolilko sprc- menii: prve tini odpadcjo. Ccllrta se tflasi: Spoštuj komunizem, čc hočeš v Ikoinuiii- sitični družbi pivti do korita. Peta: Nc ubi- jaij brata Ikomnunista, vse dnme lahko po- koilješ in postaneš dobrotoilk čiloveštva. Šeista odpade. Sedma: Ne kradii Ikomuni-1 stu, diriiKiin lahlko, sa.i nekomiiniisti iiiiinajio praivice do zasebne liastnine. Osma: Pri- čaj, če «treba tudi po kiniveni, da-Ie pcw/- diiwnes rndeči prapor. Doveta hi deseta zapoved že za'to odpadeta. ker notranjiih grehlov ni. Poislušajte še 6 ieineljtiih res- ilic: 1. da je Lenin sitopil na izpiražnjcm božiji trän; 2. da le liniteriiacionaUi svobo- do in pravico pri bod: 3. da so tri glav-ne čednosti: požeilenje oči, požeilcnje mesa in napuh življenja; 4. da se je poze'lenje ooi utelesilo v komiimizmu, Iki jc cloneski rod rešiil vise bedc; slabega vrcmema, brczpo- selmostii, lnidih leitin, boiezni. sitarosti, simiti zato, da b-i ustvaril nebesa na zem- Iji; 5. da je čloivck slabsi od opke, ker Jii- ma duše, a vendar urn in prosto ViOiljo; 6. da so plesi in dnii>1 čutni lim nizkotni užitlki k b!a/emos.tii poitrebni. — Taka bo moja priüäffa, ko bodo nuoji rudeči prijatelji da- jadj kanonično misijo. — Do tafcrait naj pa poü'pijio- Namcsto da si belrijo «lav« z mo- io osebo, da me skrbno opazujeijo kot mati neffodjno dete, da jim po dnevi in no nooi ne da mini rnoje malo vzorno življenje — saj sem se v njili domišljiijii že neizmorno vdifko preRiresil iiii kinalu positanem naj- •večji solkanski ffirešnik — iiamesto 'Visega tejra, naj pridmo dclajo, da doseže.io oine- njeno oblasit. Nenmnih ljndi je se dovolj na svetn, .in vse bo v redu! Pnijatelji, še enlkrat hvalla za prizadcjvairic! () tern pa bodiite prepričani, da mioia hvaležtnost še n\ Aako .piemeniita in velilk«, da bi Vain pc- smi zilagal. Toliko bolj ccinim Vašo poc- ziije — polno iljubezcn do inoje losebe in če ostanem še ined vaini in dobiini še mekoli- ko tako visoko-pesniškili prolzivodo'V, j»ini bom v znalk hvailežnosti obelodainil o- premljene z najniodernejšiinii ilustrac-ija- mi. TolL'ko v pomiryenje, več čoiila in pa- pirja pa nimam nanieina traititi. Dr. M. 13. KANAL. Ker je bilo poročilo v »Edinosti« o slavju fašistov več ali nianj nctočno, pri- našarno iz xerodostojne^a vira slcdcči do- pis: Oibanje fašistov v notranjosti države podpirano od vlade in pospešeno po ponc- srečenem štrajkn delavskih or^anizacij jc imelo tudi na Primorskem svoj odmev. Tako se je zbralo tudi v Kanalu nckaj u- radnikov tclm. oddclka in nekaj dclavccv ter so si ustanovili svojo sekcijo. In prejš- njo nedeljo smo lahko obondovali njili er- ne srajce, debele palicc in poslusali »Oiovi- nezzo«. Mnouim domnčinom so vsilili za- stave in še nedokončaiie liiše so bile tudi deležue trikolor. S popoldanskim vlakom je došlo približuo 80 fašistov iz Oorice in Furlanije, par autoniobilov iz Tolmina in Kobarida. Zraven tell pa tudi 50 karabi- nirjev. Na Irffii je bila izročena kanalskc- niu »fašjti« zastava. Govori posi. Oiunlc in dru.tcili so zaključili spored. Čcz Slovcn- ce niso ravno prcvcč liujskali, a povdarjali so veliko zfcodovinsko iialogo, ki jo mo~ rajo vršili: braniti clomovino! Olasni alla- la in zopet njili pesein in ccrcmonije je bilo konec. Z večernim vlakom jili je večina od- šla. — Sede/. imajo v Kospej liermannovi vili, ki je znana po svojem črno-rumenem patrijotiznui izza predvojne. — Skoro vsa kanalska mladina si je izvolila za ta clan lepše sprehode v okolieo in še posebno v Ročinj, kjer so gostovali ruski iffralci, Ni pa res, da bi ljudstvo v straliu pred fašisti ne prišlo h popoklanski službi božji. In s šc večjim veseljem lahko potrdimo, da nl nobeden Slovenec kanalske občine vpisan pri fašistili. Kakor smo zaznali je v njili sredi par Benečanov, s katerimi se pa res ne morejo ponašati. — Nasprotno se dru- štveno delovanjc vedno širi, tako n. pr. N. Citalnica s tamburaškiin zboroui in petjem, Marijina družba in tudi naši najmlajsi no- cejo zaostati za tcini. S takšnim kulturniui Kibanjem si dajo Kanalci najboljše spricc- valo. In sčasom bodo tudi vse sencc iz.^i- nile! Ali zahtevfite pri trgovcu Kjcr ku- pujete, vedno teslenine :,Pekatete"? Ako ne prosimo storile to vedno. ^iFpohBtiöT (mobilia) vsakc vrste po zelo ugodnib cenab, tcr blago zajamčeno. P. Gvignascbi, ul. Morelli 9. -p0HßTV0 STAR0 in novo vsake vrste po zelo nizkili cenali jc na prodaj. Gorica, nl Sv. Ivana št. 2. OBČINA ST. VID PRI VIPAVI, prodaja v svojem j^ozdu na Nauosu pri- bližno 2000 m:: buhovili dorastlih dreves. Drevje je uporabno za deske ali železniske pragovc. — Pojasnila dajc intcresentom y.upanstvo St. Vid p. Vipavi župan: Jcuiko Rudolf. DRUŽINSKI OČli z dovršeno ffimna- zijo in 25 letno prakso v zavarovalnili za- vodiii zmožen deželnih jczikov sedaj biva- joč na Dunaju želi sprejeti primerno služ- bo pri kaki zadruj^i, posojilnici. bank! itd. v domovini. — Ponudbe na upravo lista pod V. K. _ SPRFJME TAKOJ dva spretna mi- zarja za stavbena dela, — Plača po do- Kovoru. ŠVARA VALENTIN f, mi/, moister v Oorjanskcm p. Koiv no^raT- na Krasu. f .• """—: Š 0 R LI Ml R K O : — slikur p r I S v. L u e i j i o b S o č i sc priporoča slav. občinstvu za vsa slikar- ska dela vsake vrste; sobne slikarije po najnovejšili vzorcih. FRANJO STOLi'A urarski mojster v Komnu na Krasiu, naz. anja in se pripo- roča slav. županstvom in župnim uradom ob priliki upostavitve novih zvonov, da ima v zalo^i več iz^otovljenili ur najboljšcga sistema, in iz predvojnej?a materijala, ka- tere se navijajo vsakih 8 dni. AMBULATORIJ : za spolno, slfiiitične, kožne in otroška boleznl D.ra G. &Ä. DE LCD Specialista spopolnjena na pariški kliniki Moderno idravljcnje sililiticuo bolozni, zoicuja in rnetja cevi iti kapavca. Preiikubiija krvi za ngotovitov BitilitiSnih okuženj.' Sprejemata od 10 do 12 in od 14 do 17. GORICA, Piazza Nicolö Tommaseo (Piazzutta) N. 8 Anton ™isiircöim nova zaloga manufakturnega blaga v Gorki, Via Rastello Si 10 se priporoča slav. občinstvu v mestu in na deželi za mnogobrojen obisk. W" Cene brez konkurence. <^HI Sä drobno I Na debelo! Zadružna zveza (mi Goriska zvaza v Gorki) vpisana zadruga z omejeno zavezo e osrednja organizatiüa vseh goriških za- drug. Pisarna v Gorici Corso Verdi st. 32, I. iiadstropje Urachije ob delaivraikjih od 8. do 12. prcdpolne in od 2. do 4. popoludne. Ob sobotah in dnevih pred prazniki je tirad popoludne zaprt. Razglas. Due 10. septcmbra 1922 popoludne ob 2. nini se bode vršila v Osilavju list. 110 razprodaja zemljiških parcel ležcuih v ob- činali Pcvma, Oslavjc in Podgora. Po- drobnc imformacije daje g. Karo] Fiesl št. 141 giostiilna Oslavje. OBČINSKl TA.INIK z 22-ihUvo praikso ziniožcn slov. in italj. jezika lišoe službe. — ¦ Naslov pri upravi. I^V^%8A?S t Nudi se Vam Prilik^ izvcžbati •^o 99LQ%9 • se popolnotna v krojenju. Kj'* pove upravn >Goriške Stražc«.- ------- Dr. A. Grusovin specialist za kožne in spolne bolezwi ia negovanje kože. — Perfekcijoniran na du najski kliniki. Sprejema od 9—11 in od 3—7 ure. Gorica (Piazza grande) Travnih liiša Pater noli. Sm Bb^SBvCBSvI} d^98R@9i® Moka, sirk, oves, olrobi, kava sladkor, špeh, olje, petrolej itd. Menjalnica Stubelj dovoljuje si opozorili cen\. občinstvo, da nima z Menjahiico Slov. eskompine banke v EColoci^vorsäci ulici št. 43 (hotel Južni kolodvor) nikakih zvez, ter da posluje od 10. I. m. v latsfnilriL prosforiti v Kolo- dvor§kl ul. št. 41 n^ dl^orišeu levo, poleg carlnske agenfure Grom. Pozor! PdzorI NaÄö0 Andrei Maurii GORICA ul. CarduccI St. 11 (prej GOSPOSKA ul.) GORICA Velika zaloga ravnokar došlcga poletnega sukna za moške in ženske obleke, raznovrstncga perkala zephirja ter velika izbcra perila, cvilha, volne, žime, morske trave, vzmeli, izgotovijene postelje, ter velika izbera odej. — Lastna krojačnica sprejema vsako narocilo izvršuje točno in po zmernih cenah. Velika izbera izgotovljenih oblek. Teod. Hribar (nasu - Gorica Corso Verdi 32 (hiša Cenlr. Posojilnica) Velika zaioga češkega platna iz znane tovarne Regetichart fi RyiYianti» vsakovrstno blago za poročence, kakor tudi velika izbira moškega in ženskega sukna. Blago solictno I Cene zmerne I BRUNO SAUNIG - GORICA Via Carducci 3 — Telefon št 162 — Via Carducci 3 Na debelo! Svece, Kadiia Vosek Nakupuje čebelni vosek po Cevljarske in sedlarske potrebščine vrvi Tržaški bist, bižavniki dnevnih cenah. Glavna zaioga za Goriško podpetnikov ffPeU4' na debelo po tovarniških cenah. Na drobno! PODRUŽNICA Ljubljanske kreditne banke V GORICI, :: Corso Verdi „Trgovski Dom." QfS*« Telefon št. 50. ©©*« Brzojavni naslov: Ljubljanska bank a. DelnlSka glavnica SHS kron 80 M|LIJONOV. CENTRALA: LJUBLJANA. Rezerva SHS kron 64 MIUJONOV. PODRUaNICEi Brežice, Borovlje, Metkoviö, Celje, Maribor, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst. Obrastuje vloge na knjizice po 40/0. Na ciaJjio odpoved vezane vloge po dogovoru. Nakup in prodaja vsakovrstnega tujega denarja. — Izvršnje vse v bančno stroko spadajoče posie najkular.tnejse. Us-adne ore za obclostvo 8/.—12 in od 3—5 Ob sahotah popoldne, ob nedeSjah in praznikih se ne nradnje