362. štev.
V Ljubljani, nedelja dne 29. decembra 1912.
Leto L
Posamezna številka 6 vinarjev,
„DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znaša; v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1'20, z dostavljanjem na dom K 1‘50; s pošto celoletno K 20	,	polletno
K 10*—, četrtletno K 5’—, mesečno K 1‘70. —
Za inozemstvo celoletno K 30'—
:::	pošilja	upravništvu.
:::	Telefon	številka 118.
Naročnina se
—m
•••
•••
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
• ••
• ••
Posamezna številka 6 vinarjev.
:::	Uredništvo	in	upravnistvo:	::
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 8.
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju poti:	pust. — Za odgovor je priložiti znamko. :::
Telefon številka 118.	:::
anska vojna.
Pismo iz Belgrada.
B e I g r a d, 12. (25.) dec. 1912.
Danes obhajajo katoličani in protestanti svoj božič, tu slovesneje, tam skromneje, kakor dovoljujejo razne razmere. Tu v Srbiji pa ni nc duha ne sluha o tem. Vsak posameznik se stisne v svoj kot in vkrogu svojih dragih oživlja spomine na prejšnje, predidoče praznike.
V javnosti tu v Belgradu ni opažati teh praznikov. Danes vse dela, kakor vsak drugi dan, trgovine so odprte in enolično vsakdanje življenje hiti naprej brez vidnih sprememb.
Ob tej priliki želim vsem čitateljem »Dneva«, kakor tudi mojim dobrotnikom, znancem in prijateljem vesele in srečne božične praznike z željo naj bi simbol porajanja novih idej in boljših časov prispel slovenskemu narodu do boljšega blagostonja in lepše bodočnosti.
Po celi Srbiji se zbirajo sedaj darovi za one vojake, ki se še nahajajo na bojiščih, da sc jim tako nadomesti vsaj deloma praznovanje božičnih praznikov pri domačem ognjišču.
Od Ristovca do Gumandže v smeri na Solun je železnica v srbskih vojaških rokah ter sc polagoma zamenjava vojaško osobje s civilnim železniškim osobjem, ker ie jako veliko pomanjkanje sposobnih in za železniško službo izobraženih ljudi. Te dni je prišel sem neki slovenski železniški uradnik iz Ljubljane in je takoj dobil službo. Na ravnateljstvu državnih železnic so ga še celo prosili naj piše svojim znancem in prijateljem-železničarjem naj pridejo v Srbijo. Začetna plača jc 120 dinarjev mesečno. Zahteva se le poznanje cirilice in dokaz, da je železniško službo zadovoljivo opravljal. Dobro bi bilo, da bi »Zveza jugoslovanskih železničarjev« vzela organizacijo v svoje roke in priporočala res narodne in poštene železničarje, ki bi hoteli ustvariti si svojo novo domovino v Srbiji, mesto v daljni Ameriki. Poleg te že prej omenjene proge, so Grki prepustili eksploatacijo nove proge od Gumendže do Soluna Srbiji. Tudi poštni uradniki, listonoši itd. posebno telegrafisti, bi mogli dobiti dobrh služb v novo osvobojenih krajih. Sedaj je razpisanih 30 mest listonošev samo za belgrajSRi okraj.
Vojno ministrstvo razpisuje dobavo 100.000 parov opank za armado. Ponudniki morajo poslati svoje oferte s cenami in vzorci naravnost na vojno ministrstvo. Tekom štirih tednov po zaključenju pogodbe se mora delo izvršeno izročiti vojni upravi.
Trgovska zbornica opozarja vse zunanje tvrdke, ki imajo svoje terjatve v Srbiji, da je moratorii podaljšan do marca meseca prihodnjega leta. Vslcd tega so menice tekom tega roka plačljive, izterljive šele po končanem moratoriju.
Dela na stavbah so se zopet začela. Tlakovanje ulic se že bliža svojemu koncu in turški vjetniki — kristjani izrabljajo svojo prostost, da delajo kot dninarji pri raznih zgradbah.
Italianski »Rdeči križ« je poslal več zdravnikov in 33 oseb v Bclgrad, ter dva vagona obveznega materiala iz lastne inicijative, ko je zvedel, da je Avstro-Ogrska odpoklicala svoje zdravnike v domovino. Sicer pa ni več tako občutne potrebe zdravnikov v Srbiji, posebno, ker večina ranjencev že zapušča bolnišnice, ki bi bile že davno prazne, da ni vojna uprava
ukrenila koncentracijo ranjencev, in vojaških bolnikoy v Belgrad. Vsak dan prihajajo okrevajoči ranjenci iz raznih bolnišnic na periferiji bivše srbsko-turške meje v Belgrad v nadaljno lečenje. Ranjenci iii bolniki uživajo splošne simpatije prebivalstva, ki jim gre v vsem na roko. Po ozdravljenju ima vsak ranjenec štirinajstdnevni dopust, nato pa se mora zopet vrniti v bonje vrste, ako ga spozna komisija sposobnim vojaške službe. Ta dopust izrabljajo ozdravljeni ranjenci, da si zaslužijo kak dinar. Vsled tega je polno raznih uslužbencev, ki opravljajo razne posle v vojaški uniformi.
Tudi rezervisti, ki so poklicani pod orožje v belgrajsko posadko in imajo tu svoje družine. stanujejo doma in v prostem času opravljajo svoj prejšni vsakdanji posel. Tako mi je n. pr. pravil v vojaški pekarni neki rezervist, da noč žrtvuje za državo, dan pa za svojo družino. V treh pekarnah, ki so nameščene v trdnjavi, spečejo dnevno, t. j. v 24 urah, 16.000 hlebov kruha za armado, vjetnike in kaznjence. Vsaka peč ima svoje osobje, ki ima določeno delo, in ne delajo nič druzega, kot mesijo testo, drugi pripravljajo hlebe, kurijo peč itd. Vsakih 8 ur se menjajo, ostaii čas pa porabljajo za svoje domače posle, da zaslužijo par grošev za svoje družine in le pičel čas si določajo za spanje. In ves ta ogromen napor znašajo veselo in brez godrnjanja.
Koliko krasne in idealne požrtvovalnosti za narodno celokupnost in samostojnost! Sem naj pridejo oznanjat svojo gonjo proti narodnostni ideji, ki stvarja čudeže, oni elementi, ki teoretično prorokujejo boljšo bodočnost človeštvu brez narodnih in plemenskih idealov.
Uvideli bi. da je dovolj izhodov iz Belgrada in tudi batin bi nc primanjkovalo.
Slava Tebi, narod srbski, ki veruješ le v svojo moč in silo, brez pomoči tujstva!
Mars.
V odločilnih trenotkih.
Danes se mirovni delegati že v šestič sestanejo k mirovni seji. Pogajanja trajajo že več kot 14 dni, a konferenca nima zaznamovati n\ti najmanjšega uspeha. Turki so takoj spočetka začeli pogajanja zavlačevati in prišli na dan z vsemi mogočimi potezami. Zahtevali so najprej, da mora tudi Grška podpisati premirje, nato preskrbovanje Drinopolja z živežem. Balkanska zveza se ni udala, nakar so Turki odnehali. Tako se je zgodilo, da je balkanska zveza konečno vendar prišla do tega, da je predložila pismeno mirovne pogoje. S tem so stopila mirovna pogajanja v odločilno fazo.
Na današnji seji bodo turški delegati stavili protjpredloge. Pogoji, formulirani od obeh strank, se morajo na vsak način smatrati kot maksimum, pri čemur se zainore tekom pogajanj računati s popuščanjem od te ali one strani. A izgledi za vspeh konference niso ravno naj-povoljnejši. Turški protipredlogi še niso znani, na drugi strani pa ni ničesar slišati, da bi hotela kaka stranka kaj popustiti. Posebno kočljivo je vprašanje ureditve bolgarsko - turške meje. Bolgarska pod nobenim pogojem ne more odstopiti od svoje zahteve glede predaje Drinopolja, Turčija pa nasprotno v tem vprašanju ravnotako noče odnehati in opravičuje svoje
trdovratno stališč® z vsemi mogočimi dokazi. Carigrajsko časopisje nastopa silno diktatorič-no, tako da se nehote spomnimo pri tej priliki na besede francoskega ministrskega predsednika Poincareja, ki se je o turških delegatih, ki so se na potovanju v London, oglasili v Parizu, izrazil, da nastopajo bolj kot zmagovalci kot premaganci.
V interesu cele balkanske zveze je, da bo bolgarska meja čimbolj mogoče pomaknjena na iztok, da pri konečni razdelitvi Turčije Bolgarska ne bo zahtevala razširjenje svoje zemlje na škodo ostalih zaveznikov. Zato je več kot jasno, da balkanska zveza nikdar ne bo privolila v to, da bi Turčiji ostala mesta Dede-agač, Drinopolje. Lile Burgas in Midija. Mirovna pogajanja se torej ne nahajajo ravno v preveč ugodnem štadiju. Turčija pridno ojačuje svoje pozicije pri Čataldži.
Med tem poslaniška konferenca pridno nadaljuje svoje delo in se hoče izkoristiti s položajem. Mogoče, da bodo meje Albanije določene že prej. predno bo končana mirovna kon-
In tako ta dvojna igra ugrožava veliko delo mirovne konference in ima lahko za posledico nadaljevanje balkanske vojne z vsemi nevarnostmi za evropski mir, na kar je tako opozarjal Poincare v svojem ekspozeju.
TURŠKI PROTIPREDLOGI.
Carigrad. 28. decembra. Ministrski svet je sklenil naznaniti turškim delegatom, da morajo na današnji seji vztrajati pri tem, da ozemlje od Ergene do Soluna ostane v turški oblasti. Solun sam sc ima proglasiti za internacijonalno luko, a luka Kavala se eventuelno prepusti Bol
garski.
PRIPRAVLJANJE TURČIJE NA VOJNO.
Carigrad, 28. decembra. Porta namerava apelirati na londonsko poslaniško konferenco glede vprašanja oskrbovanja Drinopolja. Za slučaj, če bo poslaniška konferenca svetovala Turčiji odstop Drinopolja, tedaj Turčija ne bo takoj pretrgala premirja, ampak najpoprej sklicala poseben kronski svet. Na tem kronskem svetu bo Porta prepustila odgovornost za odlok glede nadaljevanja vojne.
PESIMIZEM V LONDONU.
London, 28. decembra. V političnih krogih vlada velik pesimizem. Zahteve balkanske >sve«c so veliko večje, kakot kar koče dati \uv-čija. Ni izključeno, da se bosta obe stranki obrnili na velevlasti. Zastopniki Turčije so dobili polno moč, da do zadnjega zahtevajo Drinopolje.
RUSKI LIST O POLOŽAJU.
Petrograd, 28. decembra. »Rieč« piše: Sklep poslaniške konference v Londonu glede vprašanja srbske luke, jc izzval v resnih diplomatskih krogiii popolno zadovoljstvo in tudi Srbija kakor tudi ostale balkanske države so edine v tem, da je najbolje pristati na kompromis, kakor ga predlagajo veleulasti. Treba je le še razjasniti nekatere podrobnosti. Vprašanje, katero luko dobi za svoje trgovske namene in iz katerih sredstev se bo gradila nevtralna železnica, še ni rešeno. Glede Krete in ostalih otokov bo med velevlastmi v kratkem prišlo do sporazuma.
»NOVOJE VREMJA« O ALBANIJI.
Petrograd, 28. decembra. »Novoje Vremja« se bavi v uvodnem članku z albanskim vprašanjem in trdi, da mora ruska diplomacija podpirati turškega suverena. Glede Albanije niti
Galerija naših mož.
i
ANTON LAJOVIC, skladatelj.
Italija niti Avstrija ne moreta privoliti na kak kompromis in je neutralizacija Albanije radi tega edini izhod.
BOJI V EPIRU.
Pariz, 28. decembra. Listi poročajo iz Carigrada, da je turški vojskovodja Essad paša s celim generalnim štabom padel v bojih pod Janino. Okoli Korice se boji nadaljujejo. Proti dvema grškima divizijama stoji 20.000 Turkov.
TURŠKA OJAČENJA V DARDANELAH.
Carigrad, 28. decembra. V Dardanele jc
došlo 40.000 vojakov kot ojačenje tamošnjih posadk.
Slovenska zemlja.
Klerikalci v Istri.
Vedno bolj se pojavljajo v zadnjem času tudi pri nas v Dekanih, škofiji in drugih vaseh klerikalni agitatorji. Jih sicer ni mnogo — samo par parčkov — ampak ti ljudje so strašno zviti in delajo kar na tihem. Pred kratkim so ustanovili kmečko organizacijo, ki ima sedaj 16 članov. Med kmeti delajo propagando in bi želeli, da bi se končno uresničile njihove slabe misli, ki so našemu narodu silno škodljive. Ali mari še ni dosti razširjeno hlapčevstvo med našim slovenskim in hrvatskim ljudstvom? Njim, klerikalcem, se zdi vse to še premalo. Premalo je ponižen za njih istrski kmet, za to delajo nato, da bi se razširili klerikalni nauki, ki diše močno po suženjstvu, ponižnosti, klečeplazenju itd. Ne, kaj takega pa se nc sme zgoditi! Istrski kmetje se nahajajo v zelo slabem položaju, in iz tega položaja se bodo rešili
 	  II	-n
LISTEK
M. ZEVAKO:
V senci jezuita.
(Dalje.)
Kokaider in Fanfar sta sledila menihoma, čakaje ugodnega trenotka, da se vržeta na
njiju.	„	.
Videla sta ju iti čez Seno in zaviti v ozko uličico brez izhoda.
»Kam, hudiča, jo pa krešeta? Njiju samostan je vendar na oni strani...«
»Bova že videla ...«
Stopila sta bliže.
Znočilo se je bilo dovolj; prišel je bil tre-notek dejanja.
Toda ravno v hipu, ko sta hotela rokovnjača naskočiti, sta izginila meniha v stransko uličico in utonila v mraku temne veže.
Rokovnjača sta jima bila jedva dovolj za petami, da sta videla, kam jima je utekel plen.
»Hudič! II kakšni babnici gresta vendar?«
»Počakajva ju... Ni tako prijetnega po-seta, da ga ne bi bilo enkrat konec. In najsi bo baba še tako lakomna, par soldov bo menda pustila za najii na dnu njunega žepa.«
S sigurnostjo, ki je pričela, da sta vejena te poti, sta jo ubirala brata Luben in Tibo po stopnjicah.
Na vrhu stopnjic sta potrkala po posebnem dogovorjenem načinu.
Vrata so se nemudoma odprla.
Vstopila sta in ponižno pozdravila moža, ki jima je bil odprl.
»Evo vaju,«, je rekel Ignacij De Lojola.
»Zadovoljen sem z vama.«
»Predobri ste, častiti oče...«
»Ne. nikakor ... Ekspedicija s knjigami se vama je posrečila imenitno. Vama, brata, se je zahvaliti, da si je priborila sveta Cerkev tako sijajno zmago.«
»Deo gracias’«
»Da, brata. Gospod bodi zahvaljen. A zahvaljena tudi vidva, ki sta našla pri tem pro-kletem tiskarju njegove krivoverske knjige.« Osuplo sta ga pogledala meniha.
»Vama,« je nadaljeval Lojola, »ki sta našla proklete knjige in nemudoma ovadila to svojo najdbo velikemu profosu, same reči, draga brata, o katerih bosta pričala pred sodiščem.«
»Ali...«
»O katerih bosta pričala, pravim! Mari se hočeta odreči pravičnemu občudovanju, s katerim bo svet poplačal vajin pogum in vajino prebrisanost?«
»Pričala bova!« sta vzkliknila meniha, preplašena po Lojolovem pogledu.
»Saj res,« je povzel strašni mož, »ali so vama izročili neko vsoto?«
»Da, častiti oče.«
»Vzemita še tole,« je rekel Lojola. »Saj vem. da nista sovražnika dobrih grižljejev in sladkega vinca.«
»Oh, prečastiti oče.«
»Saj to ni nič slabega, ako se godi v prid svete katoliške cerkve.«
»To je pa res,« se je oglasil brat Luben, »da je v prid svete Cerkve.«
»Moči nam je potreba, moči,« je menil brat Tibo.
»Vidita! Torej, brata, ako bosta verno pričala o natančni resnici, kakor sem .vama jo povedal ...«
»Pričala bova!«
»In če ne črhneta o tem besedice živi duši.«
»Kaj, kaj bo pa pri spovedi?«
»Odvežem vaju za vse večne čase dolžnosti. razodeti vajinemu izpovedniku, zlasti njemu! — karkoli izmed reči, ki smo jih počeli in govorili. Ali vama je po godu tako?«
»Molčala bova, prečastiti, kakor mutca!«
»Če bosta, vama obljubim, da bosta imela zmerom s čim zahajati k »vedeževalki« ...«
Vrla bratca sta se začudeno spogledala, videča, da je prečastiti tako dobro poučen.
»Ako pa ne bosta molčala, vaju dam živa nakolesiti.«
Tiboju in Lubenu so se zašibila kolena. Strašnemu sobesedniku se jc res poznalo na obrazu, da se ne šali.
»Idita, brata, idita v miru.«
Odšli so vsi trije, zakaj Lojola je spremil meniha.
Dospevši do vogala, kjer se je zagata iztekala v drugo ulico, se je Lojola ustavil. _
»Vidva gresta tod«, jima je dejal, kažoč v tisto smer, kjer se je ulica bližala nabrežjem ob Seni.
»Da. prečastiti, to je najina pot, ki vodi domov, v samostan.«
»Dobro. Jaz pojdem drugam. Ne pozabita
ničesar.«
»Ne, ne, prečastiti,« je zatrdil z vnemo brat Tibo, »prisegla bova, da sva v resnici našla pri tem prokletem tiskarju knjige, ki...«
»Molčita!« je rekel Lojola in se ozrl nepo-kojno okrog sebe.
In strogo je dejal:
»Spominjajta se tudi, da morata molčati!«
To rekši se je vgreznil v temo uličic, a meniha sta krenila proti reki.
»Že spet naju napeljuje v laž,« ie rekel brat i Ltiben, ko sta bila sama.
»To je v prid svete Cerkve!« ga je zavrnil brat Tibo.
»A vseeno je to skoraj preveč aventur za dva uboga meniha, kakor sva midva. Kar slabo mi prihaja od tolikih razburjenj.«
»Zdi se mi, brate, da bi polna steklenk^ vina komaj potolažila to najino slabost.«
»Res, vino je dobro zdravilo.«
»Ravno tamle je krčma, ki se mi zdi jako vabljiva.«
»Stopiva noter-, bova vsaj lahko pogledala1, koliko imava v mošnji, ki nama jo je dal prečastiti.«
Meniha sta krenila proti krčmi s tistim slovesnim in ganjenim obrazom, ki sta ga kazala vselej, kadar jima je božala srce misel o bližnjem povžitju steklenice dobrega vina.
Toda še preden sta dvakrat prestopila, ju je podrlo nekaj kakor burja v obcestni Jarek. Obema se je zazdelo, da ijma je skočila za vrat neznana zver. Od sunka sta telebnila na tla, zaječala in videla par trenotkov, kako se sklanja nad njima dvoje senc; bilo jima je, kakor da bi ju ščegetali po životu urni kremplji. Nato ata senci mahoma izginili.
»Pomagajte! Pomagajte!« je viknil brat
Luben.
»Morilci! Gori, gori!« je zavreščal brat Tibo.
Ko pa sta videla, da se nihče ne oglasi m da se jima ni zgodilo nič hujšega, kakor da sta se prestrašila, sta se dvignila na svoji sedali in bebasto zazijala drug v drugega.
»Kaj se nama je zgodib?« je bleknil Luben.
»Vedi Marija Devica in vsi svetniki, da &va morala srečati sama hudobca!«
»Ohe! Ali misliš res?«
»Kaj pa naj bo drugega?«
>Jaz mislim, da sva se samo spoteknila!«
m
m
'
fe takrat, kadar bodo od prvega cfo zadnjega prepojeni z naprednimi idejami, kadar bodo sovražili vsako suženjstvo. Kmetje so strašno izkoriščani na podlagi visokih davkov itd. Kmetje pa stoje posebno pri nas v Istri zelo slabo — veliko je zadolženih. Torej ni drugega izhoda kakor pa ta, da se kmetje zvežejo ter na podlagi naprednih strogo narodnih in socialnih idej skušajo priti do boljšega življenja. V tem smislu bi se moralo takoj pričeti delo. Kajti drugače znajo biti klerikalci v Istri nevarni. Naj se noben ne izgovarja, češ »saj jih ni« — zakaj oni delajo na tihem in se dobro pripravljajo. Kar naenkrat pa izbruhnejo in bodo skušali vse kmete spraviti v svojo kmečko zvezo. To se lahko tudi zgodi, če se na napredni strani ne prične takoj z intenzivnim delovanjem. Duhovi morajo biti ločeni, kajti napreden človek ne more skupno korakati z mevžami in klečeplazci. Marsikaj bi se pustilo pisati tudi o raznih zadevah v vrstah »slagašev«, ki nočejo pokazati nikake barve. Toda o vsem tem bomo poročali o priliki. Za sedaj pa naj velja geslo istrskega kmeta: Naprednjaki skupaj in v boi prot! zalegi, ki širi teino in sužnost!
Iz Kopra.
V tukajšnji Narodni čitalnici nimajo »Dneva«. Jaz sem kot član čitalnice že neštetokrat opozarjal, na ta nedostatek, toda vse je ostalo brezvspešno. Tudi »Dan« je že pisal o tem. To je sramotno, če pomislimo, da ima ta čitalnica razne druge črne in nenarodne liste — in tudi drugorodne — »Dneva« pa ne. Jaz sem sklenil od čitalnice, katere zvest član sem bil do danes — odstopiti radi tega, ker ne marajo naročiti »Dan«. Ne vemo, ali se ti ljudje, ki se nahajajo v odboru čitalnice, boje svetlobe in pravice, ki jo širi »Dan«, ali kaj. Morda bo res Na vsak način pa opominjamo čitalnico ponovno, da list naroči, drugače pride kaj hujšega.
Sokolski vestnik.
III. Slovenski vsesokolski zlet v Ljubljani 1912.
Jubilejno sokolsko leto 1913.
Slovenci! Še nekaj dni naš loči od Novega lefa. S 1. januarjem stopimo v jubilejno sokolsko leto. Ne pozabimo, kake važnosti je za naš narod in celo naše kulturno življenje, da vredno proslavimo 501etnico Sokolstva. Tej veliki proslavi ne morejo biti posvečeni samo trije dnevi — ne, celo leto bodi nam sokolsko jubilejno leto. Zato pa je treba stopiti v novo leto s sklepom, da se bomo zavedali naših svetih dolžnosti. Naša skrb bodi, da začuti slehern človek, ki je kri naše krvi — da obhaja slovensko Sokolstvo velik praznik. Zato naj bodo letošnji silversterski večeri praznovanj v sokolskem duhu. Posebno večeri, ki jih prirede naša sokolska društva, naj ne izzvene na prazno. ampak naj se skrbi za to, da se na njih pokaže naša resna volja, da damo letu 1913. značaj sokolskega jubilejnega leta. V tem smislu naj se giblje poslej vse naše društveno življenje v telovadnici in izven nje. Prepozno bi bilo, ako bi hoteli tik pred zletom zbirati svoje sile. Ne, stopiti moramo v sokolske dni pripravljeni. Zato ne pozabimo takoj pri vstopu v leto 1913., da vstopamo v sokolsko jubilejno leto. Vesela novica je to za nas, razglašaj se jo z radostnim srcem, pridobivajte z njo Sokolstvu novih prijateljev — sami pa se zavedajmo velikega dela. ki ga bo prineslo s seboj leto 1913. Sele na ta način bomo ob letu lahko s ponosom gledali nazaj na dni dela. Na zdar slovenskemu sokolskemu jubilejnemu letu!
Slovensko Sokolstvo je štelo leta 1912. z mesecem septembrom v 8. župah 112 organizacijskih skupin in sicer: 87 društev, 1 žensko telovadno društvo, 19 članskih odsekov in 5 ženskih telovadnih odsekov. Skupno število članstva 7620 se razdeli na 6839 članov in 781 članic. Med člani je 1851 telovadcev z 295 vaditelji in 168 vad. pripravniki, med članicami 458 telovadk s 30 vaditeljicami. Vsega naraščaja je 1452: 545 obrtnih in trgovskih gojencev. 650 šolskih dečkov in 257 gojenk. Slovensko Sokolstvo je tedaj združevalo meseca septembra leta 1912. v sebi 9072 pripadnikov. — Pri vstopu v jubilejno leto je štelo češko Sokolstvo 100.000 članov! Bratje, delujmo na to, da bo štelo slovensko Sokolstvo pri vstopu v
Naproti.
Bolgarski spisal Ivan Vazov. — Prevela Božena Cesar.
(Dalje.)
Radost je objela Cenino žalostno lice. Počasi se ie majala s svojimi starimi kostmi k Stojanki. Tudi tam nepopisno veselje... toda nad vse se je razveselil Radulčo one nove godbe, v kateri ga je obljubil poučiti starši brat.
Ko je stopila na cesto, je zapazila stara Cena skupino vojnih ujetnikov in poleg njih bolgarskega volaka. Zdelo se ji je. da je Sto-jančo, tako mu je bil podoben. Toda ne, ni on. Začela ga je izpraševati, ne prinaša morda kake vesti od sina; toda svojo pozornost je obrnila na vojne ujetnike, ki jih je videla Cena danes prvič.
»Ljubi Bog...« šepeče — »in taki so Sr-bini? ... To so pač dobri ljudje .. Nesrečne njihove matere... da pač vedo? ... Hoj. fantje, počakajte malo!«
In vrnila se je v svojo hišo ter prišla čez nekaj časa iz nje s steklenico žganja. Pozvala je srbske vojake, da jim hoče postreči z žganjem.
Vojak, ki je čuval vojne ujetnike, se je smehljal in jim velel obstati.
»Lepa hvala, lepa hvala, so se ji iskreno zahvaljevali utrujeni vjetniki, ki jim je zelo dobro delo par požirkov žganja.
»Tudi zame je ostala kapljica. Na tvoje zdravje baba,« je napil zadovoljno bolgarski vojak, izpraznivšl nato steklenico do zadnje trohica.
jubilejno leto 1913. vsaj 10.000 pripadnikov! Bratje skrbimo tudi za to, da se bodo vrste telovadcev širile in da bomo v jubilejnem letu lahko računali vsaj na 2400 telovadcev — vse to je zavisno od dobre volje društvenih odborov in vaditeljskih zborov. Zatorej na delo! katerega trud bo venčal III. slovenski vsesokolski zlet v Ljubljani leta 1913.
Kje so naši bratje? Tako bi morali vprašati še marsikaterega odličnega Slovenca. Statistika nam kaže, da sokolske vrste niso še od daleč polnoštevilne in da je žal še mnogo starejših in mlajših Slovencev, ki niso člani nobenega sokolskega društva. In vendar, ako bi bilo le nekaj dobre volje, lahko bi se naše sokolske čete pomnožile za mnogo članov. Drugo leto bo naš vsesokolski zlet v Ljubljani in tu bi želeli, naj bi vsak, ki to lahko stori, ponosno rekel: Tudi jaz sem član sokolske organizacije. Vsakdo naj si smatra za čast, da je član Sokola. Pokažimo, da pojmimo idejo, kajti resnica je, v čim večjem številu članstva se bodemo drugo leto predstavili narodu, tim sijaj-neje bomo zasvedočili svojo narodno zavednost. Vabimo torej vse rojake, mlajše in starejše rodoljube, naj pristopajo v sokolska društva. Narodni davki so res veliki, ali tudi to je resnica, da narodna dolžnost veže vsakega zavednega Slovenca, da je član vsake obrambne in sokolske organizacije. Vemo, da je že mnogo takih, ki to lahko store, zato tem le velja naša beseda: Kje ste vi bratje?
Zbirajte zletne fonde. Kdor hoče v odločilnem trenotku doseči vspehov in zmag — mora biti pripravljen. Zato ne pozabite, da je za zlet potreba tudi denarja. Zbirajte povsod in ob vsaki priliki za zletni fond: vaše geslo bodi v tem letu: Sokolstvo sebi! Pod tem geslom naj se zbirajo prispevki, da zberemo skupaj zletni fond, ki bo omogočil našim članom, da se v največjem številu udeleže sokolskih dni v Ljubljani. Zato zbirajte in prispevajte ob vsaki priliki za zletni fond. >
Zletne tehnične priprave napredujejo najlepše. V splošnih potezah je že določen telovadni program. Javne telovadbe bodo tri in sicer: v petek (praznik) 15., v soboto 16. in v nedeljo 17. avgusta. Poglavitne točke telovadnega sporeda bi bile naslednje: I. Proste vaje članstva, izvajajo se vse tri dni; dvakrat samo od slovenskih telovadcev, enkrat od vseh slovanskih telovadcev skupaj. II. Telovadni plesi članic, te proste vaje se bodo izvajale dvakrat. III. Skupine naraščaja. IV. Hkratne vaje in skupine na več orodjih članstva. V. Telovadbe vrst na orodju. VI. Posebne točke posameznih žup. VII. Telovadba gostov.
Tekme v treh oddelkih? V tehničnem odseku se je sprožilo vprašanje, če bi ne kazalo sedanjima dvema oddelkoma pridejati še tretji oddelek. Razmotriti je razen umestnosti te uvedbe še dvoje: Ali se med sedanji višji in nižji oddelek vtakni še srednji ter tako omogoči tekmovalcem, ki so že odrasli nižjemu, pa še niso popolnoma sposobni za višjega, tekmovati v težkih vajah, nego so v nižjem oddelku, ali pa naj se oteži nižji oddelek ter ustanovi še tretji najnižji oddelek, da se morejo prej nego sicer, začeti udeleževati teicem, ter se taKo prej prično vzgajati za dobre tekmovalce in pridobivati praktičnih skušenj pri tekmah. Eventualno bi bilo tudi pretehtati vprašanje, če naj se pusti sedanjima oddelkoma dosedanja tež-kost ter ustvari tretji oddelek z lažjimi vajami od vaj dosedanjega nižjega. Vprašanje reši naposled zvezni vaditeljski zbor.
Zletne razglednice za novo leto! Bliža se novo leto in sorodniki sorodnika, prijatelj prijatelja razveseljuje s kako razglednico. Za vse sokolske kroge in prijatelje Sokolstva je lepo, kakor sedaj ob novem letu, da se poslužujejo sokolskih razglednic, ki so raznovrstne, in zelo primerne za novoletne spomine. Najširše občinstvo torej ponovno opominjamo in prosimo, naj pridno sega po njih, kajti s tem podpira dobro stvar in pomaga Sokolstvu do gmotnega uspeha brez, katerega je vsako, tudi idejalno podjetje nemogoče! Bratje, mislite torej na sokolske razglednice, kupujte in širite jih po slovenski domovini.
Pozor! Kupujte samo prave zletne razglednice, ki jih je izdala Slov. sokolska zveza«, kar je razvidno iz tiska na razglednicah.
Godba za zletne proste vaje članstva, zložil brat Stane Vidmar, zmagovalec v praški
»Mi smo dobri kristjani, oni so dobri kristjani in se bojujemo?« tako se je čudila Cena, zroč za odhajajočimi.
* * ' •* '•
*	a i *■'
.	i	“T
Mir je bil sklenjen.
Božič se bliža. Vojaki so odhajali na dopust ...
Tudi v Vjetrem so se povrnili nekateri. Le Stojančo še ni prišel — tudi nobene vesti ne dobe od njega.
Staro Ceno navdaja strah, skrb kljuje njeno srce, in črne misli ji krožijo po razburjeni glavi.
Dan poteka za dnevom, in neprestano se ozira njen plahi pogled na vrtne duri in prisluškuje, morda vendar enkrat zaškripljejo v tečajih.
Raangiel Stojnov je dospel, in Peter Den-kovijat in Stematovi bratje so se tudi povrnili, Cena pohaja vse in povprašuje, nikomur ni nič znano. Do nekega gotovega časa so videli Stojana, in potem so ga zgrešili.
Hudo ji je, kakor da ji umira srce v starih prsih... od hiše do hiše hodi in išče svojega Stojana.
»Mati!.. Stričev Dimitrij se je vrnil!« ji zakliče njena hčer Kina ... Pritekla je vsa za-sopljena skozi vrtna vratiča.
Cena vstane in gre Dimitriju naproti.
»Pozdravljam te, Dimitrij. Kje je Stojan?«
Toda Dimitrij ne ve ničesar o njem.
»Morda so ga poslali proti Vidinu ...« pristavi Dimitrij. »Morda je krenil drugo pot...« šepeta xojak v zadregi.
tekmi za prvenstvo »Zveze slovanskega Sokolstva«, prirejena za klavir je izšla pred kratkim, na kar sokolska društva in članstvo ponovno opozarjamo. Dobiva se proti predplačilu pri »Slovenski sokolski zvezi«. Cena 1 K. V zalogi jo imata tudi tvrdki: Narodna knjigarna in L. Schwentner v Ljubljani.
Prva seja slavnostnega odbora za III. slovenski vsesokolski zlet v Ljubljani se je vršila v nedeljo 15. t. m. ob 10. uri dopoldne. Podrobno poročilo ter sklepe priobčimo prihodnjič.
Slovenski sokolski koledar za leto 1913 izide ob 501etnici slovenskega Sokolstva z bogato, jubilejnemu letu primerno vsebino in mnogo številnimi slikami iz slovenskega Sokolstva iz praškega zleta. Za običajnim koledarskim delom sledii strokovni del z naslednjo vsebino: Gangl: Pesem Sokolov; Marinček: Ob 501et-nici slovenskega Sokolstva; Murnik: Po praškem zletu; Sajovic E.: I. zlet zveze slovanskega Sokolstva v Pragi; Kajzelj: Slovenci na praškem zletu; Pestotnik: Sokolstvo med slovenskim ženstvom; Jasovec: Dijaštvo v pre-porodni dobi slovenskega Sokolstva; Jezeršek: Razvoj našega naraščaja Gangl: Čuj nas zemlja mila! Ambrožič: K organizaciji; Roglič: Sokolski dom v Litiji; Lah: Iz slovenskega sokolskega in telovadnega slovstva; Kostnapfel: Naši vsesokolski zleti; Sajovic Gv.: Slovensko Sokolstvo v letu 1912; Slovenski in slovanski telovadni časopisi. — Za strokovnim delom sledi pregledno sestavljen statistični del v slovenski in ostalih slovanskih sokolskih organizacijah ter tudi v inorodnih telovadnih zvezah in nato priročni tabelični zapisnik za vaditelje vseh telovadnih vrst. Letošnji koledar se ie v tiskarni nekoliko zakasnil, zato se začne razpošiljati šel okrog novega leta. Brate, ki ga žele in še niso prijavili naročbe, opozarjamo nanj, ker se tiska le v omejenem številu. Naroča se pri vaditeljskem zboru Sokola v Kranju, cena 1 K, s pošto K 1.10. Na III. slovenskem vseso-kolskem zletu bo služil koledar kot dobra in-formačna knjižica o slovenski sokolski organizaciji, v jubilejnem letu pa kot zgodovinski kažipot v razvoju naše sokolske organizacije.
DNEVNI PREGLED.
Reklaniska kritika. Pišejo nam: Slovenskemu hiperkriticizmu sledi absolutna nekritičnost. Katoliška bukvama je izdala ponatisk Finžgar-jevega romana »Pod svobodnim solncem« in vsa slovenska domovina od Triglava do Trsta je polna glorije. Reklamski boben grmi, da še nikdar tako za nobeno slovensko knjigo. Kaj Prešeren, kaj Gregorčič in Aškerc, kaj vsi slovenski literati od Jurčiča do najnovejših! Zdaj šele smo dobili solnce v slovensko književnost in Finžgar je naš prvi leposlovec, njegov roman pa »prvi slovenski leposlovni umotvor«! Tako buče in hrume — inserati. »Temu monumentalnemu delu se priznava splošno prvenstvo med slovenskimi romani. Finžgar je naš Sienkiewicz in njegova povest »Pod svobodnim solncem« ponese prav gotovo njegovo ime tudi med tuji svet, da pridobi veUavo našemu malemu narodu v svetovni literaturi«. Tako deklamira naročena
in gotovo dobro honorirana reklama iz založništva »Katoliške bukvarne«. Velike, smele, nečuvene so te besede, a ponatiskujejo jih iz »Slovenca« tudi drugi listi, čeprav ni čital Fin-žgarjevega romana (ali povesti) še prav noben kritik. Priznati se mora, da. je dosegla »Katol. bukvama« rekord v slovenski reklami, a čuditi se je — nekritičnosti naših listov, ki slepo ponatiskujejo bobneče hvalisanje iz »Slovenca«. Saj je mogoče, da je Finžgarjevo delo resnično lepo in dobro, čeprav avtorjev poklic in njegovo svetovno naziranje ne dajeta a priori nobenega jamstva. Delo je izšlo v »Domu in Svetu«, izdala ga je v ponatisku »Katoliška bukvama« in spisal ga je katoliški župnik in politik. To so momenti, ki na umetniško delo vsekakor vplivajo tako, da smemo biti vsaj oprezni. Da se spis prevaja na nemški jezik, ni nikak dokaz. Počakajmo torej resne, objektivne kritike. Za slavospeve bo časa še dovolj. Reklamnemu bobnu pa ne zaupajmo!	Verus.
Antialkoholni kongres je vesel pojav, ki smo ga doživeli. Prepričani smo. da ga s priznanjem pozdravljajo vsi, tudi oni, ki niso prijatelji abstinence. Škodljivost alkohola čutimo danes v zasebnem in javnem življenju. Koliko
»Moj Bog in Gospod!... samo kje je zaostal. moj dobri Stojančo?« vzdihne globoko starka.
Zopet gre vun in se napoti v Stojankino hišo. Že na vrtnih dvereh je drhtelo njeno srce.
»Sedaj mi naznani Stojanka, da je prejela ad Stojanča pozdrave, in da pride Stojančo na
praznike...«
Ali ji bo povedala vsaj Stojanka kaj dobrega?
T oda ne, ona molči...
Njene oči so krvavo obrobljene...
* *
*
Vsa vas je pokoncu. Saj pozdravlja prvi polk, ki se vrača iz vojne.
Sredi ceste nasproti Cenini kočici so postavili vitke, visoke mlaje, zvezavši jih zgoraj, da so se videli kot obok, prinesli so iz gora dehteče borovce, in ovili mlaje z vejicami. Cisto na vrhu so pritrdili samo z bazarčikom prevlečen napis: »Pozdravljeni, hrabri vojniki!« Potem so okrasili vse s trobojnimi narodnimi zastavami. In tako je nastal slavolok!
Zmagoslavna vojska je prišla in odšla. Znabiti pride šele za njimi... morda je sklenil, da pride na Sveti večer... Za nič na svetu ne bo zaostal med tujci tekom božičnih praznikov. Tudi sedaj še je opažati prihoda posameznih vojakov... večer še ni napočil... Prišel bo... Saj ve, da ga čaka tukaj toliko ranjenih src...
Tako pomišlja nesrečna mati.
-* *• , • \ *
*	;	v	-
lepega časa, koliko sil nam požre alkohol. Ka£ ko žalostno je pogledati na propadanje celih posestev, ki so postala žrtev alkohola. Koliko naših nadarjenih ljudij uničuje svoje sile z alkoholom. Kako žalostno je, da skoraj ne more biti nobene večje narodne prireditve brez pijanosti, da ni niti veselega niti žalostnega dogodka — brez pijače. Treba bi bilo v teni oziru te-* meljito izpremeniti naše javno mnenje in našo — vzgojo.
V balkanski vojni se je pokazalo, kaj zmore trezen in zmeren narod. Največje zmage, kar jih pozna zgodovina nove dobe, so izbojevali srbski in bolgarski junaki, ker so bili vztrajni irt odločni. Vstrajnost in odločnost pa ima le člo-*1 vek, ki ni alkoholik. Srbi in Bolgari so nam Slovencem lahko za vzgled — kako je treba služiti svojemu narodu. Abstinenca je pri njih tako razširjena, da se mnogim opojne pijače protivijo' in jih niti za zdravilo ne marajo. Slovenci, pridružimo se našim južnim bratom v tej dobri lastnosti.
Alkohol med Slovani. Vsak narod ima nekako svojo narodno pijačo. Tako n. pr. Cehi pijo pivo. Abstinenca med Cehi ni posebno razširjena — toda pijancev tudi ni — pivo večinoma pije vsak človek — vino se pije le bolj pri posebnih prilikah. Statistika je dokazala, da Čehi eno leto več zapijejo — nego stanejo vse šole. kolikor jih imajo — Poljaki izdelujejo likerje, ki so znani po svetu. Tudi narod pije po večini žganje. To ima slab upliv na narod —i krčme imajo po večini v rokah Židi in tako pogosto cela posestva padejo v roke Židom, ker je gospodar vse zapil na žganju. Poznanjski Poljaki so bolj trezni, zato imajo v svojem narodnem boju več odporne sile. — Rusi pijo čaj toda ne z rumom. Ruski čaj je dobra in zdrava' pijača, ki jo vživajo vsi sloji. Narod pije tudi »vodko« vendar ni toliko pijancev — kakor pišejo Nemci. Mužik in delavec pijeta vodko (špirit) ki nese državi milijone. Tu je napaka od zgoraj; vodka se prodaja v steklenicah. Protialkoholno gibanje na Ruskem je zelo razširjeno in je mnogo abstinentov. Po mestih so čajarne in mlekarne, kjer se pije samo čaj in mleko. — Srbi in Bolgari pijejo zelo malo, po večini se pije t. zv. »boza« — to je nekaka sladka voda. ki je za žejo prav dobra. Značilno je, da se celo pri velikih narodnih veselicah, kakor je n. pr. na Petrov dan v Topčideru —ne pije. In vendar je vse veselo. Na Balkanu pijejo Turki žganje —< ker jim je vino prepovedano — toda Srbi iii Bolgari žganja sploh ne marajo. Razni nemški listi , ki so skušali na vse mogoče načine smešiti slovanske narode — ravno glede alkohola niso mogli očitati ničesar. V sedanji vojni se je pokazalo — kaj pomeni treznost za narod. —< Hrvati pijejo vino — v Slavoniji je razširjeno žganje. O treznosti tu ni govora. — Slovaki pijejo žganje — vsled tega so slabi gospodarji — narodno propadajo in se izseljujejo. V Ameriki jih dobro poznajo: ako se vidi na ulici pijanca
— se navadno pravi: da je Poljak ali Slovak.
— Slovenci pijemo vsi največ vino. Ob času dobre letine se je pilo vino kakor voda — zdaj se širi med narodom žganje. Kar se treznosti
iltSa	V>	i t > nilcotnur v SEgWd. jVllcollol
nas uničuje. Skoraj bomo v istem obsojanju s Slovaki. Skušajmo najti pot rešitve!
Bhnen. Poročil se je včeraj dr. Josip Lavrenčič,^ odvetniški koncipijent z gospodično Anny Žnideršič. Naše iskrene čestitke!
Znamenja na nebu. V evangelju čitamo: »Ko vidite znamenja na nebesu. potem znajte, da je čas blizu... itd. Tako je bilo tudi na večer'14. oktobra letos med 6. in 7. uro zvečer, daje bil mesečni prvi krajec (srp) pred zahodom čisto rudeče krvav, med tem ko je v vsej svojej krasoti navidezno 1 meter in pol nad njim plavala blesteča se Venera kot večernica na krasnem večernem obzorju! Da živimo v srednjem veku, stavim svojo glavo, da bi bil iztaknil kak astrolog razna strašna prerokovanja! Kaj da' vse čaka grešni svet pred koncem tekočega ali nastopajočega leta: kuga, lakota, vojna, slabe letine itd. — A vendar se nam zdi, da je bila ona nebesna prikazen na svoj način značilna in velikega pomena; kajti balkanska vojna se je pričela ravno pred tremi dnevi od takrat ob črnogorski meji in čez 4 dni je izbruhnil splošni osvobodilni požar na celem balkanskem polotoku! Rudeče-krvavi polumesec je v resnici po-pomenil nad vse predstavljanje krvavi ples in vrišč med poiumesecom in križem; z drugimi
Naslednjega dne je šla Cena zgodaj v cerkev. Frank, ki ga ji je poslal Stojan, je izme-nila, kupila sedaj zanj voščenk in jih dala nažgati pred vsemi oltarjevimi podobami.
Z veselim obličjem se je vračala domov.
»Da, da ... danes pride čisto gotovo ... Jutri je božični dan... in sedaj jii več dolgo do takrat...« mrmra pred se. »Najsvetejša devica privedi mi ga nazaj... sveti angejj varuh.., Jezus Kristus, tolaži me ...«;
Kina ji prihiti nasproti m pove, da so se povrnili tudi drugi vaški fantje.
Stara Cena namrši čelo, njeno obličje se zatemni.
»Ne maram, da mi tekaš pripovedovati, ce se vračajo drugi... Pojdi rajši naproti svojemu bratu, kakor gredo druge deklice...« jo je jezno zavrnila Cena.
»Mati, tudi jaz grem s sestro ...« vzklikne Radulčo.
In oboje otrok se je napotilo po zasneženem potu, ki je peljala na carsko cesto, in sla navkreber po klancu.
In stara Cena je obstala v vrtnih unh, da pozdravi povrnivšega se Stojana...
* *
*:
Ledena burja brije od gor. Vrhovi in kotline, ravnine, vse je odeto v sneženo odejo. Nebo ima svinčeno barvo. Crni sestradani vrani se zibljejo nad cesto in krokotajo kot bi peli krajini žalinke in ledena burja piše čez plan, vrteč snežinke y vrtince.	,
(Dalje.)
..■aBBM-saai
besedami: bojevanje na življenje in smrt med Stlačenimi in krutemu tlačitelju — za pošteno, svobodnega človeka vredno življenje! — Seseda nima krvavi mesec s temi svetovnimi dogodki prav nikakega stika — a vendar je bilo slučajno »znamenje na nebesu«. — Blesteča Venera pa naj bo znamenje lepše slovanske bodočnosti na Balkanu.
Borovniški sokol priredi dne 31. grudna t. 1. ob 8. uri zvečer svoj običajni »Silvestrov večer« v restavracijskih prostorih brata Antona Drašlerja. Vabljeni so vsi člani in prijatelji društva.
Odločno in izrecno zahtevajte v trgovinah ko kupujete kavni pridatek. Kolinsko kavno primes z znamko »Sokol« v korist »Družbi sv. Cirila in Metoda«, samo ta je izvrstno in pristno 'domače blago, s katerim more biti slovenska gospodinja v vsakem oziru popolnoma zadovoljna.
Podporno in pravovarstveno društvo državnih uradnih slug, poduradnikov in pomožnih slug za Kranjsko priredi v soboto dne 11. janu-varja 1913 ob 8. uri zvečer v vseh restavracijskih prostorih hotela Lloyd plesno veselico, h kateri se vsi tovariši in prijatelji vljudno vabijo.
Smrtna nesreča ključavničarskega učenca. Pri ključavniškemu mojstru Ivanu Leitnerju v Beli cerkvi je služil 141etni učencc Karol Dor-ner iz Sv Štefana v Labudski dolini. Po neprevidnosti je prišel k neki žagi tako blizo, da ga je ta na več delih života težko poškodovala. Nesrečneža so takoj odpeljali v Splošno bolnišnico v Judenburg, kjer pa je kmalu nato vsled za-tloblienih poškodb izdihnil.
Na poti domov. Iz Celja se poroča: Brata Franc in Ivan Špec iz Sv. Miklavža pri Vojniku in Ivan Kožuh iz Pristave so 21. t. m. popivali v Doklerjevi gostilni v Razborju. Vsi so se ga pošteno nalezli in so pijani zapustili gostilno. Franc Špec je bil tako vinjen, da je večkrat pa-Hel na tla. To ga je pa silno jezilo in znosil se je nad svojima spremljevalcema. Ta dva sta ga pa 'resno opomnila, naj bo tiho, ker nista ona kriva, Če se je tako napil, davsakih pet korakov telebne na tla. Špec pa je na te besede potegnil iz žepa nož in je napadel najprej Kožuha. Sunil ga je v flesno roko in ga znatno poškodoval. Nato se je zapodil še na svojega brata; ta ga je hotel prileti za roko in zadržati udarec. Pri tem pa je brata tako nerodno prijel, da si je zadrl nož do kosti na desni roki. Franc Špec se bo moral ivsled tega zagovarjati pred sodiščem.
Mladi samomorilki. Predvčerajšnjem je Ivsled nesrečne ljubezni izpila 171etna dekla Ivana R. veliko množino raztopljenega kalija. Nesrečnica je zadobila težke notranje poškodbe in so jo'morali takoj odpeljati v deželno bolnico. Penzijonatka neke javne hiše v Gradcu Marija fT. je izpila isti dan večjo množino sublimatove razstopline. Zakaj se ji j,e pristudilo življenje, se še ne ve. Na njeno izrecno željo so jo pustili po zdravniški pomoči v domači oskrbi.
Pretep. V petek okrog polnoči je prišlo na neki graški ulici do velikega pretepa, pri katerem je dobil vojak Štefan Kriza več težkih udar-jtev z bajonetom po glavi, tako da se je nezavesten zgrudil na tla. Odpeljali so ga najprej v bližnjo stražnico, kjer mu je dal zdravnik prvo pomoč. Nato se je Kriza napotil domov.
Samomor vojaka. Novinec 7. infanterijske-ga polka Mihael Mašnik si je te dni pognal v prsa krogljo iz svoje službene puške. Kroglja inu je prodrla prsi in je prišla na drugi strani yen. Samomorilca so odpeljali z rešilnim vozom v garnizijsko bolnico.
Goljufiv ženin. Potepuh in bivši sluga Izidor Sprung iz Gorenjega Štajerskega, je izvabil od gostilničarke Marije Pf. pod pretvezo, da jo poroči 1200 K, s katerimi je potem pobegnil. Vendar orožništvo je sleparja kmalu dobilo in ga izročilo sodišču. Sprung je bil že neštetokrat zaradi sleparije zaprt.
liatnburg postane milijonsko mesto. Koncem tega leta bo stopil Hamburg v vrsto milijonskih mest. Mesto bo štelo koncem tega leta Ihiilijon prebivalcev.
Ljubljana.
— Slovenci. Danes In jutri se vrši v Ljubljani protialkohlnl kongres. Udeležite se predavani In budite povsod zanimanje za protialkoholno gibanje;
— K naši včerajšnji notici »Kako plemenito«, pripominjamo:	Častnika v civilu, ki Je Oplemenitil vratarja s psovkami: »troti, tep«, Se je še le potom policijske intervencije prisililo, da se je legitimiral. Celo od prometnega jUradnika je zahteval ta gospod, da naj pride On k njemu v bufe; no potem, ko je videl stražnika, se je premislil, ter šel sam v prometno pisarno pokazat sivojo legitimacijo. Ime je ?nano, ter se bo vojaško poveljstvo imelo priliko pečati s tem junakom. Ljudje, ki so bili pavzoči pri tej žalostni predstavi, so bili silno Ogorčeni. Da ne "bo nesporazumljenja, pojas-ttujemo, da železniški vratarji ne spadajo v kategorijo delavcev — če tudi opravljajo 24-lirno naporno ter odgovorno službo, za katero Jih marsikak delavec ne more zavidati
— Št. Pavelski dijaki s sabljami v Ljubljani. Dva klerikalna dijaka Št. Pavelske gimnazije se postavljata s sabljami po Ljubljani. Je-den se je izrazil, ako ga kak Slovenec na cesti »štenka«, ga takoj zabode v trebuh. Tudi se prosi vojaško oblast, da ne pušča, da se 171et-ni otroci igrajo z dolgimi sabljami, ker tak otrok ima kratko pamet in se lahko pripeti ka-fca nesreča, če bi padel čez svojo sabljo, ker se Vedno spotika.
* Iz gledališke pisarne. Nedeljske večerne predstave se bodo začenjale poslej ob sedmi m, da se jih lahko vdeležujejo tudi izvenljub-ijanski ljubitelji gledališča, ki se morejo voditi še z zadnjimi vlaki. Začetek prihodnji nedeljski predstavi, »Ubijač«, bo že ob sedmih. Na starega leta dan se priredi akademija: pevske moči slovenskega gledališča nastopijo s posameznimi točkami, nato se vprizori Cour-nova enodejanka »Neizprosni stražnik«.
— Žrebanje. V četrtek, 2. januarja 1913, ob 10. uri dopoldne se vrši v mestni blagajni
48. žrebanje mestnega ioter. posojila. Ta dan ostane blagajna za promet s strankami zaprta.
— Nov list prične izhajati dne 4. januarja 1913. v Kranju, pod imenom »Sava«. Nadomeščal bo prejšnjega »Gorenjca«. Program mu bo politično-gospodarski.
Z doma je pobegnil dne 27. t. m. 141etni deček Milan Košak in se do danes še ni povrnil. Oblečen je v temno-rujavo obleko: kratke hlače, črne nogavice, ter čevlje na zadrgo in ima zimsko križasto suknjo ter rujav klobuk. Kdor bi ga kjerkoli videl, naj ga takoj vstavi ter obvesti starše o njem v Ljubljani, Vel. čoln. ulica 10.
— Društvo nižjih mestnih uslužbencev priredi v nedeljo, dne 5. januarja 1913 ob 8. zvečer v dvorani »Mestnega Doma« svojo prvo društveno veselico. Priprave za kar najbolj sijajno prireditev se že vrše in društveni odbor je poskrbel v vsakem oziru, da se bode občinstvo, ki bode posetilo veselico, kar najbolj zabavalo in da se bode vsakdo vračal ž nje zadovoljen in v zavesti, da je podprl s svojo navzočnostjo in svojim doneskom blag namen, ki ga ima veselica, in omogočil ustanovitev prepotrebnega podpornega sklada, ki bodi zavetišče članom in njihovim družinam za časa bolezni in drugih nezgod. Vstopnice po eno krono bodo prodajali člani tudi v predprodaji in pričakujemo, da bode občinstvo pridno segalo po njih in sc na ta način izkazalo hvaležno za razne usluge, ki mu jih društveni člani izkazujejo ob najrazličnejših prilikah. Z ozirom na dobrodelen namen želimo veselici najboljšega uspeha.
— Podružnica družbe sv. Cir. in Met. in Sokol v Mostah, vabita na silvestrov večer, kateri se vrši v prostorih g. Antona Pečarja v Novem Udmatu. Ta večer bodo zelo zanimive točke na sporedu med temi tudi: tombola, božično drevo, proslava starega in pozdrav novega leta. Ker je vstopnina samo 30 v je pričakovati, da se mnogobrojno udeleže prijatelji teh skupnih društev. Začetek ob 7. uri zvečer. Gorka in mrzla jedila, kakor tudi vsakovrstne klobase; pet vrst vina in dobro pivo; vse je v najboljšem redu preskrbljeno. Tudi vozniki za odhod iz veselice so na razpolago. Torej dragi tovariši, ne zamudite tega večera in pokažite nam, Moščanom, da nas še niste zapustili Pridite z ofrtnim srcem podpirat naša skromna napredna društva. — Z velespoštovanjem, vabi' »Veselični odsek skupnih društev«.
— Posredovalnica za delo in službe N. S. Z. v Ljubljani. Službe iščejo: 2 uradnika, zmožna vseh pisarniških del, 1 delavec za lekarno, sodavico ali kaj primernega, 3 težaki,
1 sluga. Službo dobijo: 1 mizar, 1 krojaški preddelavec za na deželo. 1 hlapec. — Posredovalnica Nar. Soc. Zveze posluje brezplačno ter so uradne ure vsako nedeljo in praznik od 9.—12. ure dop. in vsako sredo in soboto od 5.—8. ure zvečer v društveni pisarni v »Narodnem domu«.
— Tajništvo N. S. Z. opozarja člane, da v lastnem interesu redno vplačujejo svoje doneske, posebno pa one, ki so z doneski zaostali, da iste takoj vplačajo, ter gledajo na to, da ee bode vplačevanje vršilo vnaprej a ne za nazaj. Opozarjamo pa tudi vse ostalo narodno delavstvo, da se včlani v N. S. Z. katera nudi članom nebroj koristi, ker le trdno narodno organizirani bodemo dosegli zboljšanje slabega položaja, v katerem se nahaja slovensko delavstvo. Pristopajte in agitirajte za N. S. Z.
— Odbor »Narodne Soc. Zveze« ima svojo redno sejo v četrtek dne 2. januarja točno ob 8. uri zvečer v društveni posvetovalnici. Opozarjamo člane odbora in nadzorstvenega sveta na to spremembo, ker je v sredo praznik!
— Božičnica, katero je priredila Zveza jugoslovanskih železničarjev, podružnica Ljubljana dne 21. t. m. v restavracijskih prostorih »Narodnega Doma«, je v vsakem oziru izborno uspela. Obdarovanih je bilo 55 otrok z raznimi oblačili, ostali pa z slaščicami. Navzoče je nagovoril podpredsednik Z. J. Z. tov. Mlakar, ki je v svojem govoru povdarjal delovanje društva, vspodbujal navzoče železničarje za sodelovanje v društvu, kakor tudi mladino, da ljubi svoje roditelje, da ne pozabi svoje narodnosti in ljubi svoj jezik slovenski. Gosp. Vilčnik je tudi pokazal svojo prijaznost napram društvu s tem, da je preskrbel dobro znani kvartet, ki je zabaval družbo z ubranim petjem. Tudi godba je prav pridno svirala. Sploh je vladala cel večer prav prisrčna domača zabava. Da se je Božičnica tako lepo izvršila, je v prvi_ vrsti zasluga slov. naprednih darovalcev, ki so darovali svoto K 314, za kar jim naj bode izrečena najsrčnejša zahvala.
™ 77 Loter'iske številke. Trst: 70, 37, 48, 30, 40.
Trst.
Slovensko gledališče v T.stu. V četrtek popoldne se je igralo opereto »Ločena žena«, zvečer pa opero »Nikola Šubic Zrinjski«. Obe predstavi sta bili dobro igrani in tudi udeležba je bila velika. Danes (v nedeljo) popoldne veseloigra »Dobri prijatelj«, zvečer pa opera »Nikola Šubic Zrinjski«.
Slovenska mladina v Rojanu! Danes (v nedeljo) ob 5. uri popoldne javen shod v kon-sumnem društvu, ki ga sklicuje »Nar. soc. mladinska organizacija v Trstu.
Zenska skupina N. D. O. sklicuje za danes (v nedeljo) ob 4. popoldne občni zbor v društvenih prostorih.
Naj novejša telefonska in brzojavna poročila.
POSLANSKA ZBORNICA.
Dunaj, 28. decembra. Današnja seja poslanske zbornice je bila otvorjena ob 10, uri dopoldne. Nadaljevala se je razprava o proračunskem Drovizoriiu. Rusinl so naznanili da vstra-
Mali oglasi.
št. 1.
Spretna šivilja se sprejme v Zatiškl ulici
Meblovana mesečna soba se takoj odda. Poizve se v Gradišču št. 13.
Takoj se sprejme
zastopnik
za prodajo dobičkanosnega predmeta proti visoki proviziji.
Naslov pove „Prva anončna pisarna*4 v Ljubljani.
mČE«**
Štampilje
v«eh vrst za urade, dra-itva, trgovce itd.
Anton Černe
graver Im izdelovat«)) kavčukovih MainplllJ.
Ljubljana, starini m.m
Ceniki fifnnko.
jajo pri obstrukciji, ker še vedno ni prišlo med njimi in Poljaki do sporazuma. Poročevalec Steiirvvender se je odpovedal obširnemu razmotrivanju. Poslanec dr. Korošec se je pritoževal nad omalovaževanjem Jugoslovanov in povdarjal, da so slovenski klerikalci le za kratek čas odnehali od obstrukcije, da zberejo nove moči. Predlagal je, da preide zbornica preko proračunskega provizorija na dnevni red.
Dunaj, 28. decembra. Poljskega poslanca Dembskega je zadel danes mrtvoud. Bolniku sta podelila prvo pomoč dr. Velich in dr. For-manek.
Dunaj, 28. decembra. Poljski klub Je imel danes ob pol treh važno sejo, na kateri je baje sprejel vse maloruske propozicije. Zaradi tega nameravajo baje iz kluba izstopiti. Vsi poslanci pripadajoči vsepoljski stranki. Položaj v klubu js zelo kritičen. Vlada je Malorusom obljubila da bo tekom leta 1914. predložila parlamentu predlogo o ustanovitvi maloruskega vseučilišča. Vsled tega se splošno pričakuje, da bodo Malorusi še danes odnehali od obstrukcije in da bo proračunski provizorij rešen še v današnji seji poslanske zbornice.
KRALJEVSKI HRVAŠKI KOMISAR NA DUNAJU.
Dunaj, 28. decembra. Danes je prišel semkaj kraljevski komisar Slavko Čuvaj in je dalje časa konferiral z ogrskim ministrskim predsednikom Lukacsem. Padec Čuvaja je gotova stvar. Komisar se nič več ne vrne na svoje mesto.
Dunaj, 28. decembra. Čuvaj bo šel zdravit svojo politično bolezen s svojo soprogo v Nico.
LUKACS PRI CESARJU V AVDIJENCI.
Dunaj, 28. decembra. Lukacs je danes dobil od cesarja v posebni avdijenci predsankcijo volilne reforme. Po novi volilni reformi še pomnoži število volilcev za 800.000. Ogrski državni zbor je sklican na 31. decembra, da se mu predloži volilna reforma. Lukacs je po konferenci s Čuvajem odpotoval v Budimpešto.
FRANCOSKE BOJNE LADIJE ODPOKLICANE IZPRED CARIGRADA.
Carigrad, 28. decembra. Francoske bojne ladje so od tu odpoklicane. Tu ostane samo francoska križarica »Leon Gambetta« in to samo toliko časa, dokler ostane tu nemška križarica »Goeben«.
SRBI NOČEJO ITI IZ DRAČA.
London, 28. decembra. Srbska posadka v Draču se upira zapustiti Drač.
BOJI PRED SKADROM.
Carigrad, 28. decembra. Listi poročajo, rda je turška posadka v Skadru napravila izpad ter se zapletla v ljut boj s Črnogorci in Srbi. v katerem boju je padlo nad 300 mož in bilo ranjenih kakih 500 mož. Turki so baje zmagaU.
KRIZA V RUSKEM MINISTRSTVU.
Petrograd, 28. decembra. Car Nikolaj Je radi političnih spletk odpustil ministra notranjih del Makarova in njegova dva pomočnika Haru-zina in Soloraveva. Za ministra notranjih del bo imenovan gubernator Maklakov.
BOLGARSKE PRIPRAVE.
Bukarešta, 28. decembra. Iz Ruščuka poročajo, da se Bolgarska pripravlja na skorajšnje nadaljevanje vojne. Vojno ministrstvo je odredilo, da se pokliče letnik 19f?!'Pod zastavo so razen tega poklicani vsi moški do 60. leta. Prejšnji teden je dospelo v Ruščuk mnogo municije in živil. Dva parnika sta izkrcala konje in sanitetni materijal ter 80 zdravnikov in strežnikov.
Odgovorni urednik Radivoj Korene.
Last in tisk »Učiteljske tiskarne« v Ljubljani.
Gramofonske plošče
> § a
■dn« c c
- N N
flj T
3 S.J3
M
Er*« 2. O. O
sr “ M<
n i* ■ rx < £ » n 3 3 a
sro 2. = ^ cb sr 3 n O U O'
O 3
n> 2
n>
Fr. P. Zajec, Ljubljana Stari trg 9
Najfinejši
IT
iz žita oddaja na debelo od 60 litrov naprej po nizki tovarniški ceni veležganjama 250
M. ROSNER Co.
v Ljubljani, poleg pivovarne MUNION“J
= Specialna trgovina.........
finih ročnih del
TONI JAGER
v Ljubljani, Zidovska ulica 5.
Predtisarija, — Tamburiranje. — Montiranje. — Plisiranje.
BiBBOima
i
o
A. Kje pa pustite pruslti svoje nože in škarje?
B. Pri gosp. Ivanu Kraigherju. On je fin umetni brusač.
Tudi se dobi pri njem vsakovrstno zelo dobro blago.
Obiščite ga, stanuje v Ljubljani, Židovska ulica štev. 3.
■■■■■■■■
m
!Pozor trgovci!
Od danes naprej se prodaja galanterijsko blago in pletenine iz konkurzne mase Ludovika Dolenca, v Prešernovi ulici
pod tovarniško ceno.
Vsakovrstno
KURIVO.
Melika in trda drva
cela in razžagana.
Retortno oglje. Trboveljski kosovnik
K 2 80-3-40 za 100 kg.
Trbovljski kockovnik.
K 2-66—3-20 za 100 kg.
Velenjski briketi.
Ki a _ a edina štedilna kurjava za peč. 1 d I d K 1 •40—1*60 za 100 komadov prosto na dom postavljeno.
St. & C.Tauzher, Dunajska cesta 47.
Telefon Stev. 152.
	cc		-o
	'tT CD ■ mmm	lis * **	o co CD cr
	wmmmm	Jlljt ^ ■	3
	cd		
	CD	m : Jlilih '*	co<
	HH		
	■ mmm	mj1	CD
	"5	huihsh'	O
	■ ■■ o		§L
	CD		mmm m
	ca. x/> cd	f^Mer M»d»c1nO	•■+* CD E
	c	J	mmm a
	o co	‘•ovroSebeniM^® 1	ZT CD
	o	r;’ ?■	
			'5T
Inojat^Si
V italijanski kufif nji
hotela pri Maliču nasproti glavne: pošte
se dobe vsak dan asortirane mordke)£ll?A. Vina samo iz najboljših kleti in sicer br.onska, porenška iz agrarnega zavoda. Opolo-V>no po 72 v liter za družine na dom postavljeno itd.
§ Največjo izbiro
razglednic
za praznike
od 2 vinarja naprej priporoča
Marija Tičar
Ljubljana, Sv. Petra c.
nasproti »Zlate kaplje".
!
Odda se:
Za februarjev termin 1913:
lep, velik lokal
pripraven za trgovino, odvetniško pisarno itd. v dobri legi mesta.
Za februarjev termin 1913:
lokal za trgovino
v najlepši in tudi najprometnejši legi mesta Za takoj: Užitnine prost
lokal za skladišče
pripraven tudi za delavnico itd., eventuelno z vporabo lepega dvorišča.
Različne lokalitete
(šupe) z velikim okolo ležečim prostorom, pripravno za stavbenike ali sploh za obrtnike, ki rabijo velika skladišča tudi na prostem.
Natančnejše se poizve:
v pisarni štev. 12 v hotelu pri „Maliču“
nasproti glavne pošte.
Ceno postelfno perje!
Najboljši češki nakupni vir!
1 kg sivega, dobrega, pu-]jenega2K; boljšega 2'40 K; prima polbelega 2-80K, belega 4 K; belega puhastega 510 K; velefinega snežnobelega, puljenega, 6’40 K, 8 K; puha	sivega
6 K, 7 K, belega,	finega
10 K; naj finejši prsni puli 12 K. Naročila od 5 kg naprej franko.
Zgotovljene poste"«
ali rumenega nankinga, pernica 180 cm dolga, 120 cm Široka, z dvema zgiavnicama, 80 cm dolgi, 60 cm	Sir.,	polnjena	z	novim sivim, prav	stanovitnim	puhastim perjem	16 K; napo! puh 20 K; puh
24 K; posamezne pernice 10K, 12 K, 14 K, 16 K zglavnice 3 K, 3'50 K, 4 K. Pernica, 200 cm dolga, 140 cm Sir. 13 K, 1470 K, 17-80 K, 21 K, zglavnica, 90 cm dolga, 70 cm Sir. 4-50 K 5-20 K, 5 70 K, spodnja pernica iz močnega, črtastega gradla, 180 cm dolga, 116 cm Sir. 12-80 K, 14'80 K. Razpošilja se po povzetju, od 12 K naprej franko Lahko se franko zamenja za neugajajoče se vrne denar. — Natančni cenovniki gratis in franko.
S. Benisch, Dešenice štev. 790, Češko.
i vrdka BUina& Kaseil nasl. Pr>P<-';oČa svojo veliko zalogo glaze in raznovrstnih
M	drug h rokavic, modno blago, parfumerijo, galanterijo,
Qnhn	reI,?* lzdeIovanie vseh vrst prevlečenih gumbov,
•	01^1.1 UUUl |j kakor tudi vse kirurgične potrebščine kitne pasove,
ravi.održalec itd. po najnižjih cenah. Snaženje vseh
Liubliana Zidovska ul 5vrst r°,kaviV Moderna predtiskarija. Postrežba točna
Ljuuijaiia, Liuuvana Ul. jin soj1(jna> Vnanja naročila se točno izvršujejo. 134
r
%
Mor svoj želodec ljubi, ne pije drugega, kakor
želodčni likčr
n
Najboljši želodčni liker!
Sladki In grenki.
Pristni „FL0R1AN“ ne slabi in ne omami, ampak daje moč in veselje do delal
Naslov za naročila: „FLQRIANM, Uuhljana.
V.
Vel ika božična okassion prodaja
damskih p<»letojev, raglanov, kos'umov in bluz v vseh najmodernejših barvah in fazonah. — Nadalje oevornna zaloga raglanov, oblek in klobukov za gospode in deeke.
Cene priznano nizke!	Postrežba	solidna!
„Angleško skladišče oblek“
o Bernatovič, Ljublj tna, Mestni trg štev. 5
ip\
v
Postavno varovano
St. 42004.
Razglas.
Zaradi novoletnega praznika bode meseca januarija v Ljubljani prvi skupni semenj za govedo in konje v sredo dne 8. januarja 1913.
^Eest2n.i rr^a*'fl£stra,t XjjTjLlolj©/n.i,
dne 20. decembra 1912.
Zupan:
Dr. Ivan Tavčar 1. r.
i
JULIJA ŠTOR
Ljubljana
Prešernova ulic* Štev. S. naj večja zaloga moških, danskih in otroških čevljev, čevljev za lawn-tennis in pristnih
goissersklh gorskih CgvUgv.
m
m
brez odbitka rentnega davka. Rezervni zaklad nad K 700.000.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
r>elni£k<& glavnica K 8,000.000.	Reservm	iond	H 800.000.
(Podružnice: Split, Celovec, Trst, Sarajevo, Gorica in Celje.) naznanja svojim vlagateljem, da bo zvišala od 1. januarja 1913 obrestno mero od starih in novih vlog na knjižice
letnih 4V|o
ni
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v Ljubljani
[	—i
obrestuje hranilne vloge od fl
^	•	P
1. januarja 1913 naprej po g
čistih	fi
Elegantna In jake skrbna Izvršitev po vseh cenah.
na
Rentni davek od vlog na knjižice plača banka sama. — Sprejema vloge na tekoči račun proti 30 dnevni odpovedi
po 5"|,i in proti 60dnevni odpovedi po S1 |a<lj«.
Preskrbuje nakup in prodajo vseh vrst vrednostnih papirjev, deviz, valut; zavaruje srečke proti kurzni izgubi pri žrebanjih; izvršuje vse bančne transakcije točno in kulantno.