Naša ftanovska organizacija. NAŠIM ORGANIZATORJEM! Večina naših društcv ni doslej imela navade, da bi prip:ravila svoja zborovanja žc v odborovi seji. S tem je organizacija ob= čutno trpela, ker so bila prepogosto zboro« vanja premalo stvarna in vse preveč raz* drapana. Prav v času pa, ko je poverjeni? štvo storilo v smislu sklepov letošnje dele? gacije prve korake proti temu škodljivemu pojavu, nas je odbor nckega društva izne= nadil s — pripravo zborovanja, ki se ne sme P'On<oviti nikjer več. Vsi čland odbora so pred novo volitvijo izjavili, da ne sprejs mejo več nikakega mesta v novi poslovni dobi društva. Ta sklep se je napravil že v odborovi seji, ko je bil predsednik pove* dal, da ne morc v prihodnje pod nikakim pogojem sprejeti ne predsedniškega, ne dru= gačnega mesta v društvenem odboru. Razume se, da ni mogel tak sklep do= bro učinkovati na navzoce zborovalce. U6i= teljstvo si menda še ni dovolj v svesti smi* sla dn pomena organizacije, da ga nc bi taka izjava kolikor toliko demoralizirala. Zgo* dilo se je, da ni bilo več mogoče dobiti ljudi, ki bi sprejeld predsedniško 6ast. Drug za drugim so člani odklanjali ponudbe. Do« živeli smo neukusne in za učiteljstvo ne^ čaistne prizore, ko se je pričelo takorekoč kramariti s funkcijo, ki je ena najčastnejših, kar jih more uiteljstvo zaupati svojim naj^ hioljšim bojevnikom. Šele po dolgem času je eden izmed mlajših članov sprejel ponus deno mesto, da je s tem presekal ono ne= resno, mučno barantanje. Mimo tega pojava ni mogoče brez fco* mentarja. Kakor ni sicer dogodek sam na sebi prav nič važen, nam pa odpira pogled daleč v naše organizacne razmcre. Tak do= godek namreč bi ne bil mogoč, ako bi bili pojmi o organizaciji čisti med nami. Vrste resnic ne poznamo dovolj — kakor so sicer cnostavnc in same ob sebi irazumljive. Ali ni organizacija naša skupna zade* va? Skupna vsem, od prvega do zadnjega, ki z delom v šoli služimo vsakdanji kruh zase dn za svoje družine? Koliko jih je med nami, ki lahko živijo iz drugih virov brez ozira na učiteljsko službo? Koliko imamo rentndkov dn veleposestnikov v svojdh vrs stah, ki bi se lahko odpovedali svoji učitelj^ ski službi? Z drugo besedo: interesi, gmotne in pravne koristi so skupne vsemu stanu. In kakof je res, da so naši interesi skupni, je rcsnica, da nam jih nihče ne 'bo branil, 6e jih ne bomo branili sami, da se ndhče ne bo boril za nas, če ne bomo sami storili te= ga. Skupne koristi se pa dado le skupno braniti. Kdor si gre z beračenjem po uradih iskat udobnost, jo bo dosegel navadno le na škodo tovariša, komaj da drugače. Ali stan s tem kaj pridobi? Vsakdo čuti, da le izgubi. S tako, učitelja vzgojitelja nedostojs no prakso, dajo neznačajni kruhoborci zgolj potuho onim, ki nas izigravajo, ki nam še trše režejo kruh kakor dela to zakon sam. Zato je potrebna organizacdja. Ako so — že davno — nastala naša učiteljska dru= štva, se niso rodila dz slučajnih vzrokov, ampak jih je vrgla v svet potreba. Organi« zacija ni tukaj radi predsednikov, radi od= borov, radi častnih članov, diplom in ka« divnice, tudi ne radi lepih fraz, ampak da se stan ohrani v borbi za obstanek. Moč organizacije pa je v tem, da se vsi zavze= majo za skupne interese stanu, vsi brez iz« jeme in da jih zagovarjajo vsi da jih bra= nijo, ker so dan za dnem sile na delu, da oškodujejo nas vse ali pa vsaj poedince, zdaj tu, zdaj tam enega. Kdor tega ne vidi, ali je sle.p, čepirav je učitelj, ali pa — po= vejmo naravnost — nima casti. Kdor stoji izven vrst organizacdje, tvorbe, v kateri edini se moremo braniti v današnjih časih množic in ko en edin človek nič ne pome? nja, kdor stoji izven vrst organizacijc, je zajedavuc. Kakor živi parazit iz tujega te* lcsa, tako ohranja in pnidobiva pravice nes organiziran zajedavec iz dela in truda orga= r.iziranega člana v stanu. Kar pa smo žrtvovali, ako je ta beseda sploh umestna, za organizacijo1, to smo dali vsak sam sebi. Organizacija, to ni božan« stv/o, ki smo mu prisiljeni klanjati se, to smo mi sami, stan. ki hoče ščititi svoje pra« vice, učitelj, ki noče, da bi ga vsakdo teptal, da hi vsakdo hodil po njegovi glavi. Z ne-, voljo in pod pritiskom vrše nekateri svoje organizačne dolžnosti. Drže se, kalkbr bi iz= kazali pošebno milost predsedniku in od* boru, če so prišli na društveno zborovanje. Malo bo dmel stan od takih svojih pripadni* kov. Varuj nas Bog pred takimi organizi« »¦anci! Ž njimi bi stan gotovo že davno iz» gubil ne le svoj pomen, ampak tudi že dostžene pravice. Ž njimi bi zbankrotiralo učiteljstvo, bi zbankrotirala šola. Spričo tas kih nezavednih ljudi je dclo v organizaciji najtcžavncjše in kjer jih je veliko in pre> več, tam morajo izgubiti vsako veselje za delo še oni organizatorji, ki se sicer altrus istično bore za stan v njegovih prvih wstah. To nam je zadnje zborovanje lOmenjenega učiteljskega društva še prenazorno poka* zalo. Morda 'bo kdo ugovarjal, da je prav v tem učiteljskem društvu vse preživo pred ocmi, kar je bilo nezdravega v organizaciji. Tak razlog ne drži. Mislimo, da bi nikdar ne moglo priti do žalostnih stvari, ako bi bilo učiteljstvo stanovsko zavednejše ako bi imelo živo stanovsko zavest v vsch članih stanu. Kar je bilo žal mogoče, je bilo mo= goče le, ker ni imela večina dovolj jasnih pojmov o organizaciji in .o njenem pomenu. Organizacijo je mogoče osebno zlorabljati le tedaj, ako so njeni pripadniki nezavedni, ako ne vedo, čemu so sploh organizirani in če se ne zmenijo za organizacijo. Tudi tu= kaj velja: mea culpa! Končno še beseda o društvenih odbo= rih! Kolikor je kritika v organizaciji svo* bodna, se nihče ne sme pregrešiti z defe* tizmom, z razbijanjern organizacije. Tudi umikanje z zaupnih mest je dcfetizem, ako ne govore tehtni osebni razlogi za to, da se kdo brani sprejeti kakršnokold funkcijo v odboru. Kakor je dolžnost organizirancev, da stoje za svojimi stanovskimi organiza« torji v skupno korist nas vseh tako se ne sme nihče odtezatd delu na odgovornem me< stu, ako ga društvo spiozna za vrednega. Ni dolžnost nikogar, da nosi sam na svojih ra« menih vsa bremena organizatoričnega dela, ako mu jih hočejo naprtiti. A prav tako je sramotno, ne možato in ne dosledno1, če se hoče kdo povsod odtezatd in skrivati za ostale, često samo iz prevelike udobnosti. Delimo delo in ga nosijno vsi, veseli, da delarriio v javnosti v korist vseh in s tem tudi za lastne koristi! Odborniška mesta v društvih se nikakor ne smejo omalovaževati, da, poniževati z odtezanjem. To so mesta dela in ž njimi naj počaste društva najbolj« še iz svojih vrst. Kdor se umika in brani brez vzroka, ni vreden zaupanja svojih to* varišev. Zato pozivamo vse, iki imajo polno zas vest, da je organizacija jez, ki ga gradimo vsi v lastno obrambo, naj se ob vsakem de« fetističnem demoralizujočem pojavu v naših društvih z vso silo uprejo. Ne podirajs mo, temveč gradimo! Proč z nezdravim, predvsem proč z vsem, kar nas slabi, pa 6e se to godi glasno ali tiho! Organizatorji, bdite nad tem, kar ste zgradili. bdite nad društvi, nad organizacijo! Dovolj so jo ru= šili, nihče nima več pravice polagati nanjo svojib rok! I. Sl. Opomba uredništva: Prihašamo ta čla« nek, ker smatrarriiO, da pokaže organizacija le svojo moč, 6e je sposo'bna govoriti javno tudi o nedostatkih, ki se pojavljajo ter s tem pokaže, da ima voljo jih odpraviti. Na nasprotnike, da bodo to izrabiii, se ni ozi= rati, ker preje bodo prišli bolnemu telesu zraven, kakor zdravemu. Vabila = NOVOMEŠKO UCITELJSKO DRU* ŠTVO. Zborovanje se bo vršilo ob 9. uri v Novem mestu (deška šola) mesto 5. movems bra 12. novembra 1927; to pa radi tega, ker sc bodo 5. novembra 1927 vršile volitve, v disciplinsko sodišče. = UCITELJSKO DRUŠTVO UJU ZA ŠMARSKO=ROGAŠKI OKRAJ ,bo zboro^ valo v soboto 5. novembra 1927 ob 10. uri v Rogatcu. Na dnevnem redu jc med drugim tudi prcdavanje tov. Dujca o higijeni in morali ter občni zbor. Pred zborovanjem ob /¦> 10. uri odborova seja. = UCITELJSKp DRUŠTVO ZA CELJSKI OKRAJ bo'zborovalo v soboto 5. novembra t. l,.Na dnevncm redu bo preda^ vanje tov. prof. Šiliha: Poglavje o modemi psihologiji. Ako bo mogoče, !bo podal še tov. Bl. Jurko nekaj ocvirkov iz svoje potne torbe. Po zborovanju ogled nove okoliškc osnovnc dcške šole. Začctek ob 9. uri. Ob 8. uri v*zborovalnici 'odborova seja. Porocila: + SAVINJSKO UČITELJSKO DRU= ŠTVO ZA VRANSKI OKRAJ je zboro* valo dne 12. oktobra 1927 na Gomilskem. Situacijsko poročilo. Tovariš predsed* nik B. Zdolšek je precej natanko poročal o scji širjcga sosveta v Ljubljani in o pos krajinski skupščind v Kranju. Siatistika. a) Število učiteljstva v okra» ju: 36. b) Števiio članstva v okraju: 32. c) Štcvilo udeležencev pri zborov.: 31. Predlogi. Tovariš L. Lu.šin predlaga sledcči dopis za UJU v Ljubljani. — »Z ozirom na Vaš dopis z dne 6. oktobra 1927, štev. 298 in na odstavek 7. točka »Uradni list« št. 55 — 1927 ima vse učiteljstvo pravo na brezplačno kurivc tako upravdtelj kot tudi ostali a to pa samo v slučaju, da more kriti krajevni šolski odbor te stroške, ozi* roma jih isti more zmagovati. Da pa se uči= tcljstvu (vscmu) ne krati njdhovih pravic, prediaga: Savinjsko učitcljsko društvo na svojem zborovanju dne 12. oktobra 1927, da sc UJU zavzame za učiteljstvo glede gornjc vsebinc in izposlujc na merodajnih mestih, da vse učitcljstvo dobiva potrcbno kurivo brezplačno in da dobe krajevni šol= skd odbori nailog, da v svojih letnih poroči* lih vstavijo za to potrebno vsoto.« Tovariš Sevnik predlaga: UJU naj ukrenc, kako da bi se sprejemalo le gotovo število gojenk v učitcljišča. Ukinejo se naj tudi paraielke na istih. Samo> zobrazba — krožki. Tovarišica Mici Rojnikova je podavala o samodzobra* ževalncm tečaju v Ljubljani. a) Krožki: Uistanovila sta se dva krožka, in sicer: 1. Vransko, Št. Jur in Lokc jc krožek Vran* sko; poverjenica tov. B. Jakšetova — Vran= sko. 2. Braslovče, Lctuš, Polzela, Gomilsko in Orlavas je krožek Braslovče; povcrjenik tov. F. Šega — Gomilsko. + ŠOŠTANJSKO UČITELJSKO DRU* ŠTVO je zborovalo dne 8. oktobra 1927 v Šoštanju. Statistika. V okraV je 45 učiteljev. Član* stva je 44, in 2 iz meščanske šole. Udelcžens cev 39. S tuacijsko poročilo: O pokrajinski skupščini v Kranju in o seji širjega sosvcta poroča tov. Vrečko, o državni skupščini pa tov. Mlinšek. Pri posameznih točkah je bila prav živahna dcbata. Volitve. Nato je bil po poročilu funk* cijonarjev izvoljen sledeči odbor: predsed* nik Martin Vrečko, upravitelj v Šoštanju, podpred. Vinko Stopar, upravitelj v Veles nju, tajnik Franjo Rejec, učitelj v Šoštanju, blag. Cilka Trobej, učit. v Šoštanju, odbor= niki: Franc Hribernik, ravnatelj meščanske šole v Šoštanju, Mlinšek Franc, učitelj v Velenju, Marica Trobej, učiteljica žen. r. del v Šoštanju; namest.: Agneza Kosar, učit. v Skalah in Gusta Janežic, učit. v Šo* štanju. Članarina se določi na letnih 180 Din. V društvo so prdstopdli vsi novodošli člani. Krožki. Ustanovita se 2 pedag. krožka. V Šoštanju za šole: Šoštanj, Topolščica, Zavodno, Šmartno ob Paki, s predsednikom Franc Hribernikom, ravnateljem meščanske šole v Šoštanju; ta krožek zhoruje vsak prvi ponedcljek v mesecu. Krožek v Velenju za šole: Velenje, Št. Andraž, Št. Ilj, Št. Janž, Cirkovce, P.leši« vec in Škalc, s predsednikom Franc Mlin^ šekom, učit. v Velenju; ta krožek zboruje vsako prvo srcdo v mesecu. Reforma šole. Za poročevalca o refors mi šole sta določena Alojzij Menhart upr. v Topolšicd' in Miha Plaš, učit. v Velenju. K Učit. ttskarni se je priglasilo 7 n<o< vih članov za sprejcm. Tov. Vrečko se zahvali prejšnjemu predsedrviku Stoparju za dolgolctno vod« stvo društva. Tov. Stopar pa v kratkcm nagovoru spodbuja članstvo k intenzivne* mu delu v društvu.