Kranjske vesti. —r— Šolstvo v ljubljanskem občinskem svetu. Na zadnji seji ljubljanskega občinskega sveta je v imenu šolskega odseka poročal občinski svetnik tovariš A. Likozar o dopisu mestnega šolskega sveta glede zgradbe nove mestne dekliške ljuds'ke šole, odnosno razširjenja zasebne dekliške osemrazrednice v Lichtemhurničinem sirotišču. Mestni šolski svet nasvetuje, da naj se da občinska podpora za prizidek k Lichtenthurničinemu sirotišču, da se napravijo tam še 4. razredi. Odsek priporoča, da naj se magistratu preden sklepa definitivno, predloži proračun za tak prizidek. (Sprejeto.) Isti poročevalec poroča o dopisu deželnega šolskega sveta glede nedostatnih prostorov na mestni nemš'ki dekliški ljudski šoli. Zgradba III. mestne ljudske šole naj se pospesi in nemška dekliška ljudska šola potem namesti v prostorih, ki jih ima sedaj ta šola. Občinski svetnik Panimer izraža željc, da se to zgodi čim prej, treba pa bo misiiti na lastno poslopje. Oba predloga sta bila sprejeta. —r— Vrtnarice otroškega vrtca sv. Cirifa 3n Metoda na Jesenicah (Gorenjsko) so prosile občinSki zastop za draginjsko doklado, ki so jo uživale za časa gerentstva, In potem pa so se jim po žirpanstvu zopet odvzele. Ker pa ima v občinskem zastopu slavno besedo župnik Skubic in ker je ta gospod ]a'ko šarmanten ter se vedno ravna po Kristovem nauku: »Bodite usmiljeni«, se je vsem odrekla podpora, dovolila se je !e vrtnarici gdč. Angeli Ravnikovi v zahvalo zato, ker hodi kot vrtnarica C. M. družbe v »Katoliški dom« ploskat župniku Skubicu, kadar ta strastno udriha po C. M. drftžbi in govori o cirilmetodariji. —r— Zatišje pri Cerkljah se je razpustilo, tako je bilo čitati v novinah. Da li je bil tozadevni sklep občinskega sveta v Ljubljani umesten ali ne, o tem razpravljati ni moja naloga, pač pa sem mcralno primoran zavrniti Obdoižitve, ki so se jih posluževali kot vzroke razpivsta. Med njimi so navajali, da Zatišje ni doseglo pričakovanih uspehov, da je g. sodniik Milčinski cdsvetoval nadaljnje vzdržavanje v korist drugim dobrodelnim namenom, da so otroci delali škodo kmetovalcem, da so bolehali in da se jih je polaščalo »domotožje«. Na koga zvračajo g,g. domnevane neuspehe: Na nadzorstvo, ki se je moralo samo truditi, da je odpravilo napake. ki so jih zakrivili drugi. Prvo leto so poslali iz Ljubljane velikansko ekspedicijo dečkov in deklic pod vodstvom mladih fantov, pripravnikov, ki pi v njih tedanji mladosti sami potrebovali nadzorstva ali vsaj vodstva. Kot cerkljanski učitelj sem strahoma zrl na vse, kar se je počelo v Zatišju. Svojih misli o preureditvi nisem nikomur prikrival, a se mi je reklo, da je geslo: »Popolna prostost — brez slehrne discipline.« Molčal sem kot cerkljanski učitelj, opazoval pa gibanje in vrenje kot rojen Ljubljančan. V ta nesrečni vrvar je zašel g. mladinoljut) sodni svetnik Milčinski in prav nič se mu ni čuditi, da je magistratu nasvetoval, naj razpusti Zatišje. On je videl, kar je videl — naj bi še slišal, in bilo bi velifco slišati. Res so se tukajšnji posestniki opravičeno pritoževali zaradi nadležnih otrok. tatvine in poškodb na travnikih in njivah. Toda kdo je bil vsemu kriv? Mari mlado nadzorstvo. ki je bilo brez vodstva in je ravnalo po danih navodilih in geslu? Prosim! Drugo leto je bilo za spoznanje boljše, toda — saj veste! In kje je bila zopet krivda? Pri zeleni mizi. V najtežavnejši dobi, v tretjem letu, sem podpisani prevzel vodstvo Zatišja, a ne za 100 K, marveč, da bi uredil razmere, pokazal. kako je postopati v zavodih (bil sem v tem vzgojen) in da bi pridobil Zatišju vsaj nekaj ugleda. V ta namen sem si zasigural pred prvo nadzorstveno sejo polnotnoč in sestavil strog poslovnik. ki smo ga kar najnatančneje izpolnjevali. Vedel sem, da bo po vseh aferah moje stališče jako težko in zlasti. ko mi je »Slovenec« grozeče namignil, češ: Letos je prevzel vodstvo Zatišja cerkljanski učitelj, radovedni smo, če se bo v zavodu še tako popivalo? Tekom meseca smo skrbeli, da so se otroci zabavali in razvedrevali, priredili smo patriotično igro, oblekli smo jih v vojake, menjaje smo brali, prepevali, pisali in »ni bilo domotožja«. Imel sem le enega otroka, ki mu ]e bil strcgi red popolnoma tuj, da smo ga morali izključiti. Otrok nismo pustili kopati v tukajšnji tekoči vodi, ki ima v najhujši vročini 8° R in domačinom niti na misel ne pride, da bi se kopali v njej. Tu je bil vzrck neprestanim vratnim' boleznim, ki so stale letno po 500 do 600 K. Naš poslovnik je prihranil te izdatke, zakaj ni bilo več bolnrkov. Uvedena disciplina je zabranila, da bi se imeli kmetovalci pritoževati zaradi poškodb. Kolonijo je nadzoroval deželni nadzornik g. Levec. Čudil se je disciplini in ivpravi ter je jako poIrvalno poročal dež. šok'kerr;iu svetu. Starši so csebno in pismeno odobravali strogi, a vendar razvedrujoči red in še celo »Sl. Narod« je priobčil pohvaino in zahvalno notico od strani staršev. Otroke sem oddal v Ljubljano zdrave. nepohabljene, okrepčane in za 101 kg težje. Upal sem, da je moja kolonija dosegla vse »zažeIjene uspehe« in sem tozadevno tudi poročal mestnemu magistratu, in tedanji g. župan Iv. Hribar je poročilo temeljito prečital in mi izrekel osebno priznanje, s čimur je dokazal, da so doseženi pričakovani uspehi. Tega težkega bremena iz različnih vzrokov nisem hotel več prevzeti, moram pa trditi, da so vsi moji nasledniki še tri leta prav vzorno in brez vsakršnih predbacivanih pogreškov vodili počitniške kolonije, tako da za njimi v Cerkljah ni bilo nikakih neprijetnih odrhevov, zato so pa v Ljubljani zvrnili golido na vse. Navedlo naj bi se rajši prave vzroke. — J. L., voditelj tretje 'kolonije. —r— Deška šola v Kočevju zaprta. Deško ljudsko šolo v Kočevju so zaprli zaradi ošpic. Šola ostane zaprta do 2. junija. —r— Iz ljudskoclske službe. Za supIentinjo na Ijudski šoli v Dobrem polju je imenovana bivša suplentinja na mestni slovenski dekliški šoli v Ljubljani Karolina Klečeva. — Za suplentinjo v Knežaku je na mesto zaradi bolezni na dopustu se nahajajoče učiteljice Ane Šestove imenovana suplentkija Marija Furlanova. —r— Iz Novega mesta poročajo: Novi nadzornik Štrukelj se je baje izrazil proti nekemu somišljeniku, da je on poslan v naš in črnomeljski okraj še iz višjih razlogov, nego je samo nadzorništvo. Vemo, kaj ima c. kr. nadzornik v mislih, in vemo tudi, zakaj so poslali ravno njega v ta dva okraja, kjer je tako bore malo Slomškarjev. Trdoglavce bo treba malce pritisniti in pa prisiliti. da pnistopijo k tej zvezi. In to ravno je ono popotno brašno, s katerim so ga obložili skrbni gospodje, ki naj bi gledalo novemu nadzorniku iz potne torbice, ko bo na inšpekcijskem potovanju obiskaval značajne učitelje. Vprašamo pa c. kr. okrajnega glavarja kot predsednika c. kr. okrajnega šolskega sveta, se li striaja s tem, da bo njemu podrejeno uradništvo, namesto da bi nepristransko opravIjalo svojo službo. uga-njalo le strankarsko politiko? Okr. glavarja poznamo, da je vnet za povzd;go šolstva, — a kaj pomaga, če mu njegovo podrejeno osobje zahrbtno podira, kar on zida. Prejšnji nadzornik se ni utikal v politiške stvari na svojih uradnih potih in posJih — bil je nepristranski proti vsakemu — zato se je pa tudi šolstvo tako lepo razvijalo in razvilo pod njegovim nadzorstvom. Novi nadzornik pa že kaže nož, ki bo odrezal vse le po eni strani. Zato prosimo okrajnega glavarja kot njegovega šefa, naj mu kratkonialo pove, da je po milosti klerikalcev sicer imenovan za nadzornika — ne pa za politiškega priganjača.