Mladinci, prostovoljci v enotah TO
Z dobro voljo do znanja
Tudi letos smo se mladinke in mladinci, prosto-voljci v enotah TO, zbrali v učnem centru štaba za TO občine Ljubljana-Šiška.
Nekaieri smo se poznali še s prejšn|ih usposab-Ijanj, nekateri pa so bili v učnem centru prvič. Tokrat je bil program usposabljanja še zanimivejši, pe-strejši in mordazaspoznanjeobsežnejši. Večinoma Smo svoje znanje, ki smo si ga pridobili pri pouku obrambe in zaščite, in znanje s prejšnjih usposab-Ijanj še bolj ptfglobili in razširili. Poslušali smo vrsto predavanj s področja vojaških ved in izvedli tudi stre-ijanje na strelišču izobraževalnega centra RSNZ v Tacnu, kjer smo se izkazali kot dobri strelci. Na usposabljanju smose prvič spoprijeli tudi z nalogami stražarja. Kljub nevihtni noči smo nalogozadovoljivo opravili. Poskušali smo tudi izdati bilten, a za-radi poman|kanja časa in tehničnih težav naloge nismo zmogli. Začasno smo formirali še komisijo za SLO in DS, aktiv mladih komunistov in osnovno or-ganizacijo ZSMS.
Vse mladinke in mladinci smo pokazali dobršno mero zavzetosti in dobre volje za pridobivanje zna-
nja in vojaških veščin. ki so nam |ih posredovali sta-rešine.
Delo je potekalo v sproščenem vzdušju in dobra volja ni popustila niti za trenutek. V času počitka so mladinci in mladinke. ki so se prostovoljno javili za stražo. pripovedovali »dogodivščine« v nevihtni noči. Izkušnje, pridobijene v težjih razmerah. so sproščale salve smeha. Imeli smo celo nekaj štiri-nožnih. plašnih gozdnih prijateljev — srne.
Sprožilci fotoaparatov pa so škrtali zdaj tu. zdaj tam, izmenjavali smo si naslove — da ne pozabimo prijateljstev. sklenjenih v teh septembrskih'dneh.
Boij se je bližala ura slovesa, bolj smose zavedali, da nekaterih mladincev naslednje leto ne bo več v naših vrstah, saj bodo odšli naodsluženje vojaškega roka. Še zadnjič smo stopili v zbor in komandant nam je podelil značkeTO. Kosmo zapustili učni cen-ter, smo še zadnjič zakorakali v vzorni koloni proti avtobusni postaji. Obljubili smo si, da bomo ostali v stikih in organizirali tudi srečanja. Pripeljal je avto-bus, mi pa smo drug drugemu vzkliknili trikrat Z-D-R-A-V-O.
Zorica Bukinac