Razne stvari. Iz domačlh krajev. Politično društvo slovenjegraško priredi dne 14. t. mes. politično zborovanje. Vse natančnejše bomo Se naznanili. Politično zborovanje v Konjicah. V nedeljo, dne 1. t. mes. ob 3. uri popol. je zborovalo katol. polit. društvo. Mnogo udov je šlo k ljudskemu shodu v Celje, drugi so se pa pri domačem ognjiSču navduSevali. Zbralo se ie .mnogo županov in občin. odbornikov iz okraja konjiškega, veliko navduSenih kmetov; le Skoda, da smo tržane pogrešali. Gosp. predsednik pozdravi v jedruatih besedah zborovalce in da besedo tajniku, ki razlozi hrvatsko zgodovino od leta 1830 do nastopa krutega »Vsepokvarija« 1. 1883; posebno omenja zasluge Hrvatov za Avstrijo in krščanstvo sploh pod banom Jelačičem. Drugi govornik, g. blagajnik pa je natančneje opisal krivično vlado banovo do danaSniega daeva. Udje, katerim še te razmere niso bile toliko znane, so kar strtne poslušali. Društvo je tudi naznanilo telegrafičnini pototn liudskemu shodu v Celje solidarnost. V resoluciji se je prosilo češke in slovenske poslance, naj z vsemi močmi podpirajo težnje hrvatskega naroda. Abcug Heder'vary! so k sklepu udje klicali. Iz pošte. Poštno prometno skušnjo so napravih v Gradcu poStni praktikantje gg.: Franc Domaniko, Janez Mavrič, Milan Zemljič in Josip Blazinc. Skušnjo za prometnega upravitelja je napravil g. Friderik Vaupotič pri Sv. Juriju ob Ščavnici. Brzojavno skušnjo sta napravili poštna odpraviteljica gdč. Marijana Kaufman v Ponkvi in gdč. Fani Simon v Mariboru. — Razpisano je mesto poštnega upravitelja v Braslovčah do 7. junija. — V Socki, poSta Vojnik, se je ustanovila poštna nabiralnica. Poroke. Poročila se je v Ribnici ob kor. železn. znana veleposestnica g. Rozalija Mravljak p. dom. Dornikova z Antonom Podlesnik iz Št. Lovrenca. — G. Anton Kuhar, učiteli v Trbovljah, se je poročil z gospico Avreliio M o 11 o v o. — Dne 27. maja se ie poročil g. Fr. V e r a č v Stanetincih z gospico Frančiško Vrbjakovo v Seliščih. Mariborske novice. Po Mariboru naznanjajo veliki lepaki veliko narodno veselico za dan 7. junija. Mariborski Slovenci pričakuiejo ta dan mnogo gostov v Maribor. — Mlada tatica je 19 letna strojevodieva hčerka Karolina Zeliska. Kradla je dragocenosti pri zlatarjih Tručl m Seiler, a zadnji jo je zasledil in dal zapreti. — Na binkoštno nedeljo je kočijaž I. Perwein povozil usnjarskega delavca Jož. Klausche ter ga precej poSkodoval. — Dne 31. maja je bil aretiran mesarjki pomočnik Fr. Blašič, ker je neusmilieno trpinčil živino. — Utonil je 31. maja v Dravi pri Kamnici Rud. Zelweger. Trupla Se niso naSli. — Nova jtopničarska vojaSnica se bo zidala za sedanjo dragonsko proti Betnavi. — V Studencih je umrla krčmarica Marija Orosel v 70. letu starosti. — Mariborski Netnci nameravajo sklicati shod, da se ne nastavljajo slovenski profesorji na spodnještaierskih Solah. V »Štajercu« seveda tega ne povedo, tam se le hlinijo nezavednim Slovencem. — Cvetličar Weiler je napovedal konkurz. Iz šole. V pokoj se stopili gdč. Ana Sernec, učiteljica v Sloven. Bistrici, g. Jožef Cirngast, nadučit. v Vitanju in g. I. Kunstič, učitelj v Polzeli. — Ueiteljem v Globokem je imenovan g. Rud. ArnSek, učiteliicam v Ljutomeru ga. Matilda Mihalič, pri Sv. Lovrencu v Slov. gor. ga. Marija FarkaS. Prestavljen je iz Št. Martina na Paki g. Jožef Kranjc na Ponikvo ob juž. žel. Ogenj. V petek popoldne okoli 2. ure je začel goreti hlev gostilničarja g. Rapoca ob tržaški cesti v Mariboru. Ker je bilo na podstrešju mnogo rarve, bila }e streha nakrat v plamenu. Požarne brambe iz Maribora, Radvanja m Kamnice so bile kmalu na lici mesta, toda mogle so samo ogenj omejiti, da se ni razširil na sosednja poslopja. Od hleva je ostalo samo zidovje. Zraven so bila prizidana stanovanja, iz katerib so si ljudje reSili vse pohištvo, ker so jim pomagali drugi ljudje, ki so prihiteli na pomoč. Škode je povzročil ogenj okoli 20.000 K, vendar je posestnik zavarovan. — Saje so se vnele dne 23. maja pri posestniku Ant. Slaviču v Šalincih pri Ljutomeru. Ker pa je hiSa pokrita z opeko, so ogenj zadušili brez večje nesreče. NorSinsko gasilno društvo je bilo opozorjeno na nevarnost požara in je bilo ravno pripravljeno na odhod, ko dobi poročilo, da je nevarnost odstraniena. — Dne 26. maja je zgorelo hišno in gospodarsko poslopje posestnika Andr. Lončariča v Statenbergu. Ogenj je nastal, ker se je užgala maščoba, ki jo je gospodinja v kuhinji pri ogaju razpuščala. — Dne 21. maja je zgorela hiSa Helene Zerdomer in Jožefa Pečar v Št. Juriju ob j u ž. ž e 1. Zažgali so otroci. — Dne 1. jun. je zgorelo gospodar. poslopje Janeza Purgaja v Malešniku, Sv. Peter pri Marib. Sedemdesetletnica. Gosp. Ivan Krušič, c. kr. šolski svetnik v Celju, slovenski rodoljub stare korenine, slavi dne 4. junija svoj 70. rojstni dan. Zasluženemu možu kličemo: Na ronoga leta! Razglednice. Za razglednice se izda dandanes veliko denarja, zlasti o božičnib in velikonočnih praznikih. Naslikane so na njih raznovrstne neumnosti in tudi svete podobe. Čemu izdaiamo denar po nepotrebnem? Cemu pndpiramo nemške in judovske založnike? Ce že pošljemo katero, pošiljajmo razglednice domačih krajev in domačih založnikov! Domači založDiki naj pa tudi dajo napravljati razglednice pri domačih tvrdkah, ne pa na Dunaju ali celo v Nemčiji. Cemu se za vsako malenkost obračati v tujino? Proč torej s to neumnostjo! Kdor pošlje razglednico »Weltpostverein-a«, p 1 a č a j 10 vinarjev kazni za družbo sv. Cirila in Metoda! Nepoznana slaboumna ženska, stara okoli 26 let, majhna, širokega obraza, rujavih oči, črnih las in širokih ust, Je bila prijeta v Mariboru in izročena v Feldhof pri Gradcu. Kdor bi jo poznal, naj to naznani okrajni sodniji v Manboru. Dražba lova za dobo 8 let t. j. do 30. junija 1911 se bode vršila: 1. V sodnem okraju Slovenjgradec v petek, dne 12. junija t. 1. ob 9. uri dopol. v sobi št. 2 pri c. kr. okr. glavarstvu v Slovenjgradcu in sicer občinski lovi: Golavabuka, Št. Ilj p. T., Št. Janž ob Dravi, Šmartno, Misljnja, Otišnivrb, Sele, Št. Vid, Vrhe, Slovenjgradec. 2. V sodnem okraju Šjštanj v soboto, dne 13. junija t. 1. ob 10. uri dopol. v obSinski pisarni v Šoštanju in sicer občinski lovi: Sv. Andraž, St. Ilj p. Gr., Sv. Janž na Vinski gori, Šmartno ob Paki, Šoštanj trg. Škale. 3. V sodnern okraju Marnberg v pondeljek, dne 15. junija t. 1. ob 11. uri dopoldne v občinski pisarni v Marnbergu in sicer občinski lovi: Sv. Anton na Pohorju, Zgornja Vižinga, Brezje, Gortina, Muta, Marnberg, Pernice, Sv. Primož nad Muto, Vuzenica, Sobota. Kot izklicna cena velja zadnja najemnina. Vsak dražbenik mora vplačati pred dražbo 10 °/» izklicne cene kot varSčine. Postajevodja v Račah pri Mariborn, Wambrechtsamer, je bil kaznovan od mariborske sodnije na 40 kron globe, ker je razžalil slovenskega profesorja g. Verstovše.ka. Volitve v slovenje-bistriški okrajni zastop so razpisane. Veliko posestvo voli dne 8. junija, mesto Slov.-Bistrica in trga Studenice in Makole dne 9. junija in občine dne 10. junija. Vabijo se volilci iz skupine velikega posestva, kakor občin, da se na dan ¦volitve točno ob 9. uri zjutraj zberejo v posojilničnih prostorih pri Petru, kjer se vrSijo različni dogovori, in odkoder je skupen odhod na volišče. Volilci, ne dajmo se begati ne straSiti, ampak pogumno stopimo na voliSfie! Ni se nam bati propada, ako smo složni, a zapomniti si hočemo vsakogar, kateri bo glasoval zoper nas. Dan volitve nam bo pokazal, kdor je z nami, kdor zoper nas. Pokazal pa tudi, kako nam bo nadalje postopati. Od sedaj naprej bo nam veljalo edino geslo: »Svoji k svojim.« — Volilni odbor. Občinska volitev v Ujaševcih je bila od namestnije ovržena in se bo razpisala nova volitev. Kratek zakoa. V Ribnici ob kor. žel. se je dne 13. m. m poročil Avguštin Kop, delavec v kamnolomu z UrSko Slivnikar, a mu je ista že umrla 21. m. m. V Zrcčah je okoli 15 let zaporedoma županoval g. RuSnik. Iz zdravstvenih razlogov je oni dan odložil službo sicer častno, toda sitno. Za naslednika mu je sedaj izvoljen g. Peter Dobnik, ki je svoiečasno bil za župana že dvakrat. Nove občinske volitve se bodo vršile meseca jul. 1904, t. j. čez 1 leto. Nesreča. V Slatini, občina P o n i k v a, se je igral otrok Aatona Stancer na zloženih železnih drogih. Ti so se začeli valjati in so zmečkali otroka, ki je takoj izdihnil duSo. Ptnjske novice. Dne 29. maja je umrla v Ptuju Josipina MurSec, žena hisnega posestnika. — Marsikateri razredi ptujskih nemških šol se polni slovenskih otrok. Okrajni šolski svet pač ne pozna svoje dolžaosti glede okoliške šole. katero bi bilo že davno treba razširiti oziroma razdeliti! — Pretekli teden se je zastavil ob mostnih stebrih splav z lesom, katerega so reSili iz neprijetnega položaja piionirji. Za dražbo sv. Cirila in Metoda. Družbi sv. Cirila in Metoda je gosp. I v a n J e b a č i n, trgovec in tovarnar v Ljubljarai, 27. m. m. izročil 200 K povodom kupčije z družbino kavino primesijo. V tem kratkem času je družba od kave prejela 4000 kron. Pri tej ljubi nam priliki priporočamo to domače, izvrstno blago najtopleje ter prosimo, naj požrtvovalno siovensko rodoljubje tem načinom še bolje podpira vseslovensko Solsko družbo. Z nožem težko ranil je hlapec Franc Miaker svojega tovariša Vincenca Straf iz Slovenje vasi. Na dopustu so zaprli pežca 87. pešpolka Antona Ribiča iz Grajene, ker je 22. m. mes. zakrivil prestopek zoper železnične postave ter se zoperstavil policaju. Tatvina. Kočarico Katarino Kolarič iz Ricar so zaprli, ker je kradla perutnino. Umrl je drž. in dežel. p >s!anec Rudolf baron Hackelberg, grajščak v Št. Pavlu pri Preboldu. Slovencem ni bil nikdar naklonjen. Celjski Slovenec pomotoma aretiran. Dne 1. junija se je mudil odvetniski koncipient g. dr. V. P e g a n iz Celja s svojo gospo soprogo v Ljubljani. Ko se je na kolodvoru ločil od »Sloveačevega< urednika g. Štefeta, mu je ta zaklieal v slovo: »Živila Hrvatska!« Kmalu pa pride za njim detektiv ter ga odvede na policijsko stražnico južnega kolodvora. Detektiv je namreč menil, da tiči v aretiranem gospodu hrvatski urednik Sirovatka, katerega bi ban dal rad zapreti, pa .ga ne more nikjer ujeti. G. dr. Pegan se je izkazal, da ni Sirovatka in potem so ga izpustili. Ta slučaj kaže, kako slepo poiaaga naSa vlada hrvatskemu banu, čeravno taji ministerski prezident na Dunaju vsako vmeSavanje v hrvatske razmere! Cejjske novice. Celjske Slovenke so sestavile odbor, ki bo nabiral za slovenske pogorelce v Slov. gradcu. — Brod čez Savo pri Grenadirju se je začela zidati — Celjski slovenski odvetniki so sklenili, da zanaprej ne bodo 'sprejemali »ex offo« zagovorništev slovenskih obtožencev, ako bode drž. pravd- ništvo lzdajalo nemške obtožnice. — Celjski nemčurji so izzivali pri zadnjem shodu na Lanhofu s plavicami in s klici: Heil und Sieg. Slovenci pa so se neumnim tepcem smejali. Po shodu so se zbrali zborovalci, kar jih ni odšlo domov, v Narodn. domu. Popevale so se tam domoljubne sloveaske in hrvatske pesmi. V Brežicah je zborovala čez binkcštne praznike »Zveza avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih druStev«. »Popotnikovo« urednistvo preide z novim letom v roke g. ravnatelja Henrika Schreiner-ja v Mariboru. Nekai učiteljev je naredilo izlet v Zagreb, kjer so jim Hrvati priredili navdušen sprejem. Iz Šmartna v Rožni dolini. Dne 24. m. m. je šel 181etni sin našega občinskega predstojnika, Ivan Vidoušek s kmetskim sinom Dominikom Trabišem v gozd pri Ločah po mlade vraae. V ta namen je vzel s seboj puSko. Pri hoji pa se ta tako nesrečno sproži, da mu gre ves strel v desno stran glave, tako da so se na enem mestu prikazali možgani. G. dr. Zižek iz Vojnika je ponesrečencu dal prvo pomoč, nato pa moral odposlati v celjsko bolnišnico. Nov žnpan na Vranskem. V sredo, dne 27. t. m. prevzel je županstvo na Vranskem vrl narodnjak g. Simon Oset. Pričakovati je, da se vpelje sedaj popolnoma slovensko uradovanje pri občini! Nova naprava na Zidanem-mostu. Od postaje na Zidanem-mostu se dela sedaj zložna pot kakih 50 m. nad železnico visoko — na navpično skalo, kjer je nekdaj stala nekaka trdajavica »Klausenstein«. Semkaj bodo oni potniki, ki morajo dalje časa čakati vlaka in se ne vedo od dolgega časa »kam dejati«, lahko v 10 minutah prilezli in uživali krasen pogled deloma na Savino, Savo, železniške tire itd, deloma na Kum, Kozje in celo na Kamniške planine. Napravo pota in razgleda je blagohotno prevzel načelnik kurilnice g. I. L a u t e r. Na kolodvoru se bode o pravem času napravila tabla z napisi. Opreznost nikoli ne škoduje. V prid našim častitim gospodinjam opozarjamo iznova na to, da je priljubljena Kathreinerjeva Kneippova sladna kava, ki se je že več kot deset let povsod obnesla ža izvrstno, pristna samo v zaprtih izvirnih zavojih z varstveno znamko »Zupnik Kneipp.« Samoja Kathreinerieva sladna kava ima vonj in okus zrnate kave; zato pa dela kot primes pijačo fineišo, prijetneišo in prikupnejšo. Tudi če Kathreinerjevi Kneippovi sladni kavi ne dodaš zrnate kave, je izredno okusna in edino primerno nadomestilo zrnati kavi. Kar se odtehtuje in prodaja odprto, je vedno zgolj opražen ječmen ali pivovarski slad, nikoli pa ne Kathreinerjeva kava. l>rušfvena poročlla. Velika narodna veselica v Mariboru. V nedeljo se vidimo na veliki narodni veselici v Mariboru! Povabljen in dobrodošel je vsak pošten Slovenec. Pripravlialni odbor za veselico je storil vse, da bode veselica zadovoljila vsakega Slovenca. Videti in slišati bo toliko zanimivega, da bo vsakemu čas prekratek. Pevci, ki nastopijo pri veselici, imajo za skupne pesmi v a j o še v nedeljo ob pol 3. uri neposredno pred veselico. Na svidenje v nedeljo! Vspored »Celjske narodne godbe« pri veliki veselici dne 7. junija v Narod. domu. 1. Smetana: Koračnica iz »Prodane neveste«. 2. Granada: »Mestjanka«, mazurka. 3. EmerSič: »Iz naroda«, potpouri. 4. Komzak: >Damani*, polka franc. 5. Titl: »Slovanska overtura« 6. Paar: »Srčni tat«, gavota. 7. Zajc pl.: >Hrvatski dom«, venec pesmi. 8. Dr. B. Ipavic: »Domovina«, pesem. 9. Eulenb.: Petrograjskavožnja saneh<, polka hitra. 10. Parma: »Mladi vojaki«, koračn. 11. Korun: »Vaška cvetka«, mazur. 12. Parma: »Pozdrav Gorenski«, valček. 13. Strausst »Golobje od sv. Marka«, polka hitra. 14. Parma: »Polonična pesem iz Rokovnjačev. nZgodovinsko drnltvo" za Slov. Stajersko je imelo dne 28. maja svoj prvi občni zbor. — Daljše poročilo prihodniič. Gledališče v Konjicah. V sredo, 10. t. m. ob 8. uri zvečer in v četrtek ob 5. uri popoldan predstavljajo ljubljanski igralci v Marod. domu igri »Huzarji« in >Ženski Otelo«. — KonjiSka čitalnica. nIzobraževalno društvo v St. Janža na Drav. poljn" izreka iavno zahvalo gosp. dr. Jurtelu, odvetniku v Ptuju, č. g. Fran Gosaku, kaplanu v Št. Janžu na Drav. polju, za mnogobrojne, društvu darovane knjige, ter g. dr. Klasincu, odvetniku v Gradeu, za zdatno podporo v znesku 20 K v prid našega društva. Društvo ,Zvezda" na Danajn priredi priredi v nedeljo, dne 7. junija t. 1. prvi svoj letošnji izlet v Maria Enzersdorf, prekrasen kraj ob južni železnici (postaja: Brunn-Maria Enzersdorf). Sestanek je ob 4. uri popoldne v restavraciji »zum Schottenhof«, Maria Enzersdorf štev. 17, glavna cesta. Tu se vrSi ob vsakem vremenu zabava z raznovrstnim programom, katerega zadnja točka je ples. Posebna vabila se ne razpošiljajo. Dobrodošli so vsi priiatelji druStva »Zvezda«. XXXIX. redni občni zbor »Slovenske matice« v Liubljani se bode vršil v sredo dne 17. rožnika 1903. ob polšestih popoldne v veliki dvorani »Narodnega doma* v Ljubijani. Občni zbor nObčnega bojnega društva v Ptuju" se vrši v nedeljo, dne 14. jun. 1903 ob pol 3. uri popoldne v gostilni gosp. Petovar v Ptuju po običajnem dnevnem redu. Prostovoljna požarna bramba v Arjivasi ima svcj I. občni zbor dae 7. jun. 1903 ob 4 uri popoldne v gostilni g. Martina Razboršek v Arjivasi. Med točkami vsporeda in slednjič pri prosti zabavi petje. »Hranilnica in posojilnica pri Sv. Kunignndi ua Pohorju" je imela v letu 1902 prejemkov 48.338 K 07 v, izdatkov 45.874 K 66 v; skupni denarni promet šteje 94.212 K 13 v. Hranilnih vlog je bilo koncem leta 49.071 K 32 v, posodilo pa se ie 53 zadružnikom 40.083 K 13 v. Polovico posojil ie načelstvo dovolilo izjemno po 4 7* %> kakor se obrestujejo sedaj hranilne vloge, mesto po 5 Vs %> ^ar ie redna obrestna mera za posoiila. Zgodilo se je v pomoč občinam pri stavbi obeh novih šol; pri Sv. Jakobu v Resniku okolu 8000 K, pri Sv. Kunigundi 10.000 K — in za popravila pri cerkvi in župnišču 3000 K. To je tudi vzrok, da iznaša čisti dobiček samo 49 K 25 v, ki se pridene rezervnemu zakladu, kateri je narastel na 649 K 62 v. Načelstvo deluje brezplačno, kakor določujejo pravila Raiffeisenovih posojilnic; ne lšče lastnega dobička, temveč hoče samo pomagati iz krščanske ljubezni. Mladini se daje priložnost, da se uči modre varčnosti, ki jo ovaruje pogubne zapravljivosti in slabe druščine. Skrbnim, pridaim gospodarjem nudi v sili pomoč, da jim ni treba daljnih potov in velikih stroškov. Oklenimo se torej trdno domačega denarnega zavoda, kateri nam pripomore do gospodarske neodvisnosti in trdnosti kakor tudi do dužne kreposti in neomahljive značajnosti proti našim narodnim nasprotnikom. Iz druglli krajer* Duhoviti odgovori. Jezuit o. Roh se }e peljal nekoč v Panz. LahkomiSlieni trgovski potnik ni mogel opustiti, da ne bi v železaiškem vozu zasmehoval tudi obsovraženega jezuita. »Ali ste že slišali, da so nekdaj v Parizu, ako so sežgali kakega jezuita, hkrati ž niim sežgali tudi osla?« Oče Roh je pogledal predrznega nesramneža s svojimi dubovitimi očmi ter lokavo se smehljajoč odgovoril: >No, dragi prijatelj, tedaj imava obadva vzroka dovolj, hvaliti Boga, da tedaj nisva živela v Panzu.* Nesramni naprednjak je utihnil in na prvi postaji prestopil v drug voz. — O. Roh je nekoč bival v samostanu Marija-Laah, da se okrepča. Nekega dne se je s knjigo v roki vračal s sprehoda ter dospel do ob robu gozda se razprostirajoftih svinjskih hlevov. Tu je srečal nekoliko elegantno oblečenih gospodov. Jeden izmed teh je mimogrede, gotovo da bi patra jezil, glasno rekel: »Tu ne vidimo drugega kot jezuite in svinje.« Takoj se je obrnil o. Roh in dostavil: »Prav imate, gospodje, tu se ne vidi drugega ko jezuite in svinje; Ker pa jaz, kakor vidite, pripadam jezuitom, potem morate pač vi pripadati k drugi vrsti.« Gospodje so obstali, kakor bi jih vrgel z oblakov in drug drugega debelo gledali. — Neko jutro se Je sprehajal jezuit o. Roh pred kolodvorom v M., čakajoč na prihodnji vlak. Pred kolodvorom je bilo zbranih več naprednih razsvitljencev, ki so mrkim okom gledali jezuitsko haljo. Jeden izmed njih pravi: »Počakajte malo, hofiem farja pojeziti!« Pristopil je h očetu Rohu in ga navidezno uljudno vprašal: »Vi ste pač, če smem vprašati, jezuit?« nDa, moj gospod«, je bil patrov odgrjrvor. »Jaz sem vsikdar slišal«, nadaljuie razsvitljenec, »da so jezuitje posebno prebrisani ljudje; zato mi bodete pač mogli povedati, odkod izvira to, da imam črne lase na glavi, pa čisto belo brado?« »Na to«, precej glasno odgovori pater priklonivši se nadutemu naprednjaku, »morem vam točno odgovoriti: Vi ste celo vaSe življenje več delali z ustmi nego z umom« Kakor polit pudel popihal jo je naduti naprednjak k svojim tovarišem, ki so se mu glasno smejaii. Dvanajst dni pod vodo živ. Pri zadnjih viharjih ob Severnem morju se je ponesrečila ladija >Ernte«, ki je peljala les iz Memela v Oldenburg. Na ladiji so biii razun kapitaDa Engellandta še trije rnornarji. Ko je prišel osodni sunek, je bil kapitan ravno v svoji kajiti. Vsied močnega vala so se vrata sobice od znotraj zaprla in kapitan je bil zaklenjen. Ostale tri mornarje je val odnesel in ladija se je prevrnila ter so jo tako valovi gonili po morju 12 dni, predno jo je našel neki parnik ter misleč, da je le preostanek kake ponesrečene ladije. jo privezal k sebi ter vlekel seboj. Med vožnjo pa so slišali mornarji neko trkanje v pcnesrečeni ladiji. Ker je le maihen del najdene ladije molel iz vode, zvrtali so skozi železno steno luknjo v kabino in skozi luknjo se je prikaza! človeški prst. Sedaj so vedeli, da je v notranjih prostorih človek, a niso ga mogli osvoboditi sredi morja, ker bi bila skozi odprtino takoj udrla voda. Vlekli so podstejo do prihodnjega pristanišča in še le po poldnevnem sekanju in vrtanju so rešili kapi tana, ki je bil telesno in duševno 8il, ker je imel še za tri dni živeža. Hiša iz zlata. Za razstavo v S. Luisu namerava koloradska vlada napraviti hišo iz zlata. Zlato, ki se porabi za to, predstavljalo bode vrednost 50 milijonov in bode tebtalo 180 metriskih stotov. Pred nebeikimi vrati. Neki 621etni pariški zasebnik, kateremu se je začelo mešati v glavi, se je sklenil usmrtiti, cra bi na ta način preje prišel v nebesa. Napotil se je k puškarju, in zahteval samokres s petimi patroni. Puškar je takoj uganil, kaj namerava stari gospod in mu nabil samokres s slepimi patroni. Samomorilec je Sel v bližnji gozd in si je pet strelov zagnal v razburjeno glavo. Seveda se je takoj zgrudil nezavesten na tla. Ko se je zavedel, letel je takaj na policijo, da se pritoži čez sv. Petra: »Do!go je že tega, kar sem se ustreli!, pa še sedaj se mi niso odprla nebeška vrata.« Policijski komisar je seveda opravfčeval sv. Petra kolikor se je dalo in peljal nesrečnega nebeSkega kandidata v bližnjo bolnico, kjer so se mu v respibi odprla vrata, seveda ne v nebesa, ampak v noriSnico. Trden Slovenec. Profesor razlaga dijakom, kakSen razloček je med »noter« in »notri«. Da bi jim to še bolj pojasnil, vpraša nekega dijaka: »Vi, kako bodete rekli, če bode kdo potrkal navrata?« »Noter«, odgovori dijak. »Kako pa bi bilo napačno?« »Herein«, bi bilo napačno«, odvrne pogumno dijak. Srce se more oživiti. Razni listi poročajo: Dr. Kulinko je izumil sredstvo, s katerim je mogoče mrtvo srce oživiti. — To sredstvo je Lockova topla tekočina napolnjena kisika, s katero se mrtvn srce namoči. Ne davno je dr. Kulinko javil pariški akademiji, da je srce tri mesece starega deteta, ki je umrlo zaradi vnetja pluč, oživil, da je pnčeio biti, istotako se mu je posrečilo tudi pri raznih drugih ljudeh 30 ur po njihovi smrti. Koliko je na teh vesteh resnice, se bo v kratkem pokazalo. Oče desetih vojakov. Te dni je bii deseti sin sodnijskega kancelista Rataja v Blovicu potrjen k vojakom. Rataj je star 93 let, bil je trikrat oženjen in je o<5e 36 otrok. Prebrisan deček. Vsakdo je že sliSal o vehkanski cerkvi sv. Petra v Rimu. Zidati so jo jeli za papeževacja Julija II. Nekoč pride k temu papežu sinek umetnika Bramantea in mu prinese načrt k novi cerkvi sv. Petra, ki ga je naredil njegov oče. PapeSu se je prijazen deček tako prituipil, da je odprl miznico in dejal: »Sezi tukaj noter, in koliko denarja moreš naenkrat ven vzeti, toliko bo tvojega.« Toda deček se obotavlja in pravi: »Sveti ofie, sezite raje Vi, ker imate večjo roko!« Britev reže žico. John Piepsr. ncžar v Hamiltonu v Ameriki je 27. apri'a 1903 javno razkazoval nov na';in, kako se trdi jeklo, zlasti z ozirom na ost.rme, kar utegne Dopolncina prfustrc:jiti nožarsko industrijo. Britev, utrjena po Pieperjevem nai?inu, je rezala trdo žico, kakor trsko ter bila koj potem rabljena za britje. Njena ojstrina ni bila prav nift poSkodovana. Močaa mesarski nož je bil z vso lahkoto zarezan v četrt palca debelo navadno jeklo. Bogataši bodo pomagali Pieper-ju zasnovati družbo za izdelovanje takih nožev in britev. Smrt izdajice. Izdajica meksikanskega cesarja Maksa, duhovitega brata avstrijskega cesarja Fran Josipa, polkovnik Lopez, je pred kratkim umrl grozovite smrti. Popadel ga je bil stekel pes. Zdravil se je, a nobeno zdravilo ga ni reSilo. V divjosti je umrl novodobni Judež, ki Je obljubil Maksu zvestobo, a ga v Queretari izdal za 50.000 dolarjev. Igralka — redovnica. V ameriskih Združenih državah dobro znana igralka gospica Grave Raven, ki je več let igrala glavne vloge v najiiLienitneiših gledaliskih družbab, je nenadoma izginila iz New Yorka. Dolgo so popraševali za njo, a na sled ji niso mogli priti; pred kratkim so jo vendar dobili v Kartagini, malem mestecu države Obio, v samostanu »Dobrega pastirja«, kjer v samostaoski bolnici streže bolnim zamorcem kakor sestra Uršula. Prebrisani slepec. Neki slepec je imel 100 cekinov. Da mu jih kdo ne odnese, jih je zakopal v zemljo, v kot na svojem vrtu. Pri tera delu ga je vide! njegov lakomni soKed, ki je precej izkopal in ukradel slepcu denarje. Pozneje je šel siepec iskat svoj zaklad, a ni našel več svojega zlata. Takoj je imel sum na svojega zvitega soseda. Ali kako bi priSel zopet do svojih cekinov? Zmislil si je to-le: Šel je k svojemu sosedu in mu rekel: »Prijatelj, prišel sem te vpraSat za'svet. Itnam petsto zlatih cekinov. Sto sem jih že spravil na varno mesto; ali sedaj ne znam, da-li bi mogel še drugib štiristo spraviti na ono mesto. Kaj se ti zdi ?« Seveda mu je dobri sosed svetoval naj ie hitro nese tudi te svoje denarje na ono varno mesto. — Slepee je šel domov, a sosed je nesel hitro onih ukradenih sto cekinov na staro mesto, saj je bil prepričan, da izkoplje tam kmalu 500 zlatib rumenjakov. Ali — figo! Slepec, ko je zopet našel svoje denarje, jih je vzel in nesel domov. Pri tem pa se je smejal sosedu, rekoč: »Slepec vidi dalje od soseda, ki je zdrav na obe oči!« Obleka iz papirja. V sto letih, tako pišeju francoski 6asmki, bodo ljudje izključno oblečeni v papirnate obleke. Na NemSkem že izdelujejo take oblele, ki so lahke in jako po ceni. Obleka «z papirja <?tane kakih 5 gld. in je baje tudi trpežna proti mokroti. Na Kitajskem nosijo take obleke že precej dolgo časa.