List za prireditve in zabavo Izhaja tedensko dvakrat Uredništvo in upravništvo: Valva- i : zorjev trg 5/II. ---s Razpošilja se brezplačno Inserati se zaračunajo po ceniku Leto 1. Ljubljana, 10. decembra 1924. Štev. 10. Našim čitateljem! Na pogosta vprašanja glede dostavljanja našega lista sporočamo, da se »P r o g r a m« razpošilja po pošti vsakomur, kdor pošlje za enomesečno pošiljanje 2 Din kot pristoj¬ bino za dostavljanje. Posamezne številke se dobijo tudi pri blagajnah kinematografov. Vse dopise in urgence je nasloviti na upravo. Notice in sporedi prireditev vseh vrst se sprejemajo v brezplačno priobčenje v upravi. Zadostuje dopisnica ali pismo. Isto- tako se sprejema event. prispevke za »Pro¬ gram«, v kolikor dopušča prostor. Opozar¬ jamo naše ccnj. čitatelje, da v vseh javnih lokalih zahtevajo »Program«. — Uprava. Gledališča. Drama. Začetek ob 8. uri zvečer. Sreda. 11. decembra: Moč teme. — Red E. Četrtek, 11. decembra: Paglavka. — Red F. Petek, 12. decembra: Veronika Deseniška. — Red C. Sobota, 13. decembra: »Sumljiva oseba. — Red B. Oper a. Začetek ob pol 8. uri zvečer. Sreda, 10. decembra: Netopir. — Red D. Četrtek, 11. decembra: Lopudska sirotica. Premijera. — Red A. Petek, 12. decembra: Zaprto. Sobota, 13. decembra: Rigoletto. — Red E. Zabave. Orjuna Št. Jakob-Trnovo priredi v četrtek 11. decembra ob 8. uri zvečer pri Kav¬ čiču, Privoz 4, pozdravni večer svojima članoma, oblastnemu predsedniku inž. Marku Kranjcu in bratu Andreju Ver¬ biču. Vabimo vse članstvo, da se večera v velikem številu udeleži. — Odbor. Predavanja. Recitacijski večer. 15. decembra 1924 ob 20. Mestni dom. Anton Podbevšek: Progra- matičen govor. Karlo Kocjančič: »Iz večne plamenice«, a) Jesenski vetri so zapihali v deželo ... b) Jaz z bobnajočim prabivolskim gromom ... c) Bral sem starodavno sporočilo ... č) Refleksija v prozi, d) Zjutraj ob treh so me zbudili ... e) V šetnji vrh Tivolija ... f) Duhovi okrepenelih in razpepeljenih teles ... I. Kritična revija. I. Kritična revija, katero je zasnoval gosp. Anton Podbevšek, se bo vršila okoli Novega leta v Ljubljani z zelo zanimivo vsebino. Kritična revija bo namreč obravnavala vsa sodobna vprašanja, zaenkrat po potrebi, po¬ tem pa stalno mesečno, ter bo podajala tudi smernice. Namesto da bi izdajal kritično revijo v tisku, se je odločil g. Podbevšek, da jo bo »izdajal« na recitacijski način to¬ liko časa, da bo vsestransko gmotno zasigu- rana. Da ne bo ostala omejena samo na Ljub¬ ljano, se bo g. Podbevšek podajal z njo tudi v Maribor, Celje, Ptuj, Novo mesto, Kočevje, Kranj, Trbovlje in Jesenice. Na ta način bo deležno te revije v najslabšem slučaju tri¬ krat toliko ljudi, kolikor premorejo naročni¬ kov sedanje literarne revije. Kritična revija bo urejevana po vzorcu Krausove »Fackel« na Dunaju. Vsa stvar bo pa v toliko boljša, v kolikor bodo sotrudniki, ki bodo eventual¬ no prispevali s svojimi spisi, nastopali oseb¬ no, Brez dvoma je, da bo dvorana, ki bo pri¬ hajala v poštev v Ljubljani, nabito polna že pri prvi kritični reviji. Kajti takih prireditev pri nas doslej še nismo imeli. Predprodaja vstopnic se vrši v knjigarni Jugoslovanske Matice. Kinoprogrami. 10. decembra: »Ideal«: Trije mušketirji (Maks Linder). »Ljublj. dvor«: Helena, II. del. »Matica«: Pustolovščina ene noči (Harry Piel). 11. decembra:, »Ideal«: Za en dolar. »Ljublj. dvor«: Helena, II. del. »Matica«: Pustolovščina ene noči (Harrv Piel). 12. decembra: »Ideal«: Za en dolar. »Ljublj. dver«: Helena, II. del. »Matica«: ? '? ? 13. decembra: »Ideal«: Za en dolar. »Ljublj. dvor«: Helena, II. del. »Matica«: ? ? 9 Listnica uredništva. Br. Pesmic radi pomanjkanja prostora za¬ enkrat ne priobčujemo. — Nina. Neporabno, pošljite kaj boljšega. — Ko. v L. Pošljite 2 Din za pismeni odgovor. — Stava. VI. Gaj- darov je Rus in ne Nemec. Kolikor je nam znano, je v kratkem času potom kinemato¬ grafa obogatel. — P. P. Ni samo reklama, ampak je resnica. — Nevednost. Žal, Vam tega ne moremo povedati, vprašajte Vašo — mamo. — Dore. Pošljite, bomo videli. Vse one. ki se obračajo z raznimi vpra¬ šanji na uredništvo odnosno upravo, prosimo, da pismu priložijo 2 Din v znamkah. priljubljen v svojih karakternih vlogah. Nastopa mnogokrat kot cinik. Za kulisami Nibelungov. Režiser Cristian Bouchloltz priobčuje v »Filmbote« zanimive podatke o nastanku ve¬ likega nemškega filma »Nibelungi«, katerega smo te dni videli v Ljubljani. Bouchloltz pravi: Huni! — Sredi poletja . .. Zgodaj zju¬ traj so vse berlinske ulice, ki vodijo tja proti Rehbergu, polne ljudi, ki hitijo ven iz mesta. Cele čete in kolone, vmes pa nepregledna vrsta električnih voz, posebej naročenih, ki so vsi nabito polni. Omenjeni kraj imenu¬ jejo tudi berlinska »Sahara ■ . Tam je že po¬ stavljeno celo taborišče z neštevilnimi gor- derobaini v obliki španskih sten, množica velikih pohištvenih voz. Z vseh strani pri¬ hajajo mase ljudi, med njimi mnogo Rusov, ker režiserji niso mogli zbrati dovolj svojih statistov za velescene, pri katerih je bilo potrebno več tisoč ljudi. Na drugi strani cele črede konj, teptajočih in hrzajočih... Po¬ snemali so prizore hunskega pohoda. Napol nagi, divji Huni drvijo ... Na gričku v ozad¬ ju pa s svojim štabom in v vse smeri izpelja nimi telefoni opazuje in poveljuje — glavni režiser — Fritz Lang. Alfred Abel, »ELITE« Ljubljana D. Z O. Z. j= Inter. = tel. 51 Inter. tel. 31 1 * Konfekcijska trgovina za DAME, GOSPODE in DEC0 s' Izdelovanje damske konfekcije | En groš En detaii = S Stran 2. PROGRAM. Štev. 10. Oster žvižg — posnetek! Vsa pustinja je prazna — ničesar se še ne vidi. Samo zemlja se stresa pod tisočerimi konjskimi kopiti. Kar se prikaže na planoti nepregledna mno¬ žica napol nagih divjih Hunov, drvečih na malih konjih, in pred vsemi na belcu, vihteč bič — hunski kralj. In prizori se ponavljajo do večera. V ozadju pa se dviga dim iz polj¬ ske kuhinje, kjer pripravljajo okrepčila za utrujene in izmučene — Hune. Z m a j. Vsakdo, kdor ga je videl, je go¬ tovo občudoval to kurijoznost tehnike. Na¬ pravljen je prav naturalistično. Predpotopna zver, velikanskih dimenzij, po vzoru Ichthvo- zaurnsa, s katerega zadnjimi reprezentanti se je moral bojevati gotovo tudi pračlovek. Zmaj se pomika zelo leno in počasi kot kro¬ kodil. V njegovi notranjosti pa sedi kot v čolnu na širokih klopeh cela četa delavcev, ki z raznimi vzvodi in pripravami premikajo debele noge, rep, glavo, vrat, oči, jezik, da ne prezremo poslednjega pogleda zveri, ki gineva. Naravnost rafinirano sestavljen me¬ hanizem, katerega 150 delavcev jedva ob¬ vlada in oživi strahotni kolos. Pri posnemanju »Nibelungov se je reži¬ ser v dosego svojih ciljev poslužil tako fra- pirajočih trikov, da bi kolikor mogoče pra¬ vilno predočil pravljico o Nibelungih, ker mu narava sama ni mogla nuditi primernih posnetkov. Vendar vse to so najgloblje taj¬ nosti režiserja in spadajo za kulise kulis ter tvorijo že četrto dimenzijo, o kateri vemo mi, navadni ljudje, malo ali pa prav nič. Prvi »dogodek«•.. Ime mu je bilo Feliks. Bil je bogatih star¬ šev, vsled česar mu ni učenje nič kaj prijalo. V mali in meščanski šoli je še za silo izlezel, v gimnaziji pa je po devetletnem naporu omagal. Manjkalo mu je smisla za razne de- klinacije, konjugacije itd., zato pa je tem skrbneje pazil na svojo zunanjost. Lasje in obleke so bile njegova briga. Ogledalo mu je bilo vedno v roki. Ko je drugo leto v tretji »sfrčal«, je bil polom tu »Neumnost,« reče oče, »da bi se moral sinko toliko učiti. Čemu neki? Kdo pa govori dandanes še latinsko in grško? Pusti to, znaš dovolj. Saj imamo, boš že živel, to je več vredno, kot latinščina.« Stari je pri tem kazal na svojo natrpano železno blagajno. Nato je nadaljeval: »Star si osemnajst let, čas je, da prideš v življenje, lahko se pozabavaš s prijatelji, zaradi mene tudi s prijateljicami, kar dobro živi, saj ima¬ mo! Samo te sramote mi ne napravi, da bi te kdo videl na električni, ali kje — tako ... saj imamo!« Nadebudni sinko je z dopadejenjem po¬ slušal lepe očetove nauke. Vrgel se je nato v vrtinec velikomestnega življenja. Nobeno noč ni manjkal na zabaviščih, v barih itd. ter pridno razdajal denar, katerega mu je dal oče. Doživel je tudi že precej ljubezenskih do- godbic, med njimi celo tri zaušnice od ne¬ kega gospoda, ker je preveč sumljivo vabil njegovo soprogo na večerjo v restavrant. Manjkalo je samo še nekaj. Dosedaj ni bil še nikoli z nobeno damo v chambre separe, vsled česar so se njegovi prijatelji radi po¬ norčevali iz njega. Feliks se je odločil. Pred nekaj dnevi se je spoznal z damo, ki je zelo zaupljiva in prikupljiva. Mlada, ljubezniva in — poro¬ čena. Vendar to ga ni niti najmanj oviralo. S to damo torej se je podal ljubeznižejni mladenič v udobni kotiček razkošnega re- stavranta. Nevajen običajev v teh separejih je z grdim pogledom odgnal natakarja, ne da bi ndročil večerjo in pijačo. »Pozneje —! pozneje —!« je zaklical Fe¬ liks; »bom že pozvonil!« Natakar je napravil začuden obraz; videl je že dosti gostov, pa nobenemu se še ni tako mudilo, ostati brez jedi in pijače, kakor temu mlečnozobeinu go¬ spodiču. Feliks je bil uslužen svoji dami pri sne¬ manju klobuka, odložil ji je plašč, nato pa jo je hitro objel in ji govoril sladke besede: »Rad te imam, Fanika, zelo rad. Kaj ne, tudi ti me imaš rada. Ali me boš tudi vedno rada imela? Glej - oče mi da vsak dan poln mošnjiček ... : Fanika je slonela na njegovih ramah. Poln mošnjiček vsak dar). To je zadostovalo, za ostale Feliksove prednosti ji ni bilo. Naenkrat potrka nekdo na vrata in takoj nato vstopi »pikolo«. Mladi ljubimec je bil divji in je zapodil malega skozi vrata. Fa¬ nika se je privila še tesneje k njemu. V tem trenutku se je pojavil na vratih drugi na¬ takar, ki raznaša jedi. Feliksu so vstali od srda lasje pokoncu in ni se mogel pomiriti, da vstopi v »Chambre separe« vsak trenutek kak natakar. Vsedel bi se lahko tudi v veliko obednico pod veliko zrcalo. Natakar se je hočeš nočeš moral odstraniti. »Sedaj imava končno le mir!« reče Feliks. »Zdi se mi, da prihajajo iz gole radovednosti.« Zopet so se ponovili objemi, deževalo je poljubov, vedno več... Nepri¬ čakovano pa vstopi poslovodja. Fanika skrije svojo glavico na prsih svojega izvoljenca in pretresljivo zakriči; kajti poslovodja je bil njen sorodnik, njen svak, ki naj bi se na¬ hajal še na letovišču. Seveda je bilo vse končano! Fanika nikakor ni hotela več ostati, ker ako bi poslovodja prišel zopet ter jo navsezadnje še spoznal — bi bil škandal gotov. Zato je vstala, si ogrnila plašč in od¬ hitela. Feliks je medpotoma stisnil natakarju večji bankovec v roko ter odšel za njo. Tako si ni predstavljal konca svojega prvega do¬ življaja v »chambre separe«. »Čemu so neki hodili ves čas natakarji?« vpraša zunaj Faniko. »E, kaj, da si takoj naročil večerjo in pi¬ jačo, bi bila imela mir,« je odgovorila jezna Fanika. Feliks je bil razkačen. »Preneumno!« se je jezil. »Toliko let sem hodil v šolo, učiti sem se moral največje neumnosti, tistega pa, kar se zares rabi v življenju, se nismo nikoli učili! No, pa sedaj vendar vepi!« Umetnost — izgledati mlada. Katera ženska, ko je prekoračila dvajseto — ne bi hotela izgledati mlajša? Zlasti pri sedanji modi, ki zahteva izrazito vitek in dekliški stas. Pri damah med 30 in 50 po¬ stane ta želja povelje — in umetnost — iz¬ gledati mlada, ima obilo častilk. Izkušena poznavalka daje zato potrebne migljaje. Poudarja, kar je prvo, da je po¬ trebno »čutiti se« mlado, da se doseže za- željeno. Nasilna sredstva, kot razne kure, čijih namen je vitkost — nimajo nikdar pra¬ vega uspeha, kajti kar se izgubi na teži in obilnosti, to ne hasne, ker se zato poznajo na licu globoke brazde in gube, izklesane pod vplivom prisiljenja in stradanja. Žena v zrelih letih naj bi opustila željo, postati zelo vitka, ako ji ni narava podarila sama te lastnosti. Dosegla bo vitkost le na škodo in izgubo svojih naravnih lepot in privlačnosti, poleg tega pa se pri ne več mladi dami pri¬ čakuje nekoliko močnejši stas. Tudi z barvili in pudrom mora biti dama, ki hoče biti mlada, zelo previdna, kajti pre- živobarvane ustnice se nikakor ne skladajo s poltjo priletnih lic. Naravni teint mora biti v skladu z umetno barvo. Le naravno rož¬ nato lice prenese izrazitejše barvilo. Eno izmed najizdatnejših sredstev mla¬ dostnega obličja pa je spanje, in sicer dovolj spanja. Najmanj 10 ur spanja mora imeti vsakdo, ki hoče izgledati mlad. Nadomestiti se mora po obedu, kar se je zamudilo v noči. Kozarec mleka zvečer pred spanjem in nato mirno in zdržno spanje lahko dela čudeže; očisti kožo razpok ter jo obdrži svežo. Pre¬ malo ali preveč hrane tudi močno vpliva na kožo, in dama, ki se hoče čutiti in izgledati mlado, se mora od vsake jedi dvigniti z ob¬ čutkom, da bi lahko mirno še dalje jedla, ludi nepretiran šport in gibanje v naravi osveži lica in daje prožnost in vitkost vsakemu stanu. Dvakrat 10 zapovedi: Kalifornijski sodnik v procesih ločitev za¬ kona Thomas F. Graham, ima priimek »ve¬ liki pomirjevalec«, ker se mu je večkrat po¬ srečilo pomiriti razburjene zakonce. Kot sad 20 letnih izkušenj pri ločitvah zakonov, je napisal za sedanji in bodoči svet dvakrat 10 zapovedi, ki bodo po njegovem mnenju zmanjšale število procesov in ločitev sploh. Evo vam: Ne poroči nikdar moža, ki ne čita športnih vesti v časopisih. Mladi ljudje, ki nimajo zanimanja za telesno vzgojo, se ne zanimajo za drugo kot zase. Ti bodo slabi soprogi. Ne poroči nikdar moža, ki igra karte za denar. Igralec ne bo nikoli ljubil žene, do¬ ma in otrok. Ne poroči nikdar moža, ki pravi, da nirija slabih navad. Ima gotovo večja tajna bre¬ mena kot tobak ali vino. Ne poroči nikdar moža, s katerim niso zadovoljni tvoji stariši, ker 65% zakonov, ki so sklenjeni proti volji starišev, konča pred sodiščem. Ne poroči nikdar moža, ki ne ljubi otrok, kajti on je nenaravni egoist, kateremu ne moremo zaupati. Ne poroči nikdar moža, ker je dober ple¬ salec. Možje s spretnimi nogami nimajo spretne glave. Ne poroči nikdar moža, ki sovraži pse; ljubil ne bo tudi ničesar drugega. Ne poroči nikdar moža, ki na skrivaj pije; tudi v drugih stvareh bo skrit in prevarljiv. Ne poroči nikdar moža, ki o svojih stariših ali o drugih starih ljudeh govori slabo. Tudi tebe bo zaničeval, ko bodeš starejša. Ne poroči se nikdar, predno ne veš na¬ tančno, kaj delaš. 16 letne neveste so često že 17 letne ločene žene. Ne poroči nikdar deklice, ki ima snežno- bele roke, kajti roke njene matere so trde in zorane. Taka deklica ne bo dober živ¬ ljenjski drug. Ne poroči nikdar deklice, ki hoče vsak večer na zabavo, ker ne mara biti doma pri tebi. Ne poroči nikdar deklice, ki ima v svoji sobi razstavljene slike svojih prejšnjih pri¬ jateljev; kajti ona zbira zlomljena srca in bo v zakonu nadaljevala z zbiranjem. Ne poroči nikdar deklice, ki misli in go¬ vori samo o svojih oblekah. Ostala bo taka ter te uničila. Ne poroči nikdar deklice, ki stavlja pred poroko velike zahteve; ž njo ne prideš ni¬ koli na zeleno vejo. Ne poroči nikdar deklice, ki ne varuje spodobnosti v oblekah. Noben mož ne rdeči rad v prisotnosti soproge in pomanjkanje sramu uniči največjo ljubezen. Ne poroči nikdar koketo. Pripravila te bode le v skrbi in muke. Ne poroči nikdar deklice, ki je dosti sta¬ rejša ali dosti mlajša kot ti; ne bodeta se razumela. Ne poroči nikdar deklice, ki ne ljubi otrok. Zakoni brez otrok navadno nimajo trajnosti. Ne poroči nikdar deklice, ki preveč govori, ker bodo drugi vse poprej zvedeli kot ti sam. n Najcenejie in najbolje kupite PREMOG a s pri D. ČEBIN, Ljubljana, Wo!fova ulica 1/11 Štev. 10. PROGRAM. Stran 3. HARRY PIEL Vaš ljubljenec v najnovejšem svojem filmu: 1I j ^PUSTOLOVŠČINA ENE NOČI« II 9. 10. 11. decembra 9. 10. 11. Predstave: ob pol 4., 5., 7. in pol 9. uri elitni kino matica v Ljubljani) HARRY PIEL Moderni zakon. Lepa elegantna mamica pelje svojo osem¬ letno hčerko na sprehod. Dekletce živahno ogleduje pestri svet ter nenadoma zakliče: »Mamica, poglej no onega debelega gospoda — ali ni bil že enkrat moj papa?« _ Nadebudna deklica vzdihne: »Oh, kako rada bi doživela roman — toda prepovedanega.« Družinski svet. Lepa hčerka poznatega psihologa vpraša svojega očeta za svet: »Oče, kaj naj napra¬ vim, da se ognem neprestanemu zasledovanju moških?« »Neumno otroče! Obleci hlače, pa bodo tekle vse ženske za teboj!« Gozdar na lovu. »Previdno, previdno, gospodje, gonjači imajo dve nogi, zajci pa štiri; danes lovimo zajce!« KINO „1 D E A t" Danes, sredo, zadnji dan veseloigra ^Parodija Trije mušketirji* v glavni vlogi MAKS LI1VDER Četrtek, 11., petek 12. in sobota 13. decembra senzacijska drama ZA EN DOLAR Od nedelje naprej monumentalni film KONIOSMAR K" Božične želje v rodbini. Mama: »Kostim s kožuhom, temu primeren klobuk in briljantni kolje!« Hči: »Zaroka pod božičnim drevescem s papanovim zagotovilom, da bo višina dote zadostovala za oba.« Sin: »Kavalirsko opremo in dovolj dro¬ biža!« Oče: »Da bi ukinili božične in slične praz¬ nike!« * Nikar prisegati! »Dozdeva se mi, gospod svetnik, da ste nevaren Don Juan.« »Milostiva, — prisegam vam ravno na¬ sprotno.« »Škoda — škoda, ne bi Vam nič zamerila.« * Pomisli, kaj je včeraj gospodinja rekla — da ne more razumeti, zakaj me obiskujejo vedno sestričine in nikoli moje tete. Telefon št. 730 KINO LJUBLJANSKI DVOR -j (F ; '' Telefon št. 730 Največji monumentalni filmski umotvor vseh časov. — Prekaša v vsakem pogledu vse do danes predvajane filme! Od srede 10. do sobote 13. decembra II. del veličastnega filmskega dela „HELENA W (PADEC TROJE) Razkošna drama v 2 delih, 12 dejanjih. — V glavnih vlogah sloviti svetovni filmski umetniki kot krasotica Edy Darclea, ljubljenec Vladimir Gajdarovv, Hanna Ralph, Carl de Vogt, Albert Bassermann, Carlo Aldini, Karel Lamac, Albert Steinriich itd. — Režija naravnost čudežno delo slovitega režiserja Manfred Noa. — Sodeluje 70.000 ljudi! — Stroški za izdelavo tega res grandioznega filma so 1,200.000 dolarjev! — Veličastne stavbe! Krasne fotografije! — Kolosalni trojanski konj, v katerem se skrije 36 oboroženih voja¬ kov! — Pri predstavah sodeluje ojačeni veliki orkester pod vodstvom g. kapelnika Ryneša. — Predstave vsak dan ob 1 A 5., 6., M 8., 9.; ob nedeljah in praznikih tudi ob /411. dopoldne in 3. popoldne. — Predprodaja vstopnic cel dan! VLADIMIR GAJDAROW Stran 4. PROGRAM. Štev. 10 Tudi vi hočete svojega soproga presenetiti z lepim in koristnim božičnim darilom Najbolj koristno božično darilo je pisalni stroj „Erika M za pisarniško in privatno uporabo. Tudi na ugodne mesečne obroke THE R E X CO., Ljubljana, Gradišče 10 Mihael PETERNEL Ljubljana, Gosposvetska c. 87 Izdeluje vsakovrstne, osobito luksuzne čevlje Iv. Brunčič & Fr. Rebernik Ljubljana, K. Kotnikova ulica izvršujeta vsa pleskarska in soboslikarska dela. TOČNO in po ZMERNIH CENAH. Originalne emajlirane Llltz-ove peči dobavlja v vsakovrstnih iz¬ vedbah Tvornica emajliranih peči „LUTZ“ delniška družba Ljubljana-Siška r V vseh špecerijskih trgovinah se dobi 1 , L najboljši pridatek hrani I 1 J CotomDo mm teh 100 Oraimncs No. I Krona kemične znanosti je milo „GAZELA“ Beli, čisti perilo ter ne ogroža njegove trpežnosti Snaženje okenj in stanovanj VIKTOR TRAPEČAR LJUBLJANA, MESTNI TRG ŠTEV. 3. TOČNA STROKOVNA IZVEDBA! I Popolnoma varno naložite denar v Ljubljansko posojilnico v Ljubljani, Mestni trg št. 6 ker ima že nad 10,000.000 Din jamstvene glavnice Vloge no hronilne knjižice ln tekoči račun se obrestuje II najugodneje !! Stalne vloge z odpovednim rokom obrestuje po dogovoru. Sprejemu v lnkesso fakture in cesije terjatev. Posojilo daj« le proti polni varnosti proti vknjižbi ln proti poroštvu D R OETKER-jev n PECILNI PRAŠEK Svetla glava Dobi se povsod ali pa V tovarni JOS. REICH - MARIBOR IV. RAVNIHAR urar Ljubljana urar Sv. Petra cesta štev. 44. Specijalna lastna delavnica za precizna popravila ur in vsa v mojo stroko spadajoča dela. RES IZVRSTNA je naša prava domača KOLINSKA CIKORIJA J IVAN JELAČIN - LiUBUANA Veletrgovina kolonijalnega In špecerijskega blaga Sveže pražena kava. — [Zaloga mineralnih voda Solidna in hitra postrežba IBUDDHAt Vsakomur, ki ljubi svoje zdravje, se priporočajo ■n; Ji „B!UDDHA“ / ^ V# W ^ v ........m... Priporoča se za zjutraj in popoldne indijske, za zvečer pa |kitajske mešanice 1 DOBITE JIH V VSAKI TRGOVINI I TRADEMARK_ Oder. urednik Jan. Gračner Tl sir tifllrnrno tt T .inKliom' Tndoin Ir.