St. 41 (968) L XIX NOVO MESTO, četrtek, A A 10. oktobra W	1968
Obet za gradnjo novega mostu v Brežicah
Most čez Savo in Krko v Brežicah ne bo več dolgo vzdržal sedanje obremenjenosti. Vsak dan pelje čezenj nekaj tisoč vozil, med katerimi so težko naloženi tovornjaki s prikolicami. Občane nadvse zanima, kdaj je predvidena gradnja novega mostu. Kaže, da ni več daleč.
V republiški skupščini je direktor cestnega sklada Lojze žokalj pojasnil poslancema Mirku Kambiču in Milanu šepetavcu, da bodo gradnjo zastavili verjetno že prihodnje leto. Novi most naj bi bil dokončan leta 1970.
Tovariš žokalj je v odgovoru na poslanski vprašanji nadalje izjavil, da je republiški sklad za ceste pripravljen sodelovati s sosednjo hrvaško republiko pri gradnji mostu čez Sotlo na cesti Bizeljsko— Klanjec, čez ta most avtomobili zdaj sploh ne morejo in cesta je zaprta za vsa vozila.
Dolenjska
reprezentanca
za Kranj
Gostje med njimi predsednik zvezne skupščine Milen ti je Popovič, predsednik sabora' Hrvatske dr. Vladimir Bakarič in predsednik republiškega izvršnega sveta Stane Kavčič med slavnostno sejo v šeškovem domu (Foto: Jože Primc)
OB 25-LETNICI KOČEVSKEGA ZBORA
Enotno zbrani okoli Tita in SZDL
Na slavnostnem zasedanju v Kočevju sta govorila Janez Vipotnik in Sergej Kraigher - Pozdravna brzojavka predsedniku Titu
Določena je atletska reprezentanca Dolenjske, ki bo v nedeljo, 13. oktobra, nastopila na četveroboju pokrajinskih reprezent-nc Gorenjske, Dolenjske, Pr'morske in Za savja. V reprezentanci so naslednji atleti: Hribernik, Božič. Somrak, Is'enič. Košir. Gričar. Brine, Kolenc, Bu- j car. Kristan, Šuštar, štrum- j be'j Virant, Potrč, Smodej. Suhy in Simčič (Novo mesto), Hočevar, Divjak, žužek. Sega. Knavs (Kočevje), pri dekletih pa: Henigman. G;vz-v da J kše, Jurečič. Brat'o vi-, Lavrin, Perše. Janežič, Pučk >, Mervar, Sajt*. Ferfo-lja, Bajc, Zagorc, Facija, Hu-mer (Novo mesto) in Debeljak ter Zagorjan (Kočevje)
Nasloni! se je na mizo in umrl
V ponedeljek, T. oktobra ob 8. uri zjutraj, je umrl Alojz Mežnar iz Hrušice pri Stopičah v delikatesi Mesno prehrambenega podjetja na cesti kom. Staneta v Novem mestu. Pokojnik je prišel na sejmioo, da bi poizvedel o cenah živine. Ustavil se je v delikatesi, kjer je za mizo sede pojedel obrok vampov. Nato se je naslonil za mizo in tako obstal. Ko je bil nekaj časa nepremičen, so gostje postali nanj pozorni. Priskočili so in še zasledili komaj zaznaven utrip žile na roki, srce pa mu ni več bilo. Pokojnega Alojza Mežnarja, ki je bil srčni bolnik, je zadela možganska kap. Umrl je v 61. letu starosti.
3. oktobra ob 11. uri se je v šeškovem domu v Kočevju začela republiška proslava, posvečena 25-letnici Zbora odposlancev slovenskega naroda. Na skupni seji so na tej proslavi zasedale delegacije vseh zborov republiške skupščine, preživeli odposlanci Kočevskega zbora,'delegacije zvezne skupščine in republiških skupščin, delegacije družbenopolitičnih organizacij in drugi.
V delovnem predsedstvu so sedeli isti ljudje kot pred 25 leti in nekateri častni gostje.
Na slavnostnem zasedanju je najprej spregovoril o pomenu Kočevskega zbora predsednik republiške konference SZDL Slovenije Janez Vipotnik, ki je navzoče tudi sezna-
nil s tem, da je republiška skupščina sprejela predlog SZDL Slovenije, naj se 27. april — dan ustanovitve Osvobodilne fronte — proglasi za republiški praznik. Poudaril je posebni pomen in značilnost OF, da je iz nje zrasla na eni strani narodnoosvobodilna vojska, na dru-
OD 10. DO 20. OKTOBRA
Nekako od 14. do 18. oktobra nestalno vreme, včasih tudi deževno, vendar brez večjih količin dežja, obenem se bo močno ohladilo. V ostalem lepo vreme in po 18. oktobru večkrat jutranja slana.
Dr. V. M.
Prvi diplomanti višje šole za organizacijo dela v Trebnjem
9 izmed 36 slušateljev višje šole za organizacijo dela iz Kranja je že dobilo diplome
gi strani pa se je oblikovala v demokratično obliko ljudske oblasti.
Nato je spregovoril še predsednik skupščine SR Slovenije Sergej Kraigher, ki je poudaril, kakšne uspehe je Slovenija dosegla v povojnem obdobju na področju gospodarstva, zaposlovanja, osebne potrošnje, na gospodarskih področjih in drugod. Opozoril pa je, da se kljub uspehom pojavlja še precej nasprotij, slabosti in drugih nerešenih vprašanj, ki jih je najbolj odkrila reforma. Menil je, da se je kljub zavidljivim rezultatom na področju družbenega samoupravljanja treba pogosto spoprijemati s preživelim, pa tudi z novimi slabostmi.
S slavnostnega zasedanja so odposlali pozdravno brzojavko predsedniku Titu, ki jo Je zbranim prebral predsed nik mladine Slovenije Milan
V soboto, 5. oktobra, smo segli v roke prvim devetim slušateljem trebanjskega oddelka višje šole za organizacijo dela iz Kranja, ki so dobili diplome in s tem postali inženirji za organizacijo dela, kot se imenuje poklic, ki so si ga pridobili.
Med 36 slušatelji, ki so pred 2 letoma znova sedli v šolske klopi in kljub redni zaposlitvi trdno sklenili, da si bodo pridobili to šolsko izobrazbo, so šolo prvi končali: Franc Zidar, Stane Velikonja, Lojzka Kek, Janez Tratnik, Ivan Gole, Ciril Pungartnik iz Trebnjega ter Jožica Kovačič, Matina Becele in Lojze Urbanč iz Novega mesta.
Ko jim je direktor šole Mitja Kamušič čestital za doseženi uspeh, je poudaril, da je praksa že dokazala, da so si šole, na katerih poučujejo teoretične osnove sodobne organizacije dela v nenehnem razvoju znanosti, tehnike in tehnologije, že zagotovile pomembno mesto.
Kot je dejal, tudi sam ni bil prepričan, da se bo oddelek tako dobro obneseJ v Trebnjem, ki je razmeroma majhen kraj, zato je uspeh toliko večji. Znova Je dokaza-
no, da je izobraževanje ljudi, ki že delajo, koristno in potrebno.
Slušateljem, ki so navalic rednemu delu v tako kratkem času končalo šolanje tudi mi čestitamo.	M.	L.
Kučar.
Ob zaključku slovesnosti se je tovariš Janez Vipotnik zahvalil navzočim za udeležbo in pozval, naj bomo tudi v bodoče enotni, zbrani okoli Tita in SZDL, ter tudi v bodoče odločno pomagamo graditi boljše življenje naroda in človeka.
POZDRAV SLAVISTOM
Zborovanje slovenskih slavistov se bo pričelo v soboto, 12. oktobra, ob 9.30 v Domu kulture v Novem mestu - Izredno veliko udeležencev iz vseh slovenskih kulturnih središč
Slovenski slavisti, včlanjeni v Slavističnem društvu Slovenije, imajo vsaki dve leti svoje širše zborovanje, posvečeno različni problema-tiki slovenskega jezika in književnosti. Zadnje tako zborovanje so imeli v Mariboru, kjer so obravnavali vprašanja slovenskega jezika v javnem življenju in njegove enakopravnosti tudi v najvišjih (zveznih) političnih in upravnih telesih. Tedaj je bilo domenjeno, da bodi prihodnje zborovanje v Novem mestu in naša podružnica Slavističnega društva Slovenije je to skrb tudi prevzela.
Poudarek letošnjega zborovanja slavistov je na 50. letnici smrti Ivana Cankarja in pa na deležu, ki ga ima Dolenjska v naši književnosti. Zato je naša podružnica pripravila predavanje o tem deležu Dolenjske (predaval bo prof. Jože Sever), Cankarju pa je posvečenih dvoje predavanj. Akademik dr. Bratko Kreft bo govoril o Cankarju v zvezi z nacionalnim vprašanjem, univ. prof. France Petre pa o strukturi Cankarjeve proze. Popoldne bo še občni zbor Slavističnega društva Slovenije, naslednji dan pa izlet v Belo krajino in na področja Roga.
Za to zborovanje se je prijavilo od drugod 130 slavistov in učiteljev slovenskega jezika (brez področja ožje Dolenjske). Vsem izrekamo tako v našem mestu kot na Dolenjskem in v Beli krajini prisrčTio dobrodošlico. Naj se lepo in prijetno počutijo v teh krajih, ki so za slovenski jezik in za književnost oznamovani s tako pomembnimi imeni. In ’ vsem želimo, da bodo iz Dolenjske in Bele krajine odnesli s seboj kar najlepše vtise in spomine!
Naša podružnica naj se tudi javno zahvali občinski skupščini Novo mesto kakor tudi sindikalnemu svetu, ki so nam omogočili, da moremo udeležencem pripraviti izlet in prijetno počutje med nami.
Prebivalce Novega mesta lepo vabimo, da bi se udeležili v soboto dopoldne zborovanja oziroma predavanj, ki so prav tako namenjena javnosti, ne samo slavistom.
Podružnica Slavističnega društva Slovenije Novo mesto
Našim kmečkim ljudem dajmo vse priznanje!
Lojze Urbanč, direktor trgovskega podjetja DOLENJ* KA, sprejema diplomo. (Foto: M. Legan)
V nedeljo je bilo t Ljutomeru veličastno slavje ob stoletnici prvega slovenskega tabora, na katerem je govoril član sveta federacije in pred* sedstv« CK ZKJ tovariš Edvard Kardelj. Govornik je med drugim poudaril, da je taborsko gibanje pred 100 leti v precejšnji meri demokratiziralo in tako rekoč »moderniziralo« celoten politični ustroj slovenskega naroda. Sele revolucija 1941 pa je vzpostavila temelje za razvoj socialistične, samoupravne in demokratične družbe, ki jo zdaj dograjujemo.
Ko je govoril tovariš Kardelj o zasebnem kmetijstvu, je opisal njegovo prehojeno pot po končani vojni ter posebej podčrtal, da je prav kmetijstvo bilo glavna opora pri povojni obnovi naše dežele. Tudi vrsto let potem se je še marsikateri dinar — v obliki nizkih cen kmetijskih pridelkov ali drugače — iz kmetijstva prelil kot pomoč nastajajoči mladi industriji naše države. »Našim kmečkim ljudem gre vse priznanje za trdo delo in odrekanje, ki je spremljalo njihovo življenje v prvem obdobju graditve,« je dejal tov. Kardelj.
Med drugim je govornik tudi poudaril, da zadružništvo in kooperacija tudi ob velikih uspehih družbenih pose-
stev ne moreta biti preživela stvar. »Popolnoma jasno je, da si kmetje lahko povečujejo svoj življenjski standard samo s pogojem, če bodo povečali produktivnost svojega dela bodisi v sami kmetijski proizvodnji ali pa z dopolnilnim delom v okviru celoit-nega socialističnega gospodar-darstva. To pa bodo lahko dosegli izključno v kooperaciji bodisi z zadrugami ali z direktnim sodelovanjem z velikimi kmetijskimi ali drugimi gospodarskimi ter negospodarskimi organizacijami, s speoializacijo svoje proizvodnje, v povezovanju s turizmom in drugimi dopolnilnimi dejavnostmi,« je nadaljeval govornik. Dejal je tudi, da mora družba zagotoviti, da bodo kmetje v svojem vsakdanjem življenju res popolnoma občutili pravice, prednosti in odgovornosti, ki jih nalaga samoupravljanje kot sistem dela in sožitja med ljudmi.
-Že prvi dan sulec
že prvi dan lova sulca na Krki so številni ribiči preizkušali srečo v dokaj ugodni vodi. Prijemov je bilo precej, uspešen pa je bil samo ribič Ivan Avsenik le Soteske, ki je ujel 5,90 kg težkega in 87 om dolgega »kralja voda«.
Št. 41 (968) L XIX NOVO MESTO, četrtek, A A 10. oktobra "K'VT	1968
DOLENJSKI UST
tedenski
mozaik
Upokojeni letalski general LeMay, ki ga je tretji ameriški kandidat za predsednika ZDA rasist George Wallace določil za svojega podpredsednika se čudi, zakaj se Američani tako zelć boje uporabiti atomske bombe. »Kar se mene tiče, bi v Vietnamu rajši umrl od jedrske eksplozije kakor od zarjavelega noža ...« Kar se njega Uče, najbrž misli, da bodo umirali drugi, medtem ko bo on na varnem ... Neki ameriški bralec revije »Neivs-week je poslal uredniku tole pismo v zvezi s predvolilno kampanjo rasista Walla-cea: »Zdaj se nam ne smejejo več — pravi George Wal-lace. Popolnoma res. Tudi Hitlerju se niso smejali... Prva sovjetska letalonosilka za helikopterje in lovska letala z navpičnim vzletom se je pridružila drugim sovjetskim plovnim enotam v Sredozemlju. Glasilo KP Italije »Unita* piše, da si sredozemski narodi ne želijo še sovjetske flote v Sredozemskem morju. Želijo si, da bi obe floti — sovjetska in ameriška odpluli domov ... Tisk varšavske peterice piše, da je »tako imenovana enotnost ljudstva ČSSR nekaj zlaganega in škodljivega«. Po mnenju tega tiska je potrebna diferenciacija oziroma razredni spoaud. Po mnenju češkoslovaškega ljudstva pomeni to polne zapore in trpinčenje nedolžnih ljudi, ki so krivi samo tega, da ljubijo svojo domovino in svojo svobodo ... Bolgari zdaj uradno izjavljajo, da nimajar nobenih ozemeljskih zahtev do drugih držav na Balkanu, med katere sodi tudi Jugoslavija. Te zahteve si je menda izmislila hudobna jugoslovanska propaganda... Američani urijo v Saigonu štiri jate gosi, ki naj bi ponoči o]x>zorile prave stražarje mostu, če bi se hotel sovražnik vtihotapiti v mesto. Take »gosje« stražarje baje že z uspehom uporabljajo na Tajvanu. Gosi z gaganjem opozorijo na vsakega vsiljivca in zato ni čudno, če ponoči stražijo tudi neko žganjarno viskija na škotskem.
Preveč pričakovanj od zajamčenih cen
Ali bo družba hotela ali zmogla uresničiti želje kmetovalcev? - Pripombe kmetov k sedanjim in predlaganim cenam - Enotno kmetijstvo naj ima enotne odkupne cene
»Kako je z zajamčenimi cenami za živino?« me je pred dnevi vprašal kmet, ki ima večje posestvo blizu Gornje Radgone. »Ko smo razpravljali o osnutku stališč in sklepov, ki jih je dala v razpravo skupščina naše republike, smo vsi zahtevali, naj se zajamčena cena za pitana goveda zviša na 7.50 din za kilogram žive teže. Pravijo, da imajo na družbenih posestvih pri sedanjih zajamčenih cenah najmanj en dinar zgube pri kilogramu. Koliko zgube
TELEGRAMI
LONDONDERRV — 2e nekaj dni trajajo v Severni Irski hudi politični in verski nemiri. Protestantska večina, ki ima vso oblast v rokah, skuša zatreti odpor katoliškega prebivalstva, ki je prikrajšano pri stanovanjih, službah in pred sodišči.
HAVANA — Na letališču pri kubanskem glavnem mestu je spet zasilno pristalo potniško letalo, ker je eden izmed potnikov prisilil pilota, da je spremenil smer poleta in pristal na Kubi.
BUKAREŠTA — V Romuniji se je pripetila huda železniška nesreča, pri kateri je bilo 22 potnikov mrtvih in še več ranjenih. Nesreča se je zgodila, ko se je brzovlak zaletel v potniški vlak.
RIM — Italijanska vlada je obdolžila uslužbenca sovjetskega veleposlaništva Genadija Roskova vohunstva in bo moral nemudoma oditi iz Italije. Dva uslužbenca italijanskega zunanjega ministrstva in dva poslovna človeka so zaprli.
HELSINKI — Stranke vladne koalicije so na občinskih volitvah na Finskem izgubile 5,9 odstotka glasov. Pridobili sta kmečka stranka in konservativci, ki sto nabrali skupaj 50,1 odstotka glasov.
SAIGON — V Vietnamu potekajo zdaj krvavi bqji na območju jugozahodno od Da Nanga, kjer enote ameriške pomorske pehote skušajo rešiti iz klešč osvobodilnih sil taborišče posebnih sil sai-gouskega režima.
NEW VORK — Sovjetski zunanji minister Andrej Gromiko je govoril na zasedanju generalne skupščine OZN in izjavil, da so imele države varšavske zveze vso pravico »braniti sdcinlizem« v CSSR in intervenirati. Hkrati je predlagal, da bi druge države čim prej podpisale sporazum o prepovedi širjenja atomskega orožja, kakor da sovjetska okupacija ČSSR ni prav nič prestrašila drugih in povzročila, da se številne države zdaj obotavljajo podpisati ta sporazum
pa potem imajo kmetje — kooperanti, ki dobijo za lepo mlado pitano živino največ 5,60 din za kilogram? Ali bomo prodajali živino vsi po enakih cenah, če bodo sprejeti sedanji predlogi?«
Vprašanje je bilo povsem umestno, čeprav veliko razpravljamo o kmetijskih vprašanjih, kmetje še ne morejo razumeti vsega. Kadar kolektivi kmetijskih organizacij zahtevajo višje cene za kmetijske pridelke in živino, jih sicer radi podprejo. Ne le v radgonski občini — povsod. Kmete m težko prepričati, da bi tudi oni dobili za svoje blago več, če bi bila na trgu višja cena. Tako prepričevanje pa marsikje prikriva resnejša vprašanja, ki niso odvisna le od trga.
Poglejmo nekaj .primerov! Medtem ko so na posestvu o kmetijskih vprašanjih v Kočevju zahtevali, naj bi za-zamčena cena za prašiče prima kakovosti bila 6,70 din za kilogram, ali ko mesokombi-nat »Perutnina« v Ptuju zahteva, naj mu občinska skupščina dovoli zvišati ceno svinjskega mesa, češ da so prašiči pri kmetijskem kombinatu Ptuj po 6,10 din kilogram, kmetje še vedno ne dobijo za kilogram svojega prašiča 5 din. Zajamčene cene torej ne veljajo za vse prašiče, čeprav so lepi, prvovrstni, niti za vsa goveda enake kakovosti. Saj še ne veljajo niti za pšenico, čeprav naj bi jo letos odkupovali po zajamčeni ceni — kilogram mehke 90 pur, trde pa en dinar — tudi od kmetov. Nekatere kmetijske organizacije še vedno odkupujejo mehko pšenico po 85 par ali ceneje. Tega sicer niso krive same, a tak je sistem zajamčenih cen.
Za govedo in prašiče veljajo zajamčene cene le za družbeno proizvodnjo: iz družbenih hlevov in iz kooperacije. Ker je kooperacije vse manj, imajo kmetje manj možnosti
•\ S*
Italijansko-ameri.ška filmska diva Anna Moffo zavezuje kravato jugoslovanskemu igralcu Bekim Fehmiu. ki je zaslovel po svetu v svoji vlogi v našem filmu »Zbiralci perja«. Takole sta v torek stopila pred kamere* za film »Pustolovci«, ki ga te dni snemajo v Rimu.	Telefoto:	UPI
kot včasih, da bi dobili plačane svoje pitance po zajamčeni ceni. Celo kooperanti ne dobijo vedno, kar bi morali dobiti za svoje blago. To pa je „odvisno od kmetijske organizacije. Zato kmetje ne | morejo veliko pričakovati od ; zajamčenih cen. Iskati bodo morali še druge poti, da bi 1 za svoje pridelke in živino [ dobili več.
Pod vtisom sedanjih raz- , prav o kmetijstvu kmetje ra- j di vprašujejo: »Zakaj ne bi uvedli ustreznih zajamčenih j cen za vse kmetijske pričel- I ke in živino?« Ce odštejemo | trg, je stvar zelo preprosta. S Vpliva trga pa ni muči kar ; tako izločiti. Ne domačega j in ne svetovnega. Zato bo ' treba najprej marsikaj mediti m prilagoditi, sic^r bi 'si družba, ki bi jamčila vi- j šje cene, nakopala prehudo breme.
Slabosti sedanjih razprav o j zvišanju in razširitvi zajamčenih cen za kmetijske pnoel- j ke in živino se naj »olj od- ■ ražajo v pomanjkljivem iška- j nju poti do cilja Vsi poudar- j jajo svoje želje, premalo pa . razmišljajo in predlagajo, kako bi jih uresničili. Zato v bližnji prihodnosti še ne moremo veliko pričakovati od sedanjih predlogov. Zlasti ne kmetje.	J.	PETEK
tedenski zunanjepolitični pregled
I tedenski notranjepolitični pregled^ - tedenšh' notranjepolitični pregled
■ POSVETOVANJE NA REPUBLIŠKI KONFERENCI SZDL SLOVENIJE — Predsedniki občinskih odborov SZDL in predsedniki volilnih komisij so na posvetovanju ocenili javno razpravo o spremembah v ustavi in volilnem sistemu. Po njihovi oceni je javna razprava menila, da je bil rok za temeljito preučitev tez prekratek. Skoraj ni bilo pridržkov do predloga o popolni osamosvojitvi zbora narodov zvezne skupščine, menili so le, da mu je fereba določiti jasne pristojnosti. Glede predloga, da bi v strukturi zvezne skupščine ohranili tri zbore delovnih skupnosti, je javna razprava šla narazen — mnenja so Se razhajala. Eni so menili, da bd zadoščal samo en zbor, drugi so zagovarjali tri. Vsi pa so soglašali glede tega, da bd moral biti skup-ščinsOoi sistem bolj preprost in poceni. V skupščini je preveč poslancev. Bolje bi bilo, da bi jih bilo manj, a ti naj bi bili profesionalci, da bi se laže posvečali delu v skupščini in sodelovanju z volivci.
■ ZAPOSTA VIJENA SLOVENŠČINA V DIPLOMATSKIH PREDSTAVNIŠTVIH — Po zvezni ustavi bi morali vsi zvezni organi občevati v jezikih narodov in narodnosti Jugoslavije. Nekateri zvezni organi, kot na primer zvezna skupščina in Vrhovno sodišče — so že ukrepali, da bd uskladili svoje poslovanje z ustavnimi določbami o enakopravnosti jezikov. Državni sekretariat
za zunanje zadeve tega ni storil. Na to opozarja Ustavno sodišče Slovenije v pismu, naslovljeno predsedniku Skupščine SRS Sergeju Kraigherju. V pismu je rečeno, da tudi v krajih, kjer je veliko slovenskih izseljencev in delavcev, ne morejo govoriti v svojem jeziku. To je pereč problem,
0 spremembah v ustavi in volilnem sistemu
zakaj v tujini živi skoraj 400.000 Slovencev, ki jim je treba omogo-čtii, da bodo v naših diplomatsko-konzulamih predstavništvih lahko govorili v svojem jeziku.
■ KONGRES SAMOUPRAVLJAVCEV V DRUGI POLOVICI 1970 — Tako so sklenili na seji koordinacijskega odbora za pripravo konference samoupravljavcev. Za daljše priprave so se odločili predvsem zato, da bi konferenco kar se da dobro pripravili. To mora biti delovni dogovor, obračun vsega, kar smo v 20 letih dosegli.
■ OSTAVKE V HRVATSKI — Afera Mičkovič (glavni urednik za-
grebškega časopisno-založniškega podjetja »Republika«, ki je poneveril milijone) je potegnila za seboj tudi nekaj odstopov vidnih funkcionarjev. Na 14. seji CK ZK Hrvatske so sprejeli ostavko Ivana Kra-jaoiča in Slavka Sedjaka. Ivan Kra-jačič je povezoval svojo zahtevo po razrešitvi z afero. Tudi predsedstvo republiškega odbora ZB NOV Hrvatske je zahtevalo, da republiški odbor na svoji prvi seji razreši svojega predsednika.
■ ZBOROVANJE V KOZINI —
Poleg veličastnih zborovanj v Kočevju in Ljutomeru so praznovali tudi v Kozini na Primorskem. Na velikem zborovanju v počastitev množične vstaje je govoril podpredsednik republiške skupščine dr. Jože Brilej. Ob tej priložnosti so odkrili spomenik padlim v NOV. Predsednik Tito je odlikoval istrski odred z redom bratstva in enotnosti z zlatim vencem.
■ 23.000 NOVIH, MLADIH ČLANOV ZK V SRBIJI — Na zborovanju v Arandjelovcu je govoril predsednik CK ZK Srbije Petar Stambolič. Ob tej priložnosti je dejal, da so zadnje čase sprejeli 23.000 novih, mladih članov v ZK Srbije. To so ljudje, ki so se rodili v času, ko se je odprla fronta v boju proti etatistično- dogmatskim konceptom socializma in za enakopravno sodelovanje med socialističnimi državami.
»Vsi ste videti nekam žalostni,« je dejal premier češkoslovaške vlade Oldrich Čer-nik reporterju praškega radia, ki ga je prišel na letališče Ružino pri Pragi irrter-vjuvat po vrnitvi partijske delegacije iz Moskve. Delega-cijo, ki se je dva dni »pogajala« v Kremlju — v resnici je poslušala zahteve sovjetskih voditeljev — je vodil prvi sekretar KPČ Aleksander Dubček. V delegaciji je bil tudi član predsedstva KPČ in prvi sekretar slovaške partije Gustav Husak.
černikova pripomba na letališču je razumljiva spričo dejstva, da je javnost dobro razumela, kaj se skriva za posplošenimi frazami, 1 i jih vsebuje uradno sporočilo po moskovskih pogovorih Najbolj jo skrbi to, da je češkoslovaška stran sprejela vse obveznosti, medtem ko sovjetski voditelji niso obljubili nič drugega kakor to, »da bodo vsestransko pomagali češkoslovaškim tovarišem uresničiti njihove načrte«.
Češkoslovaška delegacija se je zavezala, da bo krepila vodilno vlogo KP, da bo krepila boj proti antisocialističnim silam, da bo zagotovila, da bodo sredstva za množično obveščanje v celoti prišla v službo socializma, in da bo utrdila partijski in državni aparat z ljudmi, ki trdno stoje na pozicijah marksizma-lc-niuizma in proletarskega nacionalizma.
Javnost v ČSSR — a tudi v tujini — ne potrebuje nobenih tolmačev ne komentatorjev, da bi razumela, kaj pomeni zahteva, da morajo biti sredstva za informacije v službi socializma. To pomeni, da je. treba povsod uvesti cenzuro in tako preprečiti, da ne bi — bognedaj —. kdor koli kritiziral pet bratskih partij ali celo Sovjetske zveze same. Utrjevanje partijskega in državnega aparata z novimi ljudmi pa pomeni začetek odstavljanja tistih priljubljenih partijskih in javnih delavcev, ki so Moskvi trn v peti prav zato, ker so med ljudstvom priljubljeni.
Ljudje so potemtakem upravičeno videti »nekam žalostni«, kakor je dejal čer-nik. Pritisk Moskve se stopnjuje, ta pritisk pa ima očitno namen prisiliti partijsko in državno vodstvo k takšni politiki, ki bi bila čedalje bolj nepriljubljena, in tako zabiti
klin med vodstvo in ljudstvo. Skratka, namen Moskve je razbiti tisto enotnost v ČSSR, ki je po besedah voditeljev ČSSR »naše najmočnejše in edino orožja«.
V britanskem obmorskem letovišču Blackpoolu je bila prejšnji teden letna konferenca laburistične stranke, 67. konferenca po vrsti. Rila je-v času, ko si .je stranka nekoliko opomogla od katastrofalnih porazov na krajevnih in pokrajinskih volitvah v
Privijanje
vijaka
MEXICO CITV — PreJSnJi teden so neredi v mehiškem glavnem mestu dosegli vrhunec. Samo v eni noči je bilo ubitih 36 oseb. Mehiška vlada vali krivdo za žrtve na izzivače, ki so začeli streljati na vojaško patruljo. Policija je sporočila, da je odkrila veliko skladišče orožja in streliva.
zadnjih dveh letih, toda še vedno v času, ko so gospodarske težave slej ko prej velike.
Delegati na konferenci so jasno pokazali, kaj si mislijo o vladni politiki nadzorstva nad plačami in cenami, ko so v razmerju 5 proti 1 glasovali proti tej politiki kljub obupnim pozivom vladnih govornikov, naj odobrijo vladno politiko.
Sicer pa se je konferenca odvijala precej tako, kakor se odvijajo take letne konference. Nekateri ljudje se sprašujejo, čemu jih sploh sklicujejo, saj sklepi in resolucije s konference nikakor ne zavezujejo vlade. O konferencah te vrste je mogoče trditi samo to, da so izraz raz-položenja članstva v stranki in da dajejo voditeljem splošen napotek prj oblikovanju vladne in strankarske politike.
Tudi v zunanji politiki je vodstvo pretrpelo nekaj neuspehov na konferenci. Delegati so zahtevali od vlade, naj neha prodajati orožje Nigeriji, ki je s tem orožjem pri-, pravila odcepljeno Biafro na kolena, in naj zavzame odločnejše stališče do Rodezije. Oba poraza sta za vlado neprijetna, ker ta ne misli prekiniti svoje pomoči Nigeriji in ker so prav zdaj na vidiku diplomatski poskusi, da bi obnovili pogajanja med \Vilso-nom in premierom rasistične odcepljene Rodezije.
Konferenca je seveda ostro obsodila okupacijo ČSSR in poudarila, da se je treba zanašati ua atlantski pakt in ga še bolj krepiti. Ob taki sovjetski politiki v ČSSR ki je vzbudila strah po vsej zahodni Kvropi, tudi ni bilo kaj drugega pričakovan
DOLENJSKI UST * TEDNIK* VESTNIK• vsak četrtek 60.000 izvodov!
PRED VI. KONGRESOM ZK SLOVENIJE
0 združevalnih procesih v gospodarstvu in družbi
Delovne organizacije postajajo čedalje bolj nosilci sredstev in odločitev o razširjeni reprodukciji. Zato postajata vlaganje družbenih sredstev in prelivanje akumulacije bistvena činitelja nadaljnjega ekonomskega in družbenega razvoja
■ KO GOVORIJO TEZE o idejno-političnih osnovah za izdelavo programa nadaljnjega razvoja SR Slovenije med drugim tudi o integracijskih gibanjih v gospodarstvu in družbi, poudarjajo, da so taka gibanja in tokovi znotraj naše družbe kot tudi naše povezovanje v okvirih mednarodne delitve dela za naš nadaljnji razvoj sila pomembni. Pospešila jih je gospodarska reforma, ki daje ustrezne družbene in ekonomske pogoje za hitrejše in uspešnejše povezovanje delovnih organizacij
■ PREK ZDRU2EVANJA POSTOPOMA PREMAGUJEMO zaverovanost vase in zaprtost delovnih organi-nizacij. Že se začenjajo oblikovati proizvodno-ekonom-ske celote, ki razen organiziranega proizvodnega in poslovnega sodelovanja vedno bolj zajemajo tudi skupno določanje razvojne moči. Zaostrovanje pogojev gospodarjenja je k takemu napredku največ pripomoglo. Kljub temu pa združevalni procesi v Sloveniji zaostajajo za vzpostavljenimi ekonomskimi pogoji doma in v svetu
■ NERAZČIŠČENA POJMOVANJA O ZDRUŽEVANJU predvsem vplivajo na počasen tok povezovanja in sodelovanja gospodarskih organizacij tako v preteklosti, kot tudi zdaj. Pri tem nam škoduje premočan enostranski pogled na to vprašanje, saj v praksi vedno znova vidimo, da pojmujejo združevanje le kot »problem volje in pripravljenosti gospodarskih organizacij, ki se izraža v miselnosti — čim večjo fizično združitev dosežemo, tem popolnejša je integracija«. V mnogih tako združenih tvorbah in velikih gospodarskih organizacijah, ki so nastale na takšnih izhodiščih, so naj-večje ekonomske težave, ker niso razčiščeni medsebojni odnosi, dostikrat nimajo ekonomske osnove, ali pa niso ustrezno organizirane in strokovni kadri ne obvladajo položaja.
■ EKONOMSKO ZDUR2EVANJE mora odstranjevati ovire, ki zožujejo tok reprodukcije in s tem učinkovitost gospodarjenja na domačem in tujem trgu. Zato je treba zagotoviti, da bodo med podjetji doseženi dogovori o sodelovanju glede delitve dela, specializacije skupnih raziskav itd. Če se gospodarske organizacije medsebojno borijo z majhnimi zmogljivostmi ter širokimi m pogosto enakimi proizvodnimi programi, to zmanjšuje njihove gospodarske uspehe, v celoti pa tudi konkurenčno sposobnost našega gospodarstva. — Tudi razni drugi vzroki še vplivajo na počasnost združevalnih procesov, vse to pa je treba hitreje proučevati in odpravljati vzroke, hkrati pa se truditi, da bi vse oblike medsebojnega sodelovanja delovnih organizacij res zaživele. Pri tem je bistvenega pomena tudi miselnost in strokovna usposobljenost sedanjih vodstvenih delavcev.
Kdo ne bo dobil potnega lista
Zvezna skupščina je nedavno do bila predlog, da bi po hitrem postopku proučila in sprejela spremembe nekaterih odredb zakona o potnih listih jugoslovanskih državljanov.
Gre za spremembe, ki naj natančneje določijo, kdo in pod kakšnimi pogoji ne bo dobil potnega lista ali podaljšanje potnega lista in vizuma. Obenem bo tudi določena dolžnost sodišč oziroma javnih tožilstev, da o prepovedi izdaje potnega lista ali o prenehanju vzrokov za prepoved to pravice, obveščajo pristojne organe.
V čem je pravzaprav smisel predlaganih sprememb? V predlogu zvezni skupščini je rečeno:
■ Potni list in vizum ne bo do*
■ bila oseba, proti kateri je do.
■ ločena preiskava ali neposred-
■ no izdana obtožnica zaradi kaz-
■ nivega dejanja, ».a katero je
■ predpisana kazen strogega za-
■ pora.
Kdo ne bo dobil potnega lista in vizuma?
Potnega lista ki vizuma ne bo dobila oseba, kateri je izrečena
Tudi na Koprskem: več kot lani
I>o konca avgusta je obiskalo letos slovensko obalo 191.000 turistov, kar pomeni, da jih Je bilo za 9 odst. več kot lana v enakem času. Nočitev je bilo letos za 6 odst. več; skupno so zabeležili 909.500 nočitev. Ker je bilo vreme za tujski promet in tudi za domače goste letos sila neugodno, pomeni doseženi uspeh novo priznanje Slovenskemu Primor iu
PETINDVAJSET LET SLOVENSKE DRŽAVNOSTI so počastili še živi odposlanci nekdanjega Kočevskega zbora in številni gostje prejšnji četrtek v Kočevju. Z zborovanja so poslali pozdravno pismo predsedniku Titu, v katerem je med drugim zapisano: »Strnjeni okrog Tebe in Zveze komunistov bomo vztrajno in učinkovito še dalje gradili enotno skupnost jugoslovanskih narodov ter nadalje, k višji
stopnji hitreje razvijali vse oblike odnosov med n«v-rodi in narodnostmi Jugoslavije. Šamo v samo* upravni socialistični skupnosti jugoslovanskih narodov je zagotovljena in varna prihodnost slovenskega naroda.« — Na sliki: zborovanje v zgodovinskem še-škovem domu, pozdravni govor Janeza Vipotnika.
(Foto: M. Vesel)
Resolucija naj ujame naš trenutek in perspektive
Priprave na 6. kongres ZK Slovenije so v polnem teku, v njihov krog pa sodi tudi delo posebne komisije, ki pripravlja osnutek resolucije kongresa — Pisana in ujeta bo morala biti v sodobni čas in v sedanje razmere, ki terjajo konkretno in oprijemljivo
delo
brezpogojna zaporna kazen, ki traja nad tri mesece, ali kazen strogega zapora, nadalje oseba, ki je sodišču obljubila, da ne bo zapustila kraj svojega bivanja. Pravica do potnega	lista	in	vizuma bo
prav tako odvzeta osebi, ki je med bivanjem v inozemstvu s svojo aktivnostjo škodovala mednarodnim ali drugim interesom Jtigoslavije.
Na._ pismeno zahtevo družbenopolitične skupnosti, državnega organa, delovne ali druge organizacije, potnega lista tudi ne bo dobila oseba,	ki	ni	poravnala svo-
jih obveznosti.
Potni list	in	vizum	ne bo izdan
v primeru,	ko	bi	to	terjali inte-
resi varnosti ali interesi narodne obrambe.
O	neposredno razpisani obtožnici proti določeni osebi ali o drugih razlogih za prepoved izdaje potnega lista in vizuma, bodo sodišča in javna tožilstva obvestila organe uprave, ki je pristojna za izdajanje potnih dovoljenj.
Razen tega bodo sodišča in javna tožilstva obveščala pristojne organe uprave, ko bo prenehal razlog za prepoved izdaje potnih dovoljenj določeni osebi.
Sicer pa bodo ti organi dolžni* ravnati v skladu z zahtevami sodišča in Javnega tožilstva.
Brez različnih potrdil
V	predvidenih spremembah o izdaji potnih listov in vizumov bo tudi omogočeno sodišču, da bo na prošnjo obtoženca (seveda v opravičljivih primerih) lahko odobrilo izdajo potnega dovoljenja.
Ti ukrepi so potrebni zato, da bo s tem tekst zakona dobil večjo ekonomičnost v delu organov, ki so pristojni za izdajanje dovoljenj. Najpomembnejše pa je vsekakor to, da državljanom ne bo več treba iskati in predlagati različnih potrdil o tem, da niso v proiskavl. O vsem tem bodo pristojne organe namreč obveščale sodišča in javna tožilstva.
M. S.
VI. kongres ZKS bo predvidoma 9. do 13. decembra letos. Na njem bodo razpravljali o vlogi, mestu in nalogah Zveze komunistov pri nadaljnjem razvoju SR Slovenije. Poudarek bo torej na nalogah komunistov v idejnopolitičnem boju za hitrejši, intenzivnejši in skladnejši družbeno-politični in gospodarski razvoj Slovenije. Mimo tega, ali bolje, skozi to bo kongres, kot pričakujejo, poudaril potrebo po nadaljnji afirmaciji vloge slovenskih komunistov v okviru Zveze komunistov Jugoslavije in v svetovnem delavskem gibanju. Kongres naj bi sklenil določeno fazo oblikovanja Zveze komunistov v sodobno, idejno-politično homogeno, demokratično in učinkovito politično organizacijo.
Priprave na kongres so že v teku. Zanimivo je, da je bilo že nekaj plenumov centralnega komiteja ZKS posvečeno obravnavanju kongresnih tem: o mladini, izobraževanju in kulturi ter reorganizaciji Zveze komunistov. Zadnji, ponedeljski plenum je obravnaval idejne in politične osnove snovanja programa dolgoročnega razvoja Slovenije. Pred kongresom bo še en plenum, ki bo obravnaval osnutek poročila o delu centralnega komiteja med V. in VI. kongresom ZKS, osnutek statuta itd. Pred vsakim plenumom so bile objavljene teze, ki so bile predmet široke in žive javne razprave ne le med komunisti, temveč tudi med drugimi delovnimi ljudmi.
Dialog in akcija komunistov pred kongresom sta zelo pomembni. Lahko bi rekli, da je to že začetek kongresa. Le ta bo namreč takšen, kakršne bodo priprave nanj — nič boljši in nič slabši. Kongres bi lahko tudi zrežirali, toda sadov ne bi dajal, če ne bi sledil ustvarjalni, demokratični razpravi komunistov, razčiščevanju dilem in odprtih vprašanj in seveda — akciji.
V	sklop širokih priprav sodi tudi delo posebne komisije, ki pripravlja osnutek resolucije VI. kongresa ZKS.
V	dosedanjem delu komisije se je oblikovalo dokaj enotno stališče, da bi morala resolucija opredeliti naloge ZKS za prihodnja štiri leta ne le problemsko, temveč tudi časovno z določitvijo prednosti posameznih nalog. Situacija,
v kateri smo, zahteva konkretno in oprijemljivo izpolnjevanje nalog, s čimer naj bi resolucija delovala močno mobilizacijsko. Resolucija naj bo torej pisana za krajše obdobje in naj vsebuje sintezo resnične podobe in vrsto konkretnih nalog, ki sodijo v ta čas in prostor. Izhodišče za resolucijo mora biti tudi prizadevanje za skladnejši družbeni in ekonomski razvoj, brez ločevanja posameznih sfer, kajti družbeni konflikti pogosto izvirajo iz tega, ker so posamezne sfere preveč ločene druga od druge. Resolucija mora biti prizadevanje za skladnejši družbeni in ekonomski razvoj, brez ločevanja posameznih sfer, kajti družbeni konflikti pogosto izvirajo iz tega, ker so posamezne sfere preveč ločene druge od druge. Resolucija mora biti, skratka, pisana in ujeta v sodobni čas, sedanje razmere, odpirajoč obenem perspektivo humanizacije, nadaljnje razvijanje proizvajalnih sil, perspektive socializma kot svetovnega procesa.
Resolucije bi morala aktualizirati tudi naloge komunistov v luči mednarodnega dogajanja, v luči metode pritiska v odnosih med socialističnimi državami. Jasno bi kazalo pokazati na dimenzije in perspektive samoupravnega koncepta, da bi se ljudje znebili še prisotnih iluzij, češ da je mogoče opirati naš razvoj na moč velikih držav. Med komunisti se več ne moremo nategovati okoli tega, ali smo za samoupravni razvoj socializma ali je morebiti boljši etatistični, centralistični sistem. Naš dbsedanji razvoj dovolj zgovorno potrjuje, da nobena druga pot, ki ni pot samoupravljanja in neposredne socialistične demo-
Spomenik Borisu Kraigherju
Odbor za postavitev spomenika pokojnemu prvoborcu In velikemu revolucionarju Borisu Kraigherju je pred dnevi sklenil, da bo razpisal javni natečaj, pri čemer sodelujeta tudi društvo arhitektov ;n likovnih umetnikov SRS. Spomenik naj bi stal na ploščadi pred zgradbo METALKE v Ljubljani.
kracije, ne more zagotoviti materialne blaginje, kulturnega napredka in razvoja družbenih odnosov, v katerih postaja delovni Človek gospodar svojega dela in svoje usode. Res je, da ta pot ni lahka, na njej je potrebno odgovorno merjenje različnih rešitev, potrebni so dialog, sporazumevanje, kompromisi, na njej so tudi ovire, toda le iz takšnih odnosov lahko rase svoboden, s svojo glavo misleč človek, ki ni objekt politike in države.
V	resoluciji je treba jasno povedati, da je mogoča rehabilitacija socializma, socializma, ki mu je bil z agresijo nad češkoslovaško zadan hud udarec, predvsem tudi z močjo jugoslovanskega primera, s humanostjo naših odnosov,
z uspehi naše reforme itd. Svetu, predvsem svetovnemu delavskemu gibanju je treba prepričljivo dokazati, da nikomur nič ne vsiljujemo. Naj govore raje dejstva. Zavzemati se moramo za takšne odnose med socialističnimi državami, za taikšno enotnost med njimi, ki temelji na enakopravnosti, ne pa na dominaciji močnejšega. Spet naš primer: jugoslovanski narodi se niso združili v enotno narodnoosvobodilno gibanje zaradi praznega gesla o enotnosti, temveč so se združili zaradi svobode. Tako bi moralo biti tudi v odnosih med socialističnimi državami, češkoslovaška drama dokazuje, da žal ni tako.
V	pričujočem sestavku smo nakazali le nekaj vprašanj, ki naj bi našla svoje mesto v resoluciji VI. kongresa ZKS. V eni prihodnjih številk bomo spregovorili še o drugih vprašanjih, ki zaslužijo pozornost sestavljavcev osnutka tega temeljnega kongresnega doku* menta.
FRANC ŠETINC
Kmetijski nasveti
Bolezni kuncev
Reja kuncev (zajcev) pripomore marsikateri družini, da se z manj stroški prehrani z zadostnimi količinami živalskih beljakovin, dragoceno surovino pa daje tudi usnjarski in tekstilni industriji. Marsikateri rejec pa je izgubil veselje z rejo, ker so živali zelo občutljive, pogi-njajo, imajo pikasta jetra, jedo svoje mladiče.
| Kuncem, ki jih po namenu reje delimo na pasme za meso, pasme za krzno, pasme za volno (angorce) ter kombinirane pasme, moramo najprej preskrbeti zdrave kunčnice, stajice, od katerih je v veliki meri odvisen uspeh reje. Lahko so preprosto zgrajene, morajo pa biti zavarovane pred talno vlago, vetrovi, vročino in padavinami. Najbolje je, da so kunci na mrežah in so tako varni tudi pred iztrebki.
Glede prehrane so živali zelo skromne, saj se zadovoljujejo s pleveli, različnimi odpadki, celo listje dreves ali žaganje se jim ne ustavi. Paziti je treba, da jim ne poklađamo sparjene krme. Pozimi jim moramo dajati piti, poleti pa to ni potrebno. Posebno je treba skrbeti za prehrano brejih in doječih živali, ker je dognano, da samica poje svoje mladiče, če ji manjka beljakovin in apna.
| Marsikateri navdušen rejec pa opusti rejo zaradi bolezni, ki lahko na hitro uničijo ves zarod. Najbolj nevarna je kokcidioza, na katero odpade skoraj devet desetin vseh obolenj. Povzroča jo praživalica, ki jo živali zaužijejo hkrati z okuženo hrano ali iztrebki bolnih kuncev.
Poznamo tri vrste te bolezni: črevesno, jetrno in nosno tookcidiozo. Jetrna je najbolj pogostna, poznamo jo po pikastih jetrih. Bolezni se varujemo s čistočo, razkuževanjem stajic s klorovim apnom, živalim pokladame vejice bora, jelke ali smreke, osumljene živali pa prenehamo krmiti s svežo krmo. Meso je kljub bolezni užitno.
Poznamo še nekatere druge boleani: nalezljiv nahod, slinavost, garje, metljavost, napenjanje, zapeko itd. Obširnejše nasvete o zatiranju bolezni in reji kuncev nasploh najdete v knjigi veterinarja Stanka Arka.
Inž. M. L.
DOLENJSKI LIST * TEDNIK* VESTNIK: vsak četrtek 60.000 izvodov!
3
OB 25-LETNICI I. KONGRESA SLOVENSKE PROTIFAŠISTIČNE ŽENSKE ZVEZE V DOBRNIČU
§USPEH REVOLUCIJE JE ODVISEN OD TEGA, KOLIKO V NJEJ SODELUJEJO ŽENSKE"
»Žensko gibanje si postavlja za glavno nalogo boj za gospodarsko in družbeno, ne samo za formalno enakost žensk. Pritegniti žensko v družbeno delo, iztrgati jo iz .domačega suženjstva’, osvoboditi jo podrejenosti - duhomorne in ponižujoče - večnemu in izključnemu okolju kuhinje in otroške sobe - to je glavna naloga.
Iz izkušenj vseh osvobodilnih gibanj vemo, da je uspeh revolucije odvisen od tega, koliko v njej sodelujejo ženske.««
LENIN
V nedeljo, 20. oktobra, bodo v Dobrniču pri Trebnjem slovesno počastili 25. obletnico I. kongresa protifašistične zveze slovenskih žensk, ki je bil 16. oktobra 1943. Na sliki levo je prosvetni dom, v katerem je bil kongres, na slikah desno od zgoraj navzdol pa so domačinke Marija Zupančič, Justa Porle in Terezija Žu-kovec, ki so nam pripovedovale spomine
Četrt stoletja bo minilo, ko so se slovenske žene po kapitulaciji Italije zbrale na I. kongresu SPŽZ v Dobrniču. Okrog 220 delegatk iz vse Slovenije je od 16. do 18. oktobra 1943 v dvorani prosvetnega doma razpravljalo o nalogah žene v borbi, o vzgoji otrok in o nadaljnjem delu. Od angleškega majorja Jonesa, ki je bil tudi prisoten, so zahtevale, naj zahodne sile takoj vzpostavijo drugo fronto. Kmalu po kongresu je nova nemška ofenziva potegnila naše ljudi v vrtinec boja, trpljenja in smrti, iz katerega se mnogi niso več vrnili.
Dobrnič — značilno kmečko središče, stisnjeno med polja in rodovitne njive, z veliko cerkvijo na sredi, obsežnim trgom in lipo. Zraven trgovina, krajevni urad, pro svetni dem, krog in krog pa poslopja, staxa in nova, vendar že zdaj lepo preurejena za bližnjo slovesnost. Po hribih nad Dobmiško dolino so razmetane vasi, stisnjene -v grape med pobočja, nekatere pa so našle svoj življenjski prostor \iše na sončnih rebreh med šmarnico. Težko je priti do njih po ozkih kolovoznih poteh, razritih od nalivov; težko za nas, ne pa za domačine, ki so navajeni na trdo življenje na skopi polkraški zemlji. Utrip vsakdanjega kmečkega življenja daje temu svetu svoj pečat.
Spomini na dogodke pred četrt stoletja še živijo v glavah ljudi, čeprav precej- obledeli; so bolj utrinki, ki se zdaj pa zdaj pojavijo, pa jih že v naslednjem trenutku prekrijejo čas in vsakdanje skrbi. Leta tečejov spomini gredo za njimi, pa jih več ne dohajajo. '
»MLAJŠE BODO VEDELE KAJ VEČ«
TEREZIJO 2UKOVEC, 68-.etno gospodinjo iz Vavpče vasi, smo zmotili pri pranju perila. Za svoja leta kar živahna in postavna ženica je bila kaj hitro pripravljena na pogovor. Povedala je, da je edini sin polkovnik letalstva v Zemunu in da jo večkrat obišče. Ko je zvedela za naš namen, je rekla: »če bi prišli kdaj prej, bi vam lahko kar dosti povedala o dobrniškem kongresu žena, tako pa, saj veste, starega človeka spomin hitro zapusti
Vprašajte mlajše,' one bodo že kaj več vedele.«
Kljub letom pa je še vedno aktivna, saj se pogosto udeležuje sestankov in konferenc. Pravi, da je vesela, ker še niso pozabili nanjo. ,
»»NEKAJ SE ŠE SPOMNIM, VSEGA PA NE«
JUSTA PORLE, 46-letna gospodinja iz Šahov ca, takole obuja spomine na prvi kongres slovenskih žena:
»V soboto je bilo v Dobrniču že mnogo delegatk iz vse Slovenije. Treba jim je bilo priskrbeti hrano in prenočišča, prostorov pa ni/bilo dosti v samem Dobrniču. Zbrala sem skupino delegatk, ki se je nastanila v naši vasi. Vaščani šahovca smo bili že takrat zelo zavedni, saj smo vsi delali za partizane. Ena najbolj prizadevnih je bila Grlčeva Cenka, ki zdaj živi v Dalmaciji.
V nedeljo smo šli potem skupaj v Dobrnič, kjer se je zbralo že ogromno ljudi. Posebna dvorana prosvetnega doma je bila nabito' polna. Spominjam se, da je govoril Boris Kidrič, ki je s svojim govorom znal navdušiti ljudi, potem dr. Metod Mikuž in še vrsta drugih.
ZNANA PARTIZANSKA MATI
MARIJE ZUPANČIČ, daleč naokrog znane partizanske matere, ni bilo doma. Sosedje, ki so pospravljali seno pred bližajočo se nevihto, so povedali, da jo bomo našli najbrž v vinogradu. Pa se niso zmotili. V leseni in s slamo kriti zidanici ob kozarcu rdečega je bilo kar prijetno vedriti in kramljati z 72-let-no Zupančičevo mamo. Človek bi ji prisodil vsaj deset
let manj. živahna govornica šegavih besedi, delavna zavzetost, prijeten nasmešek — ne pozna se ji, da je toliko prestala. Od peterih sinov so bili trije v partizanih. Seda.; so vsi po svetu. Ostala.je sama doma. Njen vinograd ji pomeni veliko zadovoljstvo in kljub letom jo še vedno korajžno mahne v gorco.
IN KAKO SE PRIPRAVLJAJO V DOBRNIČU?
Ob koncu obiska pri prijaznih ljudeh iz okoliških vaša nas je zanimalo, kako se v samem Dobrniču pripravljajo na proslavo. Kdo bi kaj vedel povedati? »MILAN KASTELIC iz Preske, tajnik krajevne skupnosti«, so si enotni domačini. Mladega in postavnega kmetovalca smo po dolgem iskanju našli v Dobrniču pri odkupu živine. Takoj je bil pripravljen na pogovor.
»Naša krajevna skupnost je kar precej delavna. Letos smo popravili poti v Preski, Lokvah in šahovou, v načrtu pa imamo še Vavp&o vas. V Dobrniču so prebivalci obnovili pročelja, krajevna skupnost pa je dala pobudo, da bi okrog lipe napravili šeste-rokotnik, zasajen z rožami.
S trgovino smo kar zadovoljni, saj Mercatorjeva poslovalnica dobro posluje. Nujno bi potrebovali prodajalno kruha. Preskrba z mesom, ki ga vozijo iz Žužemberka, je sicer dobra, toda meso je glede na odkupno ceno živine občutno predago in ga bodo morali poceniti.
Za bližnje praznovanje bo treba še marsikaj storiti. Skupnost bi morala bolj pomagati, posebno še, ker so domačini že pokazali dosti dobre volje in obnovili hiše.«
J02E KRZIC MARJAN LEGAN
Milan Kastelic je tajnik krajevne skupnosti v Dobrniču
Tako je bila še od slovenskega ženstva enodušno obsojena izdajalska sodrga v slovenskem narodu in potrjena edino pravilna pot vseh Slovencev, pot OF. Neposredno ob tem so žene izjavile, da imajo prav tako za izdajalsko tudi pobeglo bivšo jugoslovansko vlado, ker je v najusodnejših dneh zapustila narode Jugoslavije.
Delegatke so zahtevale v imenu vseh žena slovenskega naroda od zastopnika britanske oborožene sile majorja Jonesa, ki je bil prisoten na kongresu, da Anglija vrne to izdajalsko vlado slovenskim materam, da ji bodo one sodile, ker je dejansko so-_ kriva smrti toliko njihovih otrok. Po-S udarile so, da take vlade ne morejo [2 in ne bodo nikdar in nikoli sprejele, da bi vladala njim in njihovim otrokom. Zase in za svoj rod zahtevajo pravico svobodnega izbora svojega vodstva iz vrst svojega naroda.
Poročilo o I. kongresu SPŽZ v Dobrniču, ki ga je priobčil Slovenski poročevalec.
DOLENJSKI UST * TEDNIK* VESTNIK• vsak četrtek 60.000 izvodov!
4
Načelo vsesplošnega ljudskega odpora in naša pripravljenost
»»»>»»»»»»>»»»»>»» »» »)>>>» >»>'•»• »h
I »Delajmo, kot da bo vedno mir, I | a pripravljajmo se, kot da bo | | jutri vojna!« — TITO
ženi milijoni in milijarde skoraj amesljivo jamstvo naše neodvisnosti.
Vsak mora poznati svoje naloge za primer vojne
■ Materialna stran tega vprašanja je sicer silno pomembna, ni pa edina in odločujoča. Obseg in kakovost obrambnih priprav sta v marsičem odvisna tudi od ustreznih organizacijskih, kadrovskih in še raznih drugih ukrepov. Predvsem mora vsak prebivalec vedeti, kakšna je njegova naloga v prir/> ru vojne, in se nanjo že sedaj pripravljati. Mnogo obveznikov bo odšlo v operativne, partiz-anske, teritorialne in druge vojaške enote, toda še vedno je mnogo tistih, ki začasno ne bodo imeli vojaškega razporeda. Ti pa so ali pa se bodo razporejali v razne druge organizacijske oblike vsesplošnega ljudskega odpora proti napadalcu oziroma okupatorju, od enot civilne zaščite do oboroženih mladinskih odredov, diverzantskih skupin, enot industrijske milice itd. Da pa bi se te enote v primeru potrebe lahko takoj organizirale in delovale, morajo njihovi pripadniki imeti opremo in orožje doma ali pa v neposredni bližini svojega bivališča oziroma na delovnem mestu.
■ Obrambne priprave
Sedanje razmere v svetu ponovno dokazujejo, kako upravičena je naša koncepcija o vsesplošnem ljudskem odporu proti morebitnemu napadalcu in kako taka koncepcija povsem ustreza našim potrebam. Izhaja pa iz naše družbeno-politične ureditve in gospodarske moči ter geografsko-strateškega položaja, politike miroljubnega sožitja z vsemi deželami, ne glede na njihovo družbeno-politično ureditev, kakor tudi iz naših bogatih izkušenj iz narodnoosvobodilnega boja, pa tudi iz izkušenj alžirskega, vietnamskega in drugih ljudstev pri njihovem boju za svobodo in neodvisnost.
Piše Rudolf Hribernik-Svarun
krvni plazmi, sanitetnem materialu itd. gredo samo v Sloveniji v milijarde. Ob tem pa ne smemo pozabiti, da je vojna, okupacija in izgubljena svoboda še dražja. Znano pa je, da se napadalec le stežka odloči — če se sploh odloči — za napad na deželo, za katero ve, da je za obrambo dobro pripravljena. Potemtakem lahko trdimo, da so v te namene nalo-
bilo, na primer, lani ob napadu Izraela na arabske dežele in pred kratkim ob dogodkih na Češkoslovaškem, kajti takrat utegne biti že prepozno. Le v tem primeru lahko računamo na zavestno sodelovanje ljudi v obrambnh naporih in na razumevanju odločujočih dejavnikov glede materializacije obrambnih priprav.
■ Obrambne priprave
- i'V*
Z GOLIMI ROKAMI NAD TANKE? Tudi to se je zgodilo: letos avgusta, ko so oborožene čete petih držav varšavske zveze vdrle v češkoslovaško in jo zasedle (na sliki: sovjetski tank na praških ulicah). Spričo enotnega vseljudskega odpora Čehov in Slovakov je pritisk okupatorjev popustil, okupatorjevi vojaki pa so se zmedli. — VPRAŠAJMO PA SE KONKRETNO: Kaj bi naredili mi v podobnem primeru? S »prijateljskim prepričevanjem« in z golimi rokami tankov in letal ne moreš zaustaviti. Naš načrt za vseljudsko obrambo obsega široke materialne, organizacijske in strokovne priprave. Glede teh zaostajamo za politično, moralno in psihološko pripravljenostjo ter zrelostjo naših ljudi, ki zahtevajo, da vsa naša skupnost vprašanje VSELJUDSKE OBRAMBE pospešeno rešuje. Obramba svobode in neodvisnosti je sestavni del našega narodnostnega in neposrednega družbenega
razvoja.
zajemajo tudi vse gospodarske, družbene in druge organizacije ter dejavnosti. Vsaka izmed njih ima vsa potrebna navodila in načrte o tem, kakšne so njene naloge ob prehodu v vojno stanje ter kako in s katerimi ljudmi jih bo izvajala.
Brez vzgoje tudi tu ne bo šlo
■ Razne dejavnosti in posamezniki morajo poznati ne le naloge, ki jih čakajo v primeru vojne, temveč morajo bita tudi strokovno dovolj usposobljeni, da jih lahko čim hitreje in laže izvajajo. To pa je nalog«, dejavnikov obrambne vzgoje, ki mora zajeti celotno prebivalstvo, še v večjem obsegu pa pripadnike raznih enot in organov, ki so jim v morebitni vojni namenjene še posebno težavne in odgovorne naloge. To pa ne more biti izključna naloga upravnih organov za narodno obrambo, temveč morajo biti ta vprašanja prisotna v programih in delu vsake skupnosti in organizacije. Za uspešno izvajanje ob strokovni pomoči ustreznih upravnih organov za narodno obrambo in koordinacijskih odborov za vprašanja narodne obrambe pri konferencah SZDL pa so odgovorna vodstva teh skupnosti in organizacij, prav tako kot za vse druge svoje naloge.
Izreden pomen obveščanja in seznanjanja z dogodki
■ Splošne obrambne vzgoje si ni mogoče zamisliti brez vsestranskega sodelovanja tisika, radia, televizije. Tu ne gre le za objavljanje bolj ali manj strokovno organizacijskih prispevkov ali navodil, temveč predvsem za tako prikazovanje raznih dogodkov v svetu in doma, da bo bralec, poslušalec ali gledalec dojel, da moramo biti vselej pripravljeni in da se lahko v takem primeru počuti varnega. K takemu prepričanju ga bodo navajali tudi primeri iz naše narodnoosvobodU-ne borbe, ki jo vse preveč zapostavljamo, in iz osvobodilnih gibanj drugih dežel. Strah, da s »pretiranim« obravnavanjem obrambnih zadev vznemirjamo ljudi in povzročamo paniko, je torej odveč. Če se pripravljamo na odstranjevanje posledic potresov, ki so mnogo manj nevarni kot vojna, če ljudi opozarjamo nanje, potem je tudi povsem normalno in pravilno, da jih učimo in opozarjamo na vse, s čimer se je mogoče vojni kot najhujši katastrofi, ki nas lahko prizadene, izogniti ali pa vsaj njene posledice skrčiti na čim manjši obseg.
■ Da je takšna obramb-
■ na taktika stvarna in
■ uresničljiva, nam med
■ drugim dokazuje tudi
■ razpoloženje ljudi, ki
■ so pripravljeni ne sa-
■ mo na materialne, tem-
■ več — če bo potrebno
■ — tudi na človeške žrt-
■ ve, samo da si ohranijo
■ sv obodi o in človeško
■ dostojanstvo.
(Po »KOMUNISTU« od 6. sept. 19<>8)
Bistvo naše koncepcije je v organiziranem in us-kladenem angažiranju vseh sil in sredstev pri preprečevanju sovražnikove agresije, to pa tako na fronti kakor tudi v lastnem in sovražnikovem zaledju. Za vsesplošen ljudski odpor je potemtakem značilno usklađeno delovanje operativnih enot na fronti, partizanskih in teritorialnih enot v nasprotnikovem zaledju in splošen odpor vsega prebivalstva proti sovražniku. Za uspešno obrambo pred napadalcem in izboritev končne zmage je torej tak vsesplošni ljudski odpor nujnost.
- ■ Operativne sile, ki delujejo na fronti, so nedvomno glavna sestavina vsesplošnega ljudskega odpora. Njihova naloga v začetnem obdobju vojne je v tem, da preprečijo in onemogočijo sovražniku globcike prodore, hkrati pa v sodelovanju s partizanskimi in teritorialnimi eno- ' tami zdrobe sovražnikovo ofenzivno moč.
■ Delovanje v sovražnikovem zaledju je posredno ali neposredno povezano z delovanjem na fronti. Partizanske, teritorialnne in druge enote začno delovati v nasprotnikovem zaledju takoj po napadu, z vsakim nadaljnjim dnem pa je njihovo delovanje ob-sežneje in za sovražnika občutljivejše. To pa zato, ker se v te enote vključuje vse za orožje sposobno prebivalstvo, ki je ostalo na začasno zasedenem oze-
. ml ju. V sovražnikovem zaledju pa lahko delujejo po načelih partizanskega vojskovanja tudi posamezne enote redne vojske.
Enotnega in zavednega ljudstva ni mogoče premagati!
■ Silno pomembna pa je tretja prvina vsesplošnega ljudskega odpora — udeležba vsega prebivalstva v obrambnih naporih. Tu gre ne le za organizirano izvajanje priprav na vseh področjih družbenega življenja z namenom, da za odpoo: proti morebitnemu napadalcu izkoristimo vsa razpoložljiva sredstva in sile, temveč tudi za aktivno udeležbo v neposrednem boju s sovražnikom na začasno okupiranem ozemlju, in sicer v najrazličnejših oblikah — z diverzijami, oboroženim bojem, propagandno dejavnostjo, obveščevalno dejavnostjo za potrebe zalednih in operativnih enot itd. Dobro organizirano celotno ljudstvo utegne v vsesplošnem ljudskem odporu celo ob sovražnikovi okupaciji celotnega državnega ozemlja odigrati odločilno vlogo. Ljudstva, ki je enotno.in pod sposobnim vodstvom, ni mogeče prisiliti k pokorščini in ne premagati. To nam dokazuje primer iz
naše narodnoosvobodilne borbe, kakor tudi boj alžirskega ljudstva, ki je po sedemletni vojni pripeljalo sicer bogato Francijo na rob gospodarskega poloma in si naposled priborilo svobodo, dalje primer ciprskega ljudstva, ki ga tisočkrat močnejša Velika Britnaija tudi ni mogla prisiliti k pokorščini, pa vietnamsko ljudstvo, kd s svojim odločnim odporom povzroča tako mogočni državi, kot so Združene države Amerike nepremostljive težave, in še mnogih drugih ljudstev.
Že prve ure in dnevi so najvažnejši -
■ V vsaki vojni je odločilnega pomena začetno obdobje oziroma prve ure in dnevi vojne. Napadalec si vselej prizadeva, da odločitev izsili že v začetnem obdobju, na katerega se
je načrtno in vsestransko pripravljal. Da je res tako, nam ne dokazujejo le »bliskovite vojne«, do katerih je prihajalo pred četrt stoletja, temveč tudi lcikalne »bliskovite vojne« iz neposredne preteklosti, med njimi tudi napad Izraela na arabske dežele.
- zato pa potrebujemo pravočasne, vsestranske in temeljite
priprave!
■ Prehod dežele v vojno stanje poteki v silno težavnih okoliščinah, ki zahtevajo izredno organiziranost in velike napora vsega prebivalstva in vsakega posameznika. Zato pa morajo biti tudi priprave pravočasne, vsestranske in temeljite. Namen takih priprav pa .je v tem, da s čim manjšimi motnjami in žrtvami prebrodimo in preživimo začetno obdobje vojne, zlasti pa sovražnikov prvi iznenadni udar, nato pa zagotovimo čim smotrnejšo uporabo vseh obrambnih zmogljivosti. S tem bomo nenadni udar, v katerem bo njegova ofenzivna moč — ne glede na številčno krepitev in naraščanje okupacijskih in operativnih enot
— z vsakim dnem vse manjša, hkrati s tem pa bo tudi pod čedalje hujšim pritiskom svetovne javnosti, katere simpatije so vselej na strani napadenih narodov. Tudi to nam dokazujejo primeri iz Alžirije, Vietnama in drugih dežel.
Narodna obramba zadeva slehernega izmed nas!
■ Priprave civilnega sektorja bodo vsekakor zadovoljivo potekale in uspešne le v primeru, če bo vsak občan, vsaka družbe-no-politična skupnost in vsaka družbeno-politična, dol ovna in druga organizacija dojela, da obrambne
priprave niso le zadeva operativne armade in upravnih organov za narodno obrambo — temveč, da v enaki meri zadevajo tudi nje, in če bo temu -ustrezno ukrepala. To pomeni, da se mora miselnost naših ljudi temeljito spremeniti, To pa ne le takrat, kadar se razmere v svetu zaoštre, kot je to
in vse tisto, kar je povezano z njimi, vsekakor niso poceni. Stroški za zaklonišča, opremo enot civilne zaščite, oborožitev in opremo teritorialnih, mladinskih in drugih enot, vzpostavitev sistema za alarmiranje in sistema za zveze, obrambno vzgojo prebivalstva in urejanje enot, ustvarjanje rezerv v
Dve panogi sta nad povprečjem
Celotni dohodek gospodar-stva v novomeški občini je bil v prvem polletju letos za 27,1 odst. večji od onega v enakem razdobju lani. To povprečno povečanje, ki velja za vse gospodarstvo, sta presegli edino industrija, ki je povečala celotni dohodek za 46,8 odst. in je ustvarila 53,3 odst. vsega celotnega dohodka v gospodarstvu, ter stanovanjsko komunalna dejavnost, ki je povečala celotni dohodek za 27,3 odst., ustvarila pa je 1,2 odst. vsega celotnega dohodka v gospodarstvu občine Novo mesto. Vse druge panoge so pod povprečnim povečanjem, manšji celotni dohodek kot lani pa je imelo edinole kmetijstvo (za 7,4 odst.).
Otroški vrtec bodo preseliti
Otroški vrtec v Žužemberku, ki ga obiskuje 19 malčkov, se bo v kratkem izselil iz sedanje običnske stavbe v nov Iskrin blok. S tem bo verjetno tudi krajevna skupnost Žužemberk končno prišla do ustreznega prostora.
Tov. Tito naj bo predsednik CK ZKJ!
Lačni imajo raje večje porcije ...
Besedica miru izžareva neko posebno privlačnost. Imamo mini modo, mini bifeje, mini zabavišča, mini plače in tudi mini cene. V Krškem se je v zadnjih dneh udomačil izraz mini porcije. Pratnjo, da je v tesni zvezi z mini cenami v novi gostilni, ki jo je odprlo domače trgovsko podjetje. Zato se tisti, tet so hudo lačni, raje napotijo' drugam, pa četudi je račun večji.
Občinska konferenca ZK Novo mesto je 2. oktobra na seji razpravljala o predlogu možnih kandidatov za vodstvene organe ZKS in ZKJ, ki ga je izdelal IK CK ZKS po predhodnih posvetovanjih v občinah. V demokratični razpravi so pretresli predlagane kandidate in listo dopolnili s predlogi.
Svojci padlih borcev, delegacije in pionirji so položili na kostnico vence, šopke cvetja in prižgali sveče (Foto: M. Vesel)
Odkrili so spomenik padlim
Tudi zaradi padlih smo se dolžni upreti vsakemu, kdor bi ogrožal našo pot v socializem
Člani koference so menili, da je med predlaganimi kandidati premalo žensk, kar ni prav, saj so se mnoge uveljavile kot politične delavke. Soglasno so predlagali, naj tov. Tito vnovič kandidira za predsednika CK ZKJ. Glede predlogov za vodstvene organe ZKS so ugotovili, da je v njih premalo zastopano območje celotne Dolenjske.
Predlog možnih kandidatov za vodstvene organe ZKJ vsebuje z dopolnitvami na konferenci:	9 kandidatov za
predsedstvo CK ZKJ (v Sloveniji se jih voli 7), 13 kandidatov za stalni del konference ZKJ (voli se jih 10), 4 kandidate za kontrolno komisijo CK ZKJ (volijo se 4) in
2	kandidata za revizijsko komisijo CK ZKJ (volita se 2). Predlogi so bili dopolnjeni tako, da je bila dodatno kot kandidat v predsedstvo CK ZKJ predlagana Olga Vrabič, predsednica ObS Celje, v stalni del konference ZKJ pa namesto Francke Strmole predlagana dr. Ruža šegedin.
V CK ZKS je bilo skupaj z dodatnimi predlogi konference predlaganih 56 kandidatov (voli se jih 41), v staJ-ni del konference ZKS 69 kandidatov (voli se jih 60) ter
26 kandidatov v častno razsodišče in 7 kandidatov za revizijsko komisijo. Predlog izvršnega komiteja CK ZKS je bil dopolnjen tako, da je bil Jože Knez, direktor NOVO-lesa, namesto v stalno konferenco ZKS predlagan kot kandidat za CK ZKS, Dragica Rome pa predlagana namesto Jožeta Kneza kot kandidatka v «-+«>ino konferenco ZKS.
Odkritje spomenika in kostnice padlim borcem NOV v Kočevju je bila ena največjih svečanosti v okviru praznovanj občinskega praznika. Slavja, ki se je začelo 3. oktobra ob 9.30 na novem pokopališču, se je udeležilo več tisoč občanov, gostov in svojcev padlih.
V prvem polletju za 4,505.000 din izgub
Pokazatelji, ki pričajo o ugodni rasti gospodarstva v prvem polletju, ne veljajo za vse delovne organizacije. Bilo je tudi nekaj takšnih, ki so poslovale z izgubo. Mednje štejejo: INIS, KZ Novo mesto, hotel Grad Otočec, Čevljarstvo Straža ter Gradbeno obrtno podjetje Novo mesto. Našteta podjetja so imela skupaj za 4,505.000 din izgube, vendar gre pretežni del (3,802.000 din) na račun INISA. Vsa druga podjetja, razen KZ Novo mesto, so izgubo že doslej pokrila ali pa jo bodo pokrila do konca leta.
Število tujih gostov raste
Medtem ko število domačih gostov ki nočitev v črnomaljskem hotelu Lahinja upada, pa očitno vse več tujcev prihaja v Belo krajino. Tako je bilo avgusta 1967 v hotelu Lahinja 1471 domačih in 187 tujih gostov, letos pa v totem času 1232 domačih ki 231 tujcev. Podobno so ugotovili tudi v kampu na vandcd. Letos se je prijavilo aa kampiranje že 55 domačih in 213 tujih gostov, nočevalo pa je 155 domačih in 374 tujih gostov.	K.	W.
Koncert za pionirje
Pionirski dan so na metliški šoli lepo praznovali. V lepi šolski avli so imeli Stareti pionirji že dopoldne koncert. Na elektronski harmoniki je predvajal dela velikih mojstrov Silvo Mihelčič, zatem pa so počastili 25-let-nioo Kočevskega zbora. Popoldne so se slavju pridružili še mlajfti pionirji in izvedli pionirsko konferenco. O bogatem delu v preteklem Šolskem letu je poročal Dare Malešič, nakar so določili tudi naloge, ki Jih bodo uresničili letos. Za novo predsednico organizacij® je bila izvoljena Marija Jakljevič.
Pred odkritjem spomenika in kostnice je govoril sekretar občinske konference SZDL Kočevje Nace Kamičnik. Poudaril je, da leže v novi kostnici posmrtni ostanki 167 znanih ki neznanih borcev, ki so žrtvovali za to, kar imamo danes, najdražje, svoja življenja. Ko je govoril o današnjem položaju v svetu, je posebno poudaril^ da se bomo tudi v bodoče, kot že v NOB, uprli vsakemu, kdor bi ogrožal našo pot v socializem. To smo dolžni storiti ne le zaradi sebe, amapk tudi zaradi vseh, ki so v NOB žrtvovali svoja življenja.
Spomenik in kostnico je odkril narodni heroj Jože Boldan-Silni. Vod vojakov je izstrelil častno salvo, godba Ljudske milice je igrala žalo-stinke, nastopili pa so tudi recitatorji.
Delegacije, svojci padlih in pionirji so nato položili na kostnico vence, šopke cvetja in prižgali sveče. Marsikateremu svojcu padlega borca so
se na prisrčni slovesnosti orosile oči. Slovesnosti ob odkritju spomenika so se udeležila tudi predstavniki republiških organov in organizacij ter gostje iz nekaterih ostalih republik.
Suha krajina brez bencina
Na Dvoru imajo edino bencinsko črpalko v Suhi krajini. Ker pa je ustrezni organ ugotovil, da črpalka ne ustreza vsem predpisom, so jo pred dnevi zaprli. Potrošniki goriva morajo sedaj po bencin v Novo mesto ali Ivančno gorico.
Enim nudimo celo roko, drugim pa en sam prst
Mlada fanta sta istih let, sedita v isti klopi in oba bosta čez leto dni postala avtomehanika. Njuna pot do poklica je enako dolga, ni pa enako težka. Prvi je štipendist in prejema 500 din štipendije na mesec, ' drugega pa vzdržujejo starši. Ko sta končala osnovno šolo, je prvemu uspelo dobiti štipendijo, drugi pa je obsedel doma praznih rok. Vajenskih mest je bilo premalo in njegovi starši, ki so si prizadevali, da bi prišel čimprej do kruha, so prosili obrtnika, da ga je vzel v uk. Pristali so na vsakršne pogoje. Kadar fant dela v mojstrovi delavnici, dobiva nagrado, kadar je v šoli (18 tednOT na leto), pa ga vzdržujejo starši. Ne gre drugače. Samo kadar jim učitelj govori o nagrajevanju po delu, postaja drugi fant otožen in tih ...
2e nekaj let se pri nas
vključujejo mladi ljudje v uk na tri načine. Nekateri imajo učne pogodbe, delodajalci pa jih nagrajujejo tako, kot zahtevajo občinski predpisi, ki niso povsod enaki. Višina nagrad se giblje med 100 in 200 din na mesec. Nekateri z delodajalci nimajo take sreče. Kadar delajo, so plačani, če so v šoli, ne dobijo nič. Zanje je najvažnejše, da jim delodajalec zagotovi, da pri njem opravljajo učno prakso. Najbolj srečni so tisti, ki prejemajo štipendije. Vsa večja podjetja vajence lepo nagrajujejo, plačajo pa jim tudi dopust.
Neusklajenost in neurejenost predpisov je stara stvar, izigravanje predpisov pa tudi ni nova igra. Ni čudno, če ostanejo mladi ljudje zagrenjeni, ko to spoznajo, in da jim govoričenje ne seže do srca.
M. PADOVAN
Pogled na Dobrnič, kjer je bil pred 25 leti prvi kongres Profašistične ženske zveze Slovenije. (Foto: Legan)
og/eda/o
Hm, gasilci
Turobno zavijane sirene me zbudi sredi noči. Nekje gori, ljudje so v stiski. Po cesti že odmevajo trdi korald gasilcev, slišati je močan hrup avtomobila.
2e gredo, nam, nečlanom. menda ni treba. Obrnem se v topli postelji in sen počasi prežene nadležne misli. Zjutraj vprašam, kje da je gorelo.
Nekateri ljudje, med njimi predvsem preprosti delavci in kmetje, morda bolj potrebni počitka, so vstali, tekli, gasili in reševala. Minila je noč, izginil je strah, sirena je obmolčala.
Malone vsak dan pa sedimo na sejah, konferencah, sestankih, zborovanjih. Pogovarjamo se o de-
lu, družbeni koristi, domovinski vzgoji, konkretni odgovornosti, zaslugah itd. itd.
Redko, preredko se spomnimo na može, ki so tekli ponoči (umeje kot jim teče beseda), ki niso za to prejeli ničesar razen zavesti, da so pomagali, da so obvarovali naše skupno imetje ali še kaj več.
Kadar so kje dobili novo brizgalno, nismo mogli dojeti njihovega veselja. Pogosto, prepogosto smo njih delo podcenjevali, večkrat so bili deležni celo rahlega posmeha.
Na to pomislimo tudi takrat, ko ne gori, ko ne grozi poplava, ko ni bojazni za letalski napad ...
M. LEGAN
Dobrnič pričakuje več tisoč ljudi
20. oktobra bo ob 25-letnici prvega kongresa PŽZS govoril Janez Vipotnik -Nastopili bodo: invalidski pevski zbor, godba milice in harmonikarji iz Ljubljane - Odkrit bo doprsni kip heroja Jožeta Slaka
V	nedeljo, 20. oktobra dopoldne, bo v Dobrniču pri Trebnjem svečana proslava prvega kongresa Protifašistične ženske zveze Slovenije, ki je bil v tem kraju pred 25 leti. Priprave vodi poseben odbor v sodelovanju z republiško konferenco za družbeno aktivnost žena. Prvotni pro-gram je bil delno spremenjen.
Izredno bogat kulturni program bo obsegal nastop priznanega invalidskega pevskega zbora, nastop godbe milice in harmonikarjev iz Ljubljane ter pevcev in recitatorjev. V sobi zadružnega doma bo odprta spominska razstava dokumentov in fotografij iz tistih težkih dni.
Ob tej priložnosti bo pred zadružnim domom odkrit doprsni kip padlega narodnega heroja domačina Jožeta Seka — Silva, ob 11. uri pa bo veliko zborovanje, na katerem bo govoril predsednik repub-
liške konference Socialistične zveze Janez Vipotnik.
Prvotno predvidena mladinska oddaja »Pokaži kaj znaš o prvem kongresu P2ZS, Kočevskem zboru in zasedanju AVON J«, je bila zaradi pomanjkanja gradiva prestavljena na 29. november, zaradi izredno bogatega kulturnega sporeda na dan proslave v Dobrniču pa je odpadla tudi prvotno predvidena svečana akademija na predvečer slavja.
Dobrnič pričakuje več tisoč ljudi. Nadrobnosti o prevo-
ČE ŽELITE
odgovor ali naslov 12 ma lih oglasov, priložite vaše mu vprašanju dopisnlcr ali znamko *a 30 din
UPRAVA LIST/»
zih ter časovno natančnejši spored bomo še sporočili.
M. L.
Proslava 50-letnice smrti Ivana Cankarja
V	ponedeljek, 7. oktobra, se je v Ljubljani pod vodstvom akademika Josipa Vidmarja sestal odbor- za proslavo 50-letnice smrti slovenskega ’ književnika-revolucionarja Ivana Cankarja. Na seji so sklenili, da bo osrednja proslava v Ljubljani 10. decembra, to je na predvečer Cankarjeve smrti, in dan kasneje na Vrhniki, v njegovem rojstnem kraju. Odbor bo zaprosil tovariša Edvarda Kardelja, da bi govoril na proslavi.
Proslave naj ne bi bile samo v republiškem središč* in na Vrhniki, temveč v vseh večjih kraj-ih Slovenije. Pripravila jih bo Socialistična zveza v sodelov^m*" 7 drugimi dejavnik-'
Pet vprašanj za KZ Novo mesto
Vodstvo KZ Novo mesto molči na moj članek, ki sem ga pod naslovom »Ali so vprašanja dolenjskega kmetijstva nerešljiva«? objavil pred tedni v Dol. listu. To mi potrjuje, da so bila našteta dejstva v mojem pismu točna. Imam pa še nekaj dodatnih vprašanj v zvezi z gradnjo vikendov na Trški gori in s prodajo stanovanj. Zanima me:
1. Kako se zdaj na najlažji račun iteratčuna rentabilnost?
2. Na kateri gumb je treba pritisniti, da se dobi gradbeno in lokacijsko dovoljenje, če je to urejeno? To vprašanje bo zanimalo predvsem tiste, ki že leta robantijo po občini in Podjetju za stanovanjsko izgradnjo ter urejanje naselij, da bi take dokumente dobili.
TRIKON
TRIKOTAŽA IN KONFEKCIJA • KOČEVJE«
Ven z mrharji in zgagarji!
Lani je šentruperški lovec š kroglo iz risane cevi v ne-lovnem času ustrelil jelena, pred mesecem dni pa je lovec s Trebelnega s štibrami obstrelil konja na paši, misleč, da strelja na jelena ali medveda. Pripovedujejo, da je to storil član LD Trebelno — in to celo funkcionar. Konj resda ni poginil, ker je bil zadet v nogo, kmet pa je vendarle imel veliko stroškov z zdravljenjem. Zadevo zdaj preučuje milica. Ljudje menijo, da je škodo. treba povrniti, plača naj jo storilec ali pa lovska družina, ki ima take člane.
Mislim, da je že skrajni čas prečistiti vrste članov lovske organizacije in izključiti neprevidneže pri lovu, mrharje in zgagarje. ki škodujejo ugledu lovske družine. Tudi lovci na meso ne spadajo v pravo lov>sko bratovščino!
Stanko Pleskovič Mokronog
3. Kdaj je bila izvršena licitacija o prodaji stanovanjske hiše na Trški gori? To zanima predvsem nosilce stanovanjskih pravic v zadružnih stanovanjih.
Rad pa bi vprašal še nekaj glede nadaljnje politike pospeševanja kmetijske proizvodnje:
1. Ali smo pred novo agrarno reformo? Tako vprašanje se mi vsiljuje zato, ker ugotavljam, da na vasi znova nastajajo fevdalni odnosi. Novinar Lojze Jakopič ugotavlja v članku, ki je izšel v eni zadnjih številk Nedeljskega dnevnika, da družina Korene redi za svoje trojčke kravico, a nima niti toliko zemlje, da bi pridelala kilogram sena. Takih družin pa je še več in mi umestnosti gornjega vprašanja ni treba posebej utemeljevati.
2. Svoječasno je bil sprejet zakon o agrominimumu, ki je bil naperjen proti tistim, ki zaradi kakršnihkoli razlogov niso obdelovali sdo-je zemlje in je tudi niso hoteli odstopiti kmetijski organizaciji. Vprašujem se, če zdaj velja ta zakon tudi za KZ ali pa zadruga misli, da zakon ni več potreben.
Vprašanj je sicer še več, toda zaenkrat bi bilo dovolj. Upam, da so dovolj jasna in da bo nanje lahko odgovoriti.
Zastavljena vprašanja sicer posegajo v samoupravne zadeve te gospodarske organizacije, vendar pa imajo ukrepi, ki so tesno povezani z njimi, važen pomen tudi za tiste, ki ne morejo vplivati na ta dogajanja.
JOŽE BEG Družinska vas 56 p. Bela cerkev
Tovariš Daki se je rad odzval vabilu šmihelskih šolarjev, in kot vidite na sliki, so se zgrnili okoli njega in zavzeto poslušali njegove spomine na revolucijo
StaSišča strokovnega odbora za obrt
V	vašem listu številka 33 ste objavili članek z naslovom »OBRTNIKI, IZBIRAJTE SI OBČINO!«, ki je vzbudila v javnosti, posebej pa med obrtniki, precej razprav.
Z ozirom na to, da se je strokovni odbor za obrt GZ Novo mesto vse od svoje ustanovitve v svojih akcijah loteval in zavzemal za pošteno reševanje perečih vprašanj ob-ti, za dosledno spoštovanje zakonitih določil tako v odnosu do zasebnih obrtnikov kakor tudi do oseb, ki opravljajo dovoljeno ali nedovoljeno tako imenovano popoldansko obrt, sodimo da je potrebno, če povemo svoje, stališče tfo omenjenega članka.
Strokovni odbor za obrt GZ se strinja v celoti s piscem članka, kar zadeva probleme v obrti, ki so načeti v tem članku. Ne moremo pa se strinjati z interpretacijo in pomanjkljivim načinom prikazovanja bogatenja obrtnikov le na osnovi doseženega prometa in plačanega prispevka. Nepoučen bralec lahko na osnovi tega enostavno pride do sklepa, da lete vsem obrtni-
kom v žepe brez truda težki milijoni. Zato smatramo, da je pisec članka v tem pogledu enostranski, ker ni navedel, koliko predstavljajo v doseženem prometu materialni stroški, osebni dohodki zaposlenih in prispevki, davek na promet, ostale predpisane dajatve in ostali stroški poslovanja, ker je od primera do primera in za posamezno stroko različno. Kolikor pa gre za izigravanje predpisov s strani posameznih obrtnikov, potem povejmo, kateri izigravajo predpise, ne moremo pa postaviti na zatožno klop tistih obrnikov, ki ustvarjajo večji promet in izpolnjujejo predpisane _obveznosti do družbe.
Prav gotovo obstajajo na tem področju določene anomalije in izigravanja, vendar za to niso krivi vsi obrniki pač pa posamezniki, družba in pristojni organi, ki omogoča jo, da prihaja do takih pojavov.
V	članku pisec sploh r.+ načel vprašanja nekontroliri ne obrtne dejavnosti le-ta m plačuje nikakih družbenih ol
veznosti) in izigravanja predpisov na področju tako imenovane »popoldanske obrti« »šušmarstvo«, ki povzroča mnogo negodovanja med poštenimi obrtniki in zavira razvoj obrti.
. Strokovni odbor smatra, da bi Dolenjski list lahko mnogo več prispeval k reševanju obstoječe problematike, če bi pisal konkretno o tistih, ki kršijo in izigravajo predpise, o tistih, ki se izogibajo družbenim obveznostim, pa tudi o tistih konkretno, ki so dolžni urejati in skrbeti za red in dosledno izvajanje predpisov na tem področju.
Novo mesto, 2.10.1968
Strokovni odbor za obrt Gospodarske zbornice NOVO MESTO
m
vm
Obiskal nas je tovariš Daki
Na šmihelski osnovni šola je bilo 1. oktobra zelo živahno. Učenci so nestrpno pričakovali četrto učno uro, saj so vedeli, da bodo doživeli nekaj novega. Pred nekaj dnevi je pionirska organizacija šole povabila tovariša Staneta Semiča-Dakija, narodnega heroja, naj obišče šolo in ob proslavi 25. obletnici Kočevskega zbora spregovori nekaj besed o tastih slavnih dmeh naše zgodovine, o letih, ko si je tudi naš mali, dotlej zatirani narod, začel pisati nove strani v zgodovino človeštva. Rad jyn je ustregel in prišel je. Skromen kot je, je naš Daki sedel med učence in prisluhnil besedam mladih. Na obrazu se mu je bralo, da so mu misli ob recitacijah vasovale v mladosti, v dneh, ko je kot mlad fant vodil svoje partizane od zmage do zmage.
to o tistih dneh je spregovoril. Preproste, prisrčne so bile njegove besede. Se enkrat se je za mladi rod sprehodil po Barju, po Mo-krcu, napadel Lož v domači dolini, spodbujal borce, ki
Krški AGROKOMBINAT: prosimo za dobre predloge!
V	Dolenjskem listu je bil
1.	avgusta objavljen prispevek tov. Zofke Vahčič pod naslovom »Mar so cene mesa v naših mesnicah primerne odkupnim cenam?« in nato 12. septembra še prispevek na isto temo »Zakaj ni nobenega odgovora?«. Kot je v člankih navedeno, je v obeh primerih mišljen in imenovan Agrokombinat Krško, problematika pa je vsekakor mnogo širša in zanimiva za širši krog bralcev.
Bralcem Bolenjskega lista, zlasti pa člankarju, se vsekakor takoj uvodoma opravičujemo, ker zaradi preobilice drugega nič manj važnega dela nismo mogli na omenjene članke odgovoriti že prej. Vsekakor pa zakasnitev ni posledica »nečistih računov« ali kakšne mahinacije, ki bi napi jo člankar rad naprtil. Da bi to bilo bolj razumljivo, naj povemo, da Agrokombinat Krško ni nikakršno zaslužkarsko mesarsko podjetje, ki posluje v nasprotju s pozitivnimi predpisi in podobno, ampak je poleg prometne, zlasti in predvsem proizvajalna organizacija in na svojem področju opravlja ce-
lo	vrsto nalog s področja kmetijske dejavnosti, ki še zdaleč vse niso dobičkonosne. Med drugim ima podjetje v
svojem sestavu tudi živinorejo s 1000 stojišči in je vsa leta nazaj in tudi letos s precejšnjimi zneski regresiralo ravno nerentabilno živinorejo, nerentabilno zato, ker so povprečne prodajne cene živine tudi pri najsodobnejši tehnologiji prenizke. Agrokombinat pa po svojih močeh spodbuja in organizira tudi vse vrste kooperacijske proizvodnje, tako da je na svojem področju vsekakor aktiven dejavnik in organizator, o čemer pa so bili bralci Dolenjskega lista že in še bodo obveščeni. Da dejavnost Agrokombinata ni posebej akumulativna, priča pa najbolj nazorno podatek, da znaša pri Agrokombinatu osebni dohodek agronoma približno 1200 din, medtem ko v drugih panogah tehnik zasluži 2.000 in več.
Kot je bilo Se omenjeno, Agrokombinat posluje in prodaja meso v skladu s predpisi. Tako so tudi prodajne
lianiHNiniuiiiH
Pijte ( SjS pelinkovec
iisi
cene mesa odvisne od odkupnih cen. Ker nihče ne objavlja svojih kalkulacij, pa naj si bo to trgovina ali elektrogospodarstvo, ki bo, ne da bi potrošniki razpravljali o nji-hovih kalkulacijah, podražilo električno energijo za približno 60 odstotkov, tudi mi ne bomo objavili kalkulacij prodaje mesa. Pa ne zato, ker želimo skriti ali s tem kaj pridobiti, ampak zato, ker se v tem trenutku prodajne cene mesa sploh ne formirajo na podlagi naših kalkulacij, temveč na podlagi faktorja, ki ga po pooblastilu republiškega izvršnega sveta določa republiški zavod za cene, uporabo faktorja pa kontrolira in določa pristojni občinski upravni organ. Bralcem, ki jim je problematika naše živinoreje znana, je verjetno razumljivo, da problema cen mesa ni mogoče tako preprosto rešiti, da bi lahko na cene vplivala poslovna politika Agrokombinata Krško, ampak je to problem, ki ga rešujejo in republike in federacija-Kot že prej navedeno, pa cene mesa v prodaji na drobno v tem trenutku niso odvisne od poslovne politike prodajalca, temveč se določajo več ali manj administrativno, ne,glede na to, ali so ekonomske ali ne. Zagotovimo pa lahko, da se ome-
njena določila o formiranju cen tako z naše kot s strani občine v celoti izvajajo, še celo več. Meso prodajamo še po nižjih cenah, lcot bi nam to bilo določeno po prej opisanem postopku. Talco npr. bi govedino I. kvalitete smeli prodajati danes po 11,80 din kilogram, pa jo prodajamo po
11,00	din. Podobno je pri ostalih kvalitetah in vrstah mesa. Povemo lahko še, da se o takih nižjih kot predpisanih cenah dogovarjamo tudi s pristojnimi upravnimi organi in je vsako aludiranje na onemogočanje dela tem organom neupravičeno in tendenciozno, kar dokazuje tudi pravkar opisani primer formiranja cene in tudi dejstvo, da smo v. letošnjem letu že dvakrat znižali prodajne cene mesa.
Kar se kvalitete tiče, se trudimo, da bi nudili potrošniku čim boljše meso, ker je to predvsem v našo korist. Zaradi tega tudi prodajamo meso mlade pitane živine, ki ga večina potrošnikov že želi in ceni, poleg tega pa tudi volovsko "teso, ki pa ne gre več tako v promet. Tudi vnaprej bomo potrošnikom omogoča-
li	nakup najkvalitetnejšega mesa, to je mesa mlade pitane živine, medtem ko bomo meso starejših živali prodajali ločeno.
Tudi drobovine bi želeli prodati čimveč, vendar le te ni na pretek. Zaradi tega jo celo uvažamo iz sosednih preskrbovalnih centrov na domače področje, vendar jo lahko dobimo po znatno višjih cenah, kot jo imamo v prodaji sami, tako da predstavljajo cene precejšnjo zapreko za dobavo drobovine od drugod. Nikakor pa ni res, da bi drobovino prodajali na tuja področja.
Kako je z drobovino, najbolj dokazujejo naslednji podatki: od 56 volov, ki smo jih dali v promet v zadnjem času, smo morali prodati 37.792 kg mesa in samo 1.176 kg drobovine, od tega samo 168 kg jeter in 560 kg vampov, osta-
lo	so bila pljuča, jeziki, srca. Ali drug primer; od 500 glav mlade pitane živine smo lahko dali v promet 200S)00 kg mesa in samo 600 kg drobovine, od tega zopet samo dva tisoč kilogramov vampov, še manj jeter, pljuč, src in jezikov. Iz tega sledi, da je željam po cenejšem blagu težko zadostiti.
Na koncu želimo poudariti, da bomo vedno imeli posluh za strokovno utemeljeno kritiko in v tem smislu tudi prosim potrošnike za predloge, ki bodo v korist nam in potrošnikom.
AGROKOMBINAT
KRŠKO
so mu zvesto sledili. Vnstide so se zgodbe: vesele in žalostne, smešne in vesele. Pionirji so pili njegove besede. Z obraza si jim lahiko prebral: tudi mi bi šli v bo(j s takim vodjo, če bi nas poklicala domovina.
In prav je tako. Dogodki iz naše velike revolucije ne smejo utonita v pozabo, posredujejo pa jih mlademu rodu res najlepše tisti, ki so doživljaji krvavi ples. In Da* ki je bil med tistimi, ki so se borili vedno v pnvrih vrstah.
Ob odhodu je obljubil, da bo še prišel in še pripovedoval o slavnih dneh naše preteklosti, saj se je med nami dobro počutil.
Tovarišu Dakiju se za lepo uro prisrčno zahvaljujemo.
Sonja Kocuvan
Proslavili smo pionirski dan
29. septembra je bil dan pionirjev, ki smo ga praznovali v vsej naši domovini. Učenci sevniške osnovne šO‘ le smo se zbrali v telovadnici. Na steni je visela jugo? slovanska zastava, na njej pa sliJca Sava Kladnika, po katerem ima naš odred ime.
Ko smo bili vsi zbrani, smo začeli s programom. Vodila ga je učenka 7. razreda Pavla Mandeljc, sodelovali pa smo tudi drugi. Ob tem smo imeli tudi konferenco ter izvolili za pre<b sednlco Pavlo Mandeljc, za tajnico Ireno Ogorevc, za blagajnika pa Lojzeta Konca in Gito Gabrič. Sestaviti smo tudi delovni program za letošnje šolsko leto.
Po konferenci smo šli gledat sevniški JUGOTANIN, kjer nam je vodja obrata Franci Avsec razkazal, kako pridobivajo . tanin iz hrastovega in kostanjevega lesa. • Dopisni krožek osnovne šole v Sevnici
M ARMOR
GRADAC
tel. 76-177, lok. 8
Po konkurenčnih cenah izdelujemo vse vrste nagrobnikov, spomenikov, spominskih obeležij in vsa teracerska dela hitro in kvalitetno.
To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami!
20 let novomeškega učiteljišča
Nastanku učiteljišča v Novem mestu, ki mu letos poteka 20 let od ustanovitve, je botrovalo več faktorjev. Med najvažnejšimi je bržkone ta, da je nova Slovenija potrebovala več učiteljev, kot jih je imela, še posebno, ker jih je mnogo padlo med NOB. Drugi razlog je v tem, da je hotela nova družba »prevrednotiti« stare vrednote. To pa bi lahko delala le z učitelji, ki so bili že prej navdušeni za nove vrednote, ali pa z novimi učitelji, ki naj jih novo mlado učiteljišče oblikuje tako, da jim bodo vrednote nastajajočega socializma svete.
Nastanku učiteljišča na Dolenjskem je verjetno pomagal že 1. 1944 ustanovljeni partizanski tečaj za učitelje v Dobličah in drugi podobni tečaji na Dolenjskem in Beli krajini. In ne nazadnje: nova družba je v svojem začetku kot vsaka revolucionarna družba na prehodu v nov red priznala izreden pomen izo-btra2±»i in vzgoji. Učiteljišče naj bi izoblikovalo učitelje, ki bi odhajali v najbolj zakotne in zapuščene vasi tega geografskega območja, še posebno, ker je hotela izobraževati vsakogar in kjerkoli. Pri ustanavljanju učiteljišča je imel torej tudi geografski položaj Novega mesta določen ■vpliv. Vse to je pripomoglo k temu, da je bilo v Novem mestu ustanovljeno učiteljišče že 1. 1945. Ker so v istem času delovali tudi pedagoški tečaji, se je precej učiteljiščni-foov, odločilo za te tečaje, drugi pa so morali na učiteljišče v Ljubljano, že ta prvi razred učiteljišča, ki je bilo kadrovsko vezano na gimnazijo, prostorsko pa na osnovno šolo, je dejansko izšel iz krajev, ki so bili ves čas šolski okoliš novomeškega učiteljišča, in sicer so bile v njem naslednje občine: Črnomelj, Metlika, Kočevje, Ribnica, Sevnica, Krško, Brežice. Trebnje in Novo mesto. Tak šolski okoliš je ostal vse do zadnjega letnika učiteljišča v letošnjem letu.
Pravi začetek učiteljišča beležimo v 1. 1948, ko šta bila vpisana dva prva letnika. Od tedaj dalje je biJo z majhnimi izjemami vsako l^to približno enako število vpisanih dijakov. Ustanavljanje učiteljišča v Novem mestu je pokazalo na vse tiste težave, ki jih običajno kaže vsak začetek.
Te težave so bile najprej kadrovske narave. Manjkalo je profesorjev. Svojih rednih profesorjev učiteljišče ni moglo imeti zaradi majhnega števila ur. Pomagali so si z gimnazijskimi profesorji. Ta pomoč je bila občutna najbolj v začetku in na koncu obstoja učiteljišča.
Prvi ravnatelj učiteljišča je bil tov. Lojze Nečimer, ki je okusil vse težave ustanavljanja in urejevanja zavoda. Njegovo delo prav gotovo ni bilo lahko. Vsako leto je učiteljišče pridobivalo nov kader in se počasi kadrovsko osa-
mosvajalo. Ko se je poslovilo od učiteljišča prvih 34 diplomantk (1952), je bil učiteljski zbor kompleten. Vodila ga je tov. prof. Muserjeva, znana politična in družbena delavka na Dolenjskem. Od 1958 do 1965, ko je bilo učiteljišče še samostojna izobraževalna ustanova, ga je vodil prof. Milan Smerdu, ki je spremljal razvoj učiteljišča vse do konca.
V	dvajsetih letih je novomeško učiteljišče dalo okrog 600 učiteljev. Večina le-teh danes dela v Beli krajini, na Dolenjskem, v Zasavju, na Kočevskem, nekateri pa še drugod, tudi v Srbiji in Bosni.
Poleg izredne skrbi, ki jo je učiteljski zbor na učiteljišču posvečal oblikovanju lepote slovenskega jezika in ljubezni do literature, umetnosti in pedagoškemu usposabljanju učiteljiščnikov, je nadvse pomembna težnja oblikovati učiteljiščnike tudi kot zavedne družbene in kulturne delavce. Ta težnja je bila uresničena z mnogimi dejavnostmi, v katerih so učitelji-ščniki delali (dramatski krožek, literarni krožek, glasilo NASA MISEL, folklorni kro-
katerih so biili učitelji aktivni člani.
Za strokovno oblikovanje učiteljev ima neprecenljiv pomen osnovna šola v Novem , mestu, ki je s svojimi odličnimi učitelji služila kot vadnica vse od 1950. Nekaj časa je vadnica delala v sklopu učiteljišča. Nekatere učiteljice so ves čas od nastanka učiteljišča nudile nastope in inštrukcije učiteljskim kandidatom. V zadnjih letnikih so učitelj iščniki obvezno učno prakso opravili najprej na niže organiziranih šolah, pozneje pa tudi na popolnih šolah, šole so dale na voljo najboljše učitelje in učiteljice, da so jim praktično prikazali vso težavnost in lepoto učiteljevega dela v neposredni prakso. Nobena šola ni nikoli postavljala vprašanja plačila za svoje mentorsko delo. To delo lahko ocenimo kot izredno stanovsko tovarištvo.
Ves čas obstajanja je učiteljišče doživljalo kvantitativne in kvalitativne spremembe. Reformiranje osnovne šole je vplivalo tudi na reformo oblikovanja učitelja. Zato se je učiteljišče najprej povečalo od štirih na pet letnikov, kar je prav tako sprožilo notranjo
spremembo v življenju učiteljišča, dokler nismo spoznali, da se v okviru učiteljišča ne da rešiti kriza, ki je obstajala v tem, da učiteljišče zaradi izredno širokega profila kandidatov, ki naj jih oblikuje, ne more rešiti zahteve po višji splošni izobrazbi in bolj kvalitetni pedagoško-me-todični izobrazbi. Ta zahteva, ki ni nova, je postajala čedalje aktualnejša. Postajalo je očitno, da učiteljišče ne more biti kos tej zahtevi med drugim tudi zato, ker jo je možno realizirati na višji stopnji z bolj kvalificiranimi kadri ter kulturnimi in znanstvenimi institucijami, kar pa lahko dajo le večja in bolj razvita mesta.
Kar je nujno, je manj boleče. Ob dvajsetletnici učiteljišča in njegovem koncu se zavedamo, da je opravilo svoje poslanstvo tako v strokovnem kot kulturnem pogledu. Zato pozdravljamo začeto delo, ki ga že sedaj bogate izkušnje učiteljev, ki so izšli iz novomeškega učiteljišča.
Srečanje 19. oktobra naj da le skromno obeležje temu poslanstvu.
VELJKO TROHA
74-letni Jakob Pretnar iz Loke pri Šentjerneju šteje med redke preživele borce — prostovoljce za severno mejo. Zaradi nesreče je priklenjen na posteljo in zelo mu je bilo hudo, ker se ni mogel udeležiti slavnosti v Novem mestu in sprejema pri predsedniku občine. Rad bi z nekdanjimi borci obujal spomine na hoje, v katerih so bili pripravljeni žrtvovati življenje. Vsem preživelim borcem za severno mejo pošilja Jakob lepe pozdrave! (Foto: Polde Miklič)
OB 50-LETNICI BOJEV ZA SEVERNO MEJO
Izbrani program je navdušil
Svečana akademija v počastitev 50-obletnice bojev za severno mejo so se v nedeljo, G. oktobra razen preživelih borcev iz občin Bele krajine, Dolenjske in Spod. Posavja udeležili tudi številni predstavniki in občinstvo. Predsednik ObS Novo mesto Franci Kuhar je najprej pozdravil zbrane preživele borce, nato pa je o pomenu iz zgodovini bojev za severno mejo govoril podpredsednik Združenja borcev za severno mejo Rudolf Staudekar. Sledil je izbran kulturni program. v katerem so s^,de-j lovali pevski zbor$ -»Dužan ; Jerebu, orkester DPD Svobode Dušan Jereb, dramatski ! krožek in pevski zbor osnov-'■ ne šole »Katja Rupena« ter ; novomeški Odred mladih, j Vsem, ki so sodelovali v kulturnem delu programa akademije, moramo za lepo in doživeto podajanje čestitati. Po akademiji je predsednik ObS * Novo mesto Franci Kuhar pri-
redil v prostdrih šolskega centra za gostinstvo sprejem borcev za severno mejo.
Manjša ekonomičnost poslovanja
Merilo, s katerim izračunavamo ekonomičnost poslovanja, je celotni dohodek v primerjavi s porab' sredstvi, v prvi polbv lani je novomeško gospodarstvo na vsakih 100 din porab.jenih sredstev ustvarilo 147- din. celotnega dohodka. letos' pa le .140 din. Ekonomično*; poslovanja se je "torej zmanjkala za: 7 din ali za 4,8 odst. Na večanje pograbljenih sodstev so vplivali letos najbolj izdatki za storitve, ki so bili za 40,5 odst. večji , kot lani, izdatki za nabavljeno trgovsko in drugo blago ter odpadke, ki so bili večji za 47,1 odst., ter stroški za prevoz, nakladanje in razkladanje, ki so bili za 118,8 odst. večji kot lani.
Nekdanji ravnatelj učiteljišča Milan Smerdu, direktor medobčinskega zavoda za prosvetno-pedagoško službo Slavko Vute in ravnatelj gimnazije Veljko Troha med letošnjim podeljevanjem spričeval zadnji generaciji novomeškega učiteljišča
(Foto: M. Vesel)
žek, lutkovni krožek, taborniki, strelci, športno društvo, vodenje pionirske organizacije, marksistični krožek, foto krožek itd.). Nedvomno ni majhna zasluga učiteljišča, da so vsi, ki so končali novomeško učiteljišče obiskovali plavalno-taborniški tečaj, nekateri tudi smučarske tečaje. Skoraj je ni bilo proslave v Novem mestu, da učitelj iščniki ne bi na njej sodelovali. Pri teh dejavnostih se je močno izražala dejavnost zbora kot csJote in delo mladinske organizacije. Da to delo ni bilo samo sebi namen, so pokazala mnoga, kultumo-umet-niška društva in politične organizacije na področju, pri
Novomeški zdravniki v Kopru
V	soboto, 5. oktobra, je 30 članov novomeške podružnice Slovenskega zdravniškega društva vrnilo obisk članom koprske podružnice SZD, ki so bili v Novem mestu letos maja. Po dogovoru so tokrat pripravili strokovna predavanja novomeški zdravniki. Domačinom in gostom so na Debelem rtiču predavali: dr. Erna Pramožič o organizaciji in dedu novomeške antidiabetične ambulante, dr. Alojz Boh o alkoholni hipoglikemiji pri otrocih, dr. Albin Pečaver o nepredvidenih primerih zastrupitve s svincem v avtomobilski industriji, primarij dr. Mijan Adamič pa je projiciral nekaj zanimivih in redkih dermatoloških primerov. Dr. Tone Sa-
velj je gcr/oril o pomenil an-giografije pri nekaterih poškodbah, dr. Adolf špiler pa o izkušnjah z integracijo v zdravstveni službi na Dolenjskem.
Predavanja so bila na visoki strokovni ravni in so požela toplo priznanje več kot 50 domačinov. Po kosilu na Debelem rtiču so si gostje in domačini ogledali bolnišnico v Valdoltri, nato pa še luko Koper. Zvečer so koristno srečanje zaključili z obiskom ribiškega praznika v Izoli. Lepo vreme, gostoljubje domačinov in prijetno vzdušje drugega srečanja dolenjskih zdravnika-/ s kolegi v Kopr-ščini je pripomoglo k vsestranskemu zadovoljstvu.
Dr. Z. G.
VSEM, KI NAMERAVAJO GRADITI STANOVANJSKO HIŠO
Ne kupujte zemlje po 35 din meter!
Z razlastitvijo in z licitacijsko prodajo gradbenih zemljišč bo konec nenehne dražitve parcel -Zazidalnih načrtov je zdaj že toliko, da je beganje za parcelami nepotrebno - Raigovor z direktorjem Stanovanjskega podjetja Novo mesto, Miho Hrovatičem
Do zdaj je bilo v Novem mestu na voljo premalo prostora za gradnjo »‘»ostanovanjskih hišic. Ali sc graditeljem, teh je veliko, obeta v prihodnje kaj boljšega
— Naše podjetje je zadolženo za pripravo celotne urbanistične dokumentacije v občini. Ta se izdelke postopoma: najprej se izdela urbanistični program za območje vse občine, nato urbanistični načrti za posamezna naselja in nato še.e zazidalni načrti, ki so osnova za gradnjo. Zaradi splošnega pritiska, ki je bil očiten tako v sredstvih informiranja kot tudi na zborih občanov — ljudje so zahtevali, naj se njihove prošnje za gradnjo rešujejo hitreje — smo se odločili sporazumno z občino za preskok normalne poti izdelave urbanistične dokumentacije in se pospešeno lotili izdelave zazidalnih načrtov.
Naštej, proaim, to, kar je že narejenega!
— 2e sprejetim zazidalnim načrtom so se letos pridružili še naslednji: zazidalni načrt za Ragovsko cesto, na katerem je prostora za 354 stanovanj, od tega bo 60 enostanovanjskih hiš; zazidalni načrt za Mačkovec, v kate-
rem je prostora za 67 enostanovanj-skih hiš (vrstne hiše tam niso predvidene); zazidalni načrt za Prečno, v katerem je prostora za 45 enostano-vanjskih hiš na družbenem zemljišču; zazidalni načrt za Žužemberk, v katerem je prostora za 15 enostano vanjskih hiš in je licitacija že razpisana, zemljišče je družbeno; zazidami načrt za Šentjernej, v katerem je prostora za 56 enostanovanjsSdh hiš na družbe: nem zemljišču, in zazidalni načrt za Stražo, v katerem je na Kregarjevem hribu prostora za 25 enostanovanjskih hiš.
V vseh krajih v občini, ki so predvideni za urbanizacijo, imamo zdaj po en izdelan in sprejet zazidalni načrt, v katerem je mogoče graditi, v Novem mestu pa jih je celo več: Ragovska, predel med Gotno vasjo in Žabjo vasjo, Šmihel, Regerča vas (območje med Regerčo vasjo in Šmihelom), Mačkovec in Prečna.
Edino območje na mestnem predelu, za katero ni zazidalnega načrta, je Bučna vas, kjer dosiej nismo smeli delati zazidalnega načrta zaradi vode (zazidalni načrt obstaja tam samo za NOVOTEKSOVE delavce), zdaj pa je tudi tam rešeno vprašanje oskrbe z
vodo in že pripravljamo načrte za veliko zazidalno zemljišče za vse interesente.
Drugi kraji v občini, kot so Žužemberk, Dol. Toplice, Straža, Mirna peč,
,Otočec in Šentjernej pa že imajo za-zidame načrte s prostimi,.,zazidljivimi parcelami
— Po tein, kar si povedal, bi se dalo soditi, da se je pritisk za lokacijska dovoljenja, ki so osnova za gradbeno dovoljenje, že zmanjšal?
— To bi bilo logično, res pa ni. V šntjerneju na primer so se ljudje grozno razburjali zato, ker ni bilo zazidljivih površin, zdaj, ko je zazidalni načrt sprejet, so ostali samo trije resni interesenti za gradnjo na zazidalnem okolišu, prostora pa je za 56 hiš. Podobno ic v Prečni. Naselja se bodo širila samo na območju zazidamih na Črtov, ljudje pa tega nočejo razumeti, radi bi gradili kjerkoli in iščfjo luknje ter skušajo izsiljevati.
— Morda pa se stvari zatikajo tu< di zaradi denarja. Koliko zaračunavate svoje storitve na zemljiščih, za katera ste izdelali zazidalne načrte?
— Graditelj mora plačati stroške priprave zemljišča in stroške komunalne
Živina se je pocenila
Po podaikih občinske službe za cene se je živina v novomeški občini letos znatno pocenila, krompir je toliko kot lani, jajca pa so se podražila. Primerjali bomo odkupne cene lanskega in letošnjega septembra.
Na odkupnem trgu so veljale letošnji september tele odkupne cene (v oklepaju cene v lanskem septembru): za prvovrstno govedino 5 dinarjev kilogram žive teže (lani 5,7 din); govedo druge vrste 4,3 din (lani 4,6); govedo tretje vrste 3 din (lani cenejše — 2,6); teleta so bila po 6 din kilogram žive teže (lani 7,5), bekoni 5,7 din (lani 6), prašiči 5 din (lani 10 par dražji), odojki 6 din (lani pol dinarja dražji) itd.
Krompir ima letos enako ceno kot lani — 50 par za kilogram — s tem, da velja taka cena tudi za odkup od zasebnikov, ki je bila lani za 10 par nižja.
Jajca so se podražila za 15 par v družbenem in za 10 par v zasebnem odkupu. Jajca so bila lani po pol dinarja, letos pa jih prodajajo po 65 par.
Krompir ne gre v promet
Suhokranjski kmetje se pritožujejo, da ne bodo mogli prodati krompirja, ki ga v Suhi krajini po oceni naprodaj 300 do 400 ton. Kmetijska zadruga Žužemberk se trudi, da bi prodala dobre sorte krompirja — igor , cvetnik, tolminec, nima pa srečne roke. Največ krompirja imajo kmetje v Sadinji vasi, nekateri celo 6 do 7 ton.
3. in 4. oktobra je bil v Trebnjem republiški seminar o gojenju intenzivnih gozdnih nasadov, katerega se je udeležilo čez 60 gozdarskih strokovnjakov iz vse Slovenije. Gozdarji Dolenjske so v praktičnih primerih v intenzivnih nasadih na Mlakah pri Črnomlju, na Vahti in Koritih pri Dobrniču pokazali svoje izkušnje. (Mlakar)
LIK: nova žaga in ivernica
Zaradi različnih težav se je gradnja obeh zavlekla - Žaga bo začela delati letos, tovarna ivernih plošč pa sredi prihodnjega leta
Lesna industrija Kočevje dokončuje opremljanje nove žage in dograjuje tovarno ivernih plošč. Novo žago grade v zameno za staro, ki je pogorela januarja letos. Veljala bo 4,750.000,00 din, ivernica pa okoli 10 milijonov din.
Nova žaga bi morala biti dokončana prihodnji mesec. Stroje so že začeli montirati. Vendar bo inozemski doba-
vitelj zakasnil z dobavo transportnih naprav za približno mesec in pol, zato bo tudi žaga začela obratovati predvidoma šele konec novembra. Inozemski dobavitelj bo zaradi zakasnele dobave plačal penale.
Značilnost nove žage LIK so: sodobna zgradba in oprema, transport materiala do posameznih delovnih mest bo avtomatiziran, razžagala bo
35.000 do 40.000 kubikov hlodovine (stara žaga 30.000 do
33.000 kubikov) in zaposlovala približno polovioo ljudi manj. Kasneje bodo mehanizirali tudi skladišče žaganega lesa.
2ago grade in opremljajo s krediti: republiškega sklada skupnih rezerv, inozemskega dobavitelja in kočevskih delovnih organizacij ter zavarovalnino - za pogorelo žago.
Tudi nova tovarna iverniht plošč bi morala po prvotnih predvidevanjih že obratovati, vendar bo začela delati šele v drugi polovici prihodnjega leta. Dela so se za vlek’a, ker jim je neka inozemska firma izdelala načrt za novo tehnologijo, s katero bodo dosegli boljšo kvaliteto ivernih plošč. Seveda bodo za to .potrebni nekateri novi stroji in
naprave. Tehnološki projekt je izdelan tako, da bo ivemi-ca v prvi fazi proizvajala 12 do 13.000 kubičnih metrov plošč (ta investicija bo veljala skupaj e obratnimi sredstvi okoli 10 milijonov din), v drugi fazi z dodatno investicijo 2 do 3 milijonov din pa bo proizvajala 23.000 kubičnih mebrov več. Z montažo strojev v ivemici bodo začeli š« ta mesec, tra-jafla pa bo 5 do 6 mcsecev.
•	•	vv
Sejmišča
Na sejmu v Novem mestu
7. oktobra je bil na novomeškem sejmišču ve"ji sejem, na katerem je b lo naprodaj 931 pujskov in 141 glav govedi. Medtem ko so preda'i 760 prašičkov, pa je šlo v promet !e 92 goved-Pu'ski so vejali 90 do 250 din, voli 4 do 4 40 d'n kg, krave 2 do 2.40 din kg, mlada živina pa 4 do 4.30 din kg.
Brežice: spet živahno sejmišče
Na brežiškem sejmišču je bi.’o 5. oktobra naprodaj 725 mladih Jn 30 več kot tri mesece starih prašičev- Prvih so prodali 486 po 5,5 do 6.2 din za kilogram žive teže, drugih pa 17 po 5,5 din in manj za kilogram žive teže.
Stroje v novi žagi LIK so pred kratkim že postavili, medtem ko jih bodo v novi tovarni ivernih plošč začeli montirati te dni
Upravni odbor podjetja
»KRKA«,
tovarna zdravil,
Novo mesto,
razpisuje
v smislu zakona o štipendijah in posojilih za izobraževanje (Uradni list SRS št. 26/67
posojilo za študij
na naslednjih šolah:
1. ekonomska fakulteta
— zunanjetrgovinska smer 4	študijska	posojila
2. medicinska fakulteta	1	študijsko	posojilo
3. strojna fakulteta	1	študijsko	posojilo
4. pravna fakulteta	1	študijsko	posojilo
5. FNT
— matematično-fizikalni
oddelek	1	študijsko	posojilo
— oddelek	za	kemijo	4	študijska	posojila
— oddelek	za	farmacijo	4	študijska	posojila
6. srednja tehnična šola
— oddelek	za	kemijo	3	študijska	posojila
— oddelek	za	strojništvo	1	študijsko	posojilo
7. ekonomska srednja šola	1 študijsko posojilo
Posojilo lahko dobijo le dijaki oziroma študenti, ki izpolnjujejo naslednja pogoja:
— najmanj prav dober uspeh v šoli in
— da nimajo na družinskega člana več dohodka kot 500,00 Ndin.
Prednost imajo prosilci višjih letnikov in otroci članov kolektiva, če izpolnjujejo navedena pogoja. Vse prispele prošnje, ki so jih prosilci dostavili podjetju že pred objavo tega razpisa, bodo obravnavane skupaj s prošnjami, ki bodo prispele po objavi razpisa.
Prošnje z dokazili o uspehu v šoli in dohodku na družinskega člana naj prosilci pošljejo v roku 14 dni od razpisa kadrovskemu oddelku tovarne.
VELIKAN MED DETERGENTI
NAGRAJUJE
ureditve zemljišča. V pripravo zemljišča štejemo: geodetska dela s posnetki, zakoiičbami in zamejičenji, zazidalni načrt s projekti komunalnih naprav, lokacijska dokumentacija, plačilo zemljišča za ceste in skupne površine, ko-, misijski ogledi, stroški pridobitve soglasij in premoženjskopravnih zadev. Vse to znese 1100 do 1900 din na parcelo.
Stroški se povečajo, če je pred gradnjo potrebna odstranitev kakšnih stavb ali na primer sadnega drevja. V takšnem primeru je treba odšteti za pripravo zemljišča na parceiO 2500 do 3000 din.
Komunalna ureditev (kanalizacija, cesta in javna razsvetljava) zahteva še več denarja. Ce je dovolj interesentov an če se odločimo za komunalno ureditev zemljišča pred gradnjo, potem mora graditelj odšteti še več: za pripravo zemljišča in za komunalno ureditev skupaj pride na parcelo 9000 do 12.000 din, lahko pa tudi več.
Cena gradbenega zemljišča, ki ga oskrbimo mi, pa je 2,50 do 6,50 din kvadratni meter; k temu pa je seveda treba prišteti še stroške za pripravo in komunalno ureditev, ki sem jih pravkar razčlenil.
— Kako je mogoče, da prodajate ,	vi zemljišče po 2,50 do 6,50 din
I	kvadratni meter, ko plačujejo gra-
1	ditelji zasebnikom zemljišča od 25
do 35 din meter?
— Ljudje iščejo luknje: redki srečniki najdejo parcelo na že zazidanem in urejenem zemljišču, plačajo zemljo lastniku po 35 din meter, odštejejo našemu podjetju za pripravo zemljišča 400 do 800 din, kanalizacijo, vodovod in elektriko priključijo na obstoječe napeljave in zidajo.
Takšni graditelji mislijo, da so pri-
šli poceni do gradnje, dejansko pa so zemljo lastniku, ki ni za njeno komunalno ureditev prispeval prav nič, preplačali. Za parcelo odštejejo 17.500 din, našemu podjetju za pripravo zemljišča recimo 400 din, to pa je skupaj 21.500 din ali toliko, kot p*ača graditelj nam za zemljišče, na katerem se se komunalne naprave na novo urejajo.
Poglavje zase so prodajalci, ki trdijo, da so njihove parcele zazidljive in jih cenijo v Novem mestu 25 do 35 din za meter. Takšni prodajalci vzamejo od kupcev ali predujem ali celo kupnino, vendar kupec pogodbe, čeprav je na sodišču overovljena, ne more zemljiškoknjižno sprovesti, brez tega pa ne more graditi.
V takšnih primerih gre največkrat za »fiktivno« parcelo,, za 500 ali 550 kvadratnih metrov zemljišča na lastnini prodajalca, vendar kupec ne ve, kateri del zemljišča je njegov.
Ob tem se odpira problem razlastitve. Zvezni zakon o razlastitvi ni natančneje doiočil odškodnine in je za to pooblastil republiko. Ta je pripravljala le predpis o prednostni pravici lastnika, v naj k m času pa bo na pritisk občin izdam še predpis o merilih za določitev pravične odškodnine (kmet bo npr. lahko dobil za svojo zemljo 3-krat večji znesek kot drug lastnik).
Ker tega predpisa še ni, cenijo uradni cenilci vsa zemljišča od 2,50 do 6,50 din, kar je veliko manj kot prej, ko so bila zemljišča v prosti prodaji. Lastniki zato ne marajo prodajati zemljišč našemu podjetju, pač pa raje lovijo zasebne kupce.
— Kaj bo s tistimi, ki so zemljišča že kupili in preplačali sedanjim lastnikom?
Doseči želimo to, da bi gradbena
zemljišča v občini prodajalo samo naše podjetje. Samo s tem lahko preprečimo neupravičeno dviganje cen gradbenih zemljišč in zberemo denar za ko-munamo urejanje. Naše podjetje prodaja zemljišča samo na licitacijah. Kakšne so naše cene, sem že povedal.
Glede graditeljev, ki so zemljo že kupili, je na voljo več rešitev: tudi te parcele lahko damo na licitacijo in razlastimo prejšnjega in novega lastnika. Novemu lastniku lahko priznamo prednostno pravico, parcelo lahko oddamo novemu lastniku s posebno pogodbo.
Enotnega stališča o tem ni, kolikor je pravnikov, toliko je različnih mnenj. Odločili smo se za raziastitev prejšnjih lastnikov, kredit za plačilo zemljišč smo že dobili in občinski skupščini že predlagali razlastitev.
V zazidalnem okolišu na Ragovski na primer bodo tisti, ki so zemijo že plačali lastniku po 25 din meter (če bodo svoje kupoprodajne pogodbe lahko zemljiškoknjižno sprovedli), in tisti, ki bodo zemljo dobili na licitaciji po 5,50 din meter, plačali za pripravo in komunalno ureditev zemljišča našemu podjetju 10.000 din.
Iz tega torej sledi, da se parcel ne splača kupovati po svoje, ampak je bolje počakati na zazidalni načrt in licitacijo! Graditelji naj ne kupujejo zemlje pri zasebnikih, ker ti zdaj že prihajajo k nam na podjetje in jo ponujajo! Glede prispevka za komunalno ureditev zemljišča pa bi dodal še to: pri tem ne vztrajamo v vseh primerih, ampak samo tam, kjer gre za strnjeno gradnjo. V nasprotnem pa se pogovorimo, da graditelj ne plača našemu podjetju stroškov za komunalno ureditev in da si jo uredi sam.
M. JAKOPEC.
ZA SNEŽNO
BELO ROČNO PRANJE
Golo
„frocljanje“
»Izid Kataloga v okviru Problemov je nesmiselnost in pubertetno nezrelost in neodgovornost privedel do vrha in ob vsem ropotu, ki je spremljal dolgo preprečevano in razkričano rojstvo tega lista, razgalil vso revščino do kraja. Kakor je morda zares bilo škoda slehernega dinarja za tako norčevanje iz resnih stvari, pa tudi dovolj težkih, v katere je postavljen da- ? nošnji človek, je bilo vredno zaradi hrupa in propagande zastran očitkov neke »nesvobode«, da si neka generacija na to stran izpoje svoj »labodji« spev. Na to stran, od tod dalje namreč ne vodi pot nikamor več razen v golo »frocljanje«, če smem porabiti to besedo, ker primernejše ne najdem. Od tod dalje - je namreč možno samo še, da se količkaj nadarjeni mladi ljudje in taki, ki še niso zgubili vse vere v življenje, čim prej poslovijo od nenadarjenih spremljevalcev m jih prepustijo čimprejšnji pozabi, sami pa da se vendarle spoštljivo odkrijejo pred umetnostjo, kateri naj bi po svoje seve služili z vsem srcem m poštenjem, kakor so to po svoje počeli predniki in kakor to še dandanašnji počno mnogi ne ravno nepomembni umetniki širom po svetu, često postavljeni tudi v najneprijetnejše in težke okoliščine, ki pa še niso zgubili spoštovanja do življenja, spoštovanja do človeka in se prek svoje umetnosti z njim resno pogovarjajo, kakor ta človek to tudi zasluži, ne pa da bi norce brili iz njega.
Vzrokov za nastajanje take umetnosti pa tudi filozofije, ki se z njo spre-pleta to prizadevanje, je več kot dovolj, poleg mladostnega prehodnega razočaranja tudi neka pr e-nasičenost vsega. Ne mislim, da je treba vsakršen pojav, ki se z njim ne moremo in tudi ne smemo sprijazniti, kar preganjati. Gre — vsaj večinoma — za še mlade ljudi, ki so tudi člani naše jugoslovanske resničnosti in ki smo jih morebiti v nekem obdobju preveč prepustili samim sebi bi ki jim je treba zdaj pomagati, da prebro. dijo krizo, ki so zabredli vanjo. In treba je, da rešujemo in rešimo umetnost pred popolnim raz-vrednotenjem. To pa ni več naloga samo nas komunistov, temveč vseh tistih pisateljev, kritikov, esejistov, ki še ta dan verujejo v sveto poslanstvo umetnosti, ki je bila vekomaj in ki naj bi vekomaj ostala v službi človeka, ki se iz vsakovrstnih težav pa tudi iz razočaranj, navkljub še tako težkim svetovnim pretresom, prebija nekam dalje v svetlejšo prihodnost. Ker če bi bilo vse nesmisel — počemu potem še živeti v sivi brez-Uglednosti?«
MIŠKO KRANJEC Hz zadnje 40. številke KOMUNISTA)
V spomin skladatelju-Belokranjcu
Antonu Lavrinu
Akademski slikar POLDE OBLAK razstavlja še do 15. t. m. v Lamutovem likovnem salonu. Umetnik se je predstavil z vrsto velikih oljnih podob, ki so po izvedbi povsem nova in z njimi izpoveduje svoje vodilo ki bi ga na kratko lahko označili z besedami: TIŠINA, LJUBEZEN IN GROZA NEMIRNEGA ČASA. Zgoraj njegovo olje na platnu »POMLADNE SANJE«. Oglejte si to zanimivo razstavo nadarjenega ustvarjalca
V nedeljo, 13. oktobra dopoldne, bo Belokranjsko muzejsko društvo ob tretji obletnici smrti skladatelja Antona Lavrina na njegovi rojstni hiši na Vinjem vrhu pri Semiču odkrito spominsko ploščo.
Vemo, da se bo marsikdo začudil nad imenom tega skladatelja in glasbnenega pedagoga, ki je bil zaradi svoje skromnosti in skritega, tihega dela skoraj neznan v širši javnosti.
Leta 1908 se je rodil na Vinjem vrhu, se šolal v bližnjem Semiču in na gimnaziji v Kranju. Nato je še .'red vojno odšel na Dunaj, kjer je študiral na Akademiji za glasbo in dramsko umetnost. Leta 1941, ko je izbruhnila vojna, se je vrnil v rodno Belo kra-
jino in tu ves čas sodeloval v osvobodilnem gibanju. Po vojni je bil nekaj časa profe-
sor na srednji glasbeni šoli v Ljubljani, nato pa je poučeval kot izredni profesor
OB 50-LETNICI CANKARJEVE SMRTI
Spominska razstava v študijski knjižnici
Posebna zanimivost: rokopisni »Kurent« z ilustracijami Božidarja Jakca -Razstava bo odprta od 12. oktobra do sredine novembra
V soboto, 12. oktobra popoldne, bo študijska knjižnica Mirana Jarca v Novem mestu odprla razstavo v počastitev 50-letnice smrti Ivana Cankarja. Razstava bo lepo vsebinsko dopolnilo zborovanja slovenskih slavistov, ki bo dopoldne istega dne v Domu kulture in na katerem bo eden med številnimi referati posvečen ustvarjalnosti slovenskega pisatelja Ivana Cankarja in njegovemu pomenu za slovensko in jugoslovansko slovstvo.
Razstava bo predstavila Ivana Cankarja kot pisatelja, pesnika, dramatika, esejista, publicista in prevajalca, prikazala bo širok izbor dramatiziranih Cankarjevih spisov in Cankarjevega dela v glasbi, razen tega pa bo poskusila predstaviti pisatelja kot človeka, kakor so ga vi-
Ključavnica iz 13. stoletja
Arheolog dr. ^ ±r>ko Sribar je pri odkrivanju srednjeveškega mesta Gutenwerth izkopal več predmetov, ki potrjujejo, da je bilo to mesto ob Kriti po napredku in kulturi enakovredno drugim evropskim mestom tistega časa. Med izkopanimi predmeti je zanimiva ključavnica (obešanka), ki so jo skovali najkasneje v začetku 13. stoletja. Drugi najdeni predmeti (ključi, noži, klešče) dokazujejo, da so v Gutenwerthu poznali tudi natančno izdelovanje drobnih predmetov in odlično obvladali tehnologijo pridobivanja in predelave železa.
deli fotografska kamera, karikaturisti in slikarji.
Studijska knjižnica bo za to razstavo pripravila kar najbolj obsežen izbor, seveda kot ga lahko pripravi v majhnem prostoru svoje avle. Tako bodo obiskovalci videli na razstavi 37 zvezkov knjižnih iz daj Cankarjevih del, 4 zvezke posmrtnih izdaj in 60 ponatisov raznih pisale!jr.*’-Cankarja v prevodih bo predstavilo 66 knjig, razstavljena pa bodo predvsem pisateljeva de’a, prevedena v srbohrvaščino, makedonščino, češčino, slovaščino, poljščino, ruščino, nemščino, francoščino, angleščino, finščino, ma-
Podaljšane počitnice (zaradi razpadajoče šole)
V osnovni šoli Brezje v Krški obč ni do 7. oktobra Še niso imeli pouka. Sola je podružnica Podbočja in v njej ni mogoče več delati. Obiskuje jo 35 otrok. Zdaj jo popravljajo. Za adaptjci-jo bo morala občina odšteti okrog 70.?00 din.
džarščino. šiptarščino in e-sperantski jezik. ^
Z dvema knjigama bo predstav jen Cankar kot prevajalec (zlasti Shakespeara), zastopan pa bo tudi v dramatizacijah njegovih spisov.
Razen izbora literature o Ivanu Cankarju bo razstavljeno tudi okoli 100 risb. fotografij m karikatur, ki prikazujejo pisatelja. Pozornost obiskovalcev bodo nedvomno pritegnile karikature, v katerih je sodobnika Cankarja upodobil Hinko Smrekar. Izbor bo povečal nedokončan ■ portret Ivana Cankarja, ki ga je delal Božidar Jakac.
Med množico knjig in drugega razstavnega gradiva bo
prav gotovo zanimiv tudi unikat »Kurent«, rokopisni izvod z Jakčevimi lesorezi iz leta 1919. Po Jakčevi izjavi je izšel Kurent« v dveh izvodih, medtem ko piše na hrbtni strani unikata, da je bilo 10 izvodov.
Darila študijski
Direktor Inštituta za zgodovino deiavskega gibanja v Ljubljani Bogdan Osolnik je podaril novomeški študijski knjižnici »Mirana Jarca« Program ZKJ, preveden v tri tuje jezike: v burmanščino, hebrejščino in grščino.
Viniški rojak dr. Oton Ber-kopec iz Prage pa je poklonil študijski knjižnici tiskano gradivo, ki so ga pripravili za letošnji slavistični kongres v Pragi.
na akademiji za glasbo v Sarajevu, od leta 1964 pa kot redni profesor za harmonijo in kontrapunkt na mariborski pedagoški akademiji. Toda že po dobrem letu je njegovo intenzivno delo za razvoj mladih glasbenikov pretrgala smrt. Po krajši bolezni je 23. septembra umrl v novomeški bolnišnici, od koder so ga prepeljali v Belo krajino in ga pokopali na semiškem pokopališču.
Antona Lavrina so kot glasbenega pedagoga povsod spoštovali in cenili njegovo razgledanost in zavzetost, s katero je svoje znanje prenašal na mlade ljudi. Ti bodo brez dvoma v svetlem spominu ohranili podobo svojega glasbenega mentorja.
Velika ljubezen pokojnega Lavrina pa je veljala tudi glasbenemu ustvarjanju. 2e v letih 1944 in 1945, ko je sodeloval pri godbi Glavnega štaba NOV in POS, je ta izvajala dve njegovi partizanski uverturi. Prav tako je radio OF predvajal njegov preludij in fugo na temo »Kat-ju&a«. Proti koncu vojne je Lavrin napisal mairche fune-bre z naslovom »Mrtvim tovarišem«. Zasnoval je opero »Krst pri Savici«, napisal godalni kvartet in več manjših skladb. Po vojni je ustvaril nadaljnje zanimive kompozicije: samospeve, klavirske in komorne skladbe, simfonijo v g-molu itd.
Ko je služboval v Sarajevu, 'e pričel vnašati v svoja dela južnjaške.ljudske elemente, ki pa jim je vedno skušal najti individualen izraz.
Pokojni Anton Lavrin sicer v ni zapustil za sabo velikega glasberfega opusa, toda kar nam je dal, je izpoved čutečega svojstvenega oblikovalca, katerega stvaritve imajo ceno in bodo živele v sodobni slovenski glasbi.
J. D.
Razstava Jakčevih, grafik v Kočevju
Mali kulturni barometer
. V počastitev občinskega praznika in 25-letnice kočevskega zbora so 28. 9 odprli v likovnem salonu v Kočevju razstavo grafik Božidarja Jakca. Pred otvoritvijo razstave je bil še večer partizanske lirike Mateja Bora, ki je številnim poslušalcem prebral več svojih pesmi.
Jakčeva dela na razstavi v Kočevju — 38 po številu — so časovno razpeta med leti 1921 in 1966 in prikazujejo razvoj Jakčeve umetnostix predvsem njegove grafike in Jakčeve osebnosti nasploh skozi dolgo polstoletno razdobje. Pred nami je tako celovit, idejno in duhovno bogat umetnik, ki od grafike do grafike, od leta do leta nenehno raste, boga ti svoj izraz in tisto, kar ho-
ve povedati človeštv>u. Umetnik po svoje odgovarja na številna srečanja, bodisi z ljudmi, pokrajinami ali dogodki, včasih kot radoveden zapisovalec, drugič spet duhovno močno prizadeto. Vsak trenutek pa je za umetnost goreč ustvarjalec, zvest samemu sebi in svojemu umetnostnemu prepričanju.
Posebno pozornost zaslužijo na tej razstavi nekateri partizanski portreti, ki jih je ustvaril v najtežjih dneh naše zgodovine, pa najsi bo to podoba Imna Ribarja ali preprostega istrskega bombaša.
Narava je bila od nekdaj mnogim umetnikom. Jakcu pa še toliko bolj. neusahljiv vir navdiha, ne nazadnje tudi zaradi dolgoletnega partizanov-
nja po naših gozdovih. Prav to ga je ponovno zbližalo z zakonitostmi življenja in smrti, o katerih razmišlja ob številnih umirajoiih drevesih. Le-ta so mu postala simbol smrti in porajanja novega življenja; prav v teh skriven-častih, trpečih oblikah razapa-dajočega drevja je znal poiskati s pravo zavzetostjo odgovore na številna vprašanja o smislu biti in nebiti.
Jakčevo pričevanje oziroma pričevanje njegovih grafik o minulih dogodkih je lep prispevek k praznovanjem 25-letnice prvega zbora odposlancev slovenskega naroda. Razstavna, ki je vzbudila med občinstvom veliko zanimanje, bo odprta do 20. oktobra.
•vec
»Bela krajina« na plošči
Založba Mladinska knjiga je pred kratkim pos<ala na trg gamofonsko ploščo, na
kateri je v celoti posneta »Bela krajina« Marjana Kozine. Nedavno je to lirično simfonijo predvajala Uidi ljubljanska televizija.
KOSOVELOVI INTEGHALI V IZVEDBI ODRA MLADIH. Oder
mladih pripravlja večer Kosovelove poezije, ki je izšla v knjigi »Integrali«. Zamisel, ki Je stara več kot pol leta, bodo prav kmalu uresničili. Oder mladih se v zadnjih nekaj mesecih le redko pojavlja v javnosti, saj se zaradi skopo odmerjenih denarnih sredstev ln časa niti ni mogel udeležiti letošnje revije amaterskih gledališč, ki je bila na Jesenicah.
NAIVCI BODO RAZSTAVI JALI V PIRANU. V piranski Mostni galeriji bo v petek. 18. oktobra, odprta razstava slikarskih del Antona Rupnika iz Mute v Dravski dolini (Repnik se je udeležil prvega tabora slikarjev naivcev v Trebnjem), kipov Petra .Jovanoviča iz Poljanske doline (udeleženca letošnjega mednarodnega kiparskega simpozija Forma viva v Kostanjevici na Krki) ter kiparskih del Janka Dolenjca iz Vuzenice.
PIRKOVIČEVO ZNANSTVENO DEU) C) STAROSELCIH V NAŠIH KRAJIH. Ivo Pirkovič je napisal študijo o Langobardih. Ivo Pirkovič že vrsto let - raziskuje
prazgodovino Dolenjske, posebno pa se posveča svetu pod Gorjanci.
PRVA ABONMAJSKA GLEDALIŠKA PREDSTAVA v sezoni 1968/69 bo 28. oktobra ob 19. uri. Nastopili bodo igraloi Slovenskega gledališča iz Celja z dramo »Srebrne vezi« (Djordje Lebovič). Delo Srebrne vezi Je drama o človeški plemenitosti, o človekovem obnašanju v najbolj kritičnih položajih, ko morajo postaviti na kocko svojo varnost, da bi rešili tuja življenja, ki so v nevamosU. Književnik Lebovič se je rodil 1928 v Somboru. Med vojno Je bil v nemških koncentracijskih taboriščih v Mauthausnu in Auschwitzu
Zavod za kulturno dejavnost v Novem mestu ima šc na voljo abonmajske vstopnice. Dobiti Jih je mogoče do 28. oktobra.
PREDAVANJ OB OBČNEM ZBORU SLAVISTIČNEGA DRUŠTVA SLOVENIJE se bodo udeležili razim slovenistov, ki poučujejo v novomeških in bližnjih šolah, tudi dijaki četrtih razredov novomeške gimnasaje. V soboto, 12. oktobra dopoldne, bodo predavali prof. Jote Sever. akad., prof. dr. Bratko Kreft ter dr. Petre.
P B
PRED GLASBENO SEZONO V NOVEM MESTU
Koncertni abonmaji naprodaj
Poročali smo že, da je ljubljanski festival ponudil Novemu mestu z a sezono 1968-69 več koncertov vrhunskih slovenskih glasbenih umetnikov in skupin.
Ponudba je padla na plodna tla, tako so se novomeški kulturni, zlasti pa glasbeni delavci, prejšnji teden že dogovarjali s predstavniki festivala za podrobnejši načrt takih prireditev v dolenjski metropoli.
Ob tem je bilo slišati predlog, naj bi bile koncertne prireditve za Novim mestom še onstran Gorjancev, v Metliki in Črnomlju, ter v Trebnjem, kjer imajo malo-
kdaj priložnost slišati res kvaliteno izvedbo glasbenih del.
Skrb za organizacijo glasbenih prireditev ljubljanskega festivala na dolenjskih tleh je prevzfel novomeški Zavod za kulturno dejavnost, ki mu je sicer naložena dolžnost za organizacijo, drugih kulturnih prireditev v novomeški občini.
Kot dodatno skrb si bo novomeški zavod naložil tudi posredovanje koncertov, ki jih bomo slišali v Novem mestu, prek občinskih meja
Prireditve, ki jih ponuja ljubljanski festival, so raz-
meroma poceni, saj bi bil naj dražji nastop umetniške skupine (Slovenski oktet) le 1000 dinarjev.
Za osem predvidenih koncertnih prireditev bi bilo treba odšteti koncentrantom (za honorar in potne stroške) nekaj več kot 5000 dinarjev.
Koncertne prireditve v Novem mestu naj bi bile abonmajske. Delovnim organizacijam bodo predlagali, naj odkupijo posamezne abonmaje in tako sploh omogočijo nastop glasbenih umetnikov pred novomeškim 'občinstvom.
Kje, kdaj in kdo?
V republiški rokometni ligi bodo v nedeljo naslednja srečanja: »režice : Topol (Ilirska Bistrica) in Piran : Kibni. ca. Dekleta Brežic bodo imele doma srečanje z vodilnimi Selcami. V ljubljanski conski rokometni ligi bodo v Krškem gostovali Radovljičani, v Krmelju pa bo drugi dolenjski derbi Krmelj : Novo mesto. V republiški ženski odbojkarski ligi bo v Brestanici gostovalo drugo uvrščeno Celje. V drugi republiški ligi bodo Kočevarji gostovali v Kamni gorici, Tre-lianjci v Šenčurju, Novomeščani pa bodo prosti, ker so Jr liane odstopile.
V drugi republiški nogometni ligi bo Crlulozar Imel doma srečanje z Velenjem.
Našemu dopisniku Andreju Arku iz. Kočevja, ki je prejšnji teden prejel šeško-vo nagrado, čestitamo v imenu športnega uredništva Dolenjskega lista!
Z znanim strelcem in delavcem v strelski organizaciji MARJANOM KOSOM, ki je tudi predsednik občinskega strelskega odbora, je te dni tekla beseda o problemih strelcev. Ne bo napak, če na začetku tega pogovora povem, da je v času vseljudske obrambe napočil čas, da se tej organizaciji in skromnim delavcem na tem področju pomaga.
Preberimo, kaj nam je povedal MARJAN KOS.
■ Kako ocenjujete trenutno stanje v strelskem športu?
»Do nedavnega, loto nazaj, smo imeli v občini 18 strelskih družin, danes pa jih imamo toliko, da jih lahko preštejemo na prste ene roke. Najbolj delavni so pri Pionirju, Novo-tekstu, na gimnaziji in v strelski družini Janeza Trdine.«
■ V- čem so glavni problemi?
»Pomanjkanje odprtega strelišča 7» malokalibrsko in vojaško puško ter zaprtega stre- ____________________________________
lišća za zračno puško je več kot pereče. Razen tega nimamo strokovnega kadra niti finančnih sredstev, imamo samo orožje.«
■ Kaj bi vi postavili za osnovni cilj?
»Urediti moramo strelišča in dobit’ nazaj kader, ki je sicer že obupal! Ljudje so odstopili, ker ni bilo pravega odnosa do tega športa«
■ Zakaj je tako? Ali bi bilo liUiko boljše?
»Pred petimi leti xmo imeli lepe možnosti:	ponujala se
nam je priložnost, da dobimo IS milijonov Sdin za ureditev strelišča od republiške strelske zveze. Ta sredstva ]>a so splavala po vodi, ker nismo dobili pravočasno gradbenega dovoljenja. Će bi se vsi zavedali, da se vseljudska obramba zrcali tudi v strelskih organizacijah, ne bi prišli šele do tam, kjer smo zdaj.«
S.	DOKL
NOGOMET
Novomeščani se uveljavljajo
NAŠ RAZGOVOR
Marjan Kos, predsednik občinskega strelskega odbora Novo mesto trdi, da smo pred leti zapravili priložnost za strelišče.
Če bi se vsi zavedali...
Zadnje čase smo priče prebujanja novomeških nogometašev, ki .so začeli z novo šolo. S takšnim poletom in disciplino upravičeno pričakujejo, da bodo zabeležili še kakšen uspeh. Celulozarji so vlili strah v kosti tudi mariborskemu Braniku in so mu odščipnili dragoceno točko. Z malo več sreče bi pobrali laliko celoten izkupiček. Miretičani so' sc maščevali za dva krepka poraza v zadnjih časih, tokrat nad ekipo Odreda iz Ponove vasi. Belokranjci so počivali in so izko istili prosto nedeljo za merjenje moči z mladinci. Senovčani so porazili celjski Olimp in ponovno dokazali, da so solidna ekipa. Brcžičani so z neodločenim izidom v tekmi z Vojnikom že bližje vrhu.
Branik : Celulozar 0:0
V	prvem polčasu so igralci Ce-lulozarja silovito napadali vrata domačinov, vendar jim ni uspelo usnje poriniti v mrežo. Sodnik je v tem delu igre tudi prezrl 11-me-trovko v korist Krčanov. V drugem polčasu pa so pobudo prevzeli domačini, vendar so Celulozar -jevi igralci branili svoja vrata požrtvovalno, posebno vratar Vuko-tič. Celulozarjevo moStvo je ime-
lo	nekaj minut pred koncem te-
kme izredno smolo, saj je napadalec Paunovič streljal v vratnico. Zaradi neodločenega rezultata, ki je za Celulozarja uspeh, so se Krčani znašli na četrtem mestu z enakim Številom točk kot drugo uvrščeni Steklar.
L. HARTMAN
Medvode : Elan 1:2
Nogometaši Elana so to nedeljo zabeležili pomembno amago v Medvodah. Proti koncu tekme so
vas) 2:0
Pred 100 gledalci so mirenski nogometaši v nedeljo porazili Odred iz Ponove vasi z 2:0. Najboljši igralec na terenu Smuc je dosegel tudi oba zadetka. Mirenčani imajo stalno smolo, saj so tudi tokrat čakali na sodnika, ki je prišel s polurno zamudo. V četrtek pojdejo v Jevnico k Enotnosti na tekmo, ki jo morajo ponoviti, ker ni bilo sodnika.
A. TRATAR
Rudar (Senovo) : Olimp (Celje) 4:0
Bivši član vzhodne conske lige Olimp iz Celja je 6. oktobra doživel na Senovem zaslužen poraz v prvenstveni nogometni tekmi. Senovski RUDAR je znano moštvo iz Celja odpravil z rezultatom 4:0 (2:0). Omeniti moramo, da je bil sodnik Fink iz Celja naklonjen gostom in da je s pristranostjo delal vtis dvanajstega igralca celjskega moštva.
Tekma . je v začetku potekala precej živčno, kmalu pa so domačini uredili svoje vrste in bili ves čas boljša ekipa na igrišču. V ekipi Senovega se je zelo dobro obnesel požrtvovalni novinec Pavle Cižmek. Gole so dosegli: G»ser 2 Pleterski in Zupevc po enega.
S.	SIBIU
Bela krajina (člani) : Bela krajina (mladinci) 5:1
V	nedeljo so bili črnomaljski nogometaši prosti, zato so odigra-
li	prijateljsko tekmo z mladinci in jih premagali s 5:1.. V prvem polčasu so bili člani boljši in so dosegli tri zadetke. V drugem polčasu, ki je potekal v enakovredni igri. so člani dosegli še dva zadetka, mladinci pa so imeli več priložnosti za zmanjšanje rezultatu, vendar jih n so izkoristili.
Strelci: Vipavec 2. T. Svajge 1 in Ferfolja 2 za člane, za ml: inče p-i A. Švajger.
T. LATERNER
Brežice : Vojnik 3:3
Z vodsčo ekipo celjske nogometne podzveze so Brežičn ‘ i dema igrali neodločeno 3:3. Glede na potek srečanja bi bil rezultat l-h-ko tudi diugačen.
V. P.
ODBOJKA
Je odločitev že padla?
Nedeljsko odločilno odbojkarsko srečanje v Kočevju l>o spet pii-peljalo do trga. da bo za vstop v višje tekmovanje odločala razlika v selih. Kočevski odbojkarji so se v takšnem stanju že večkrat /našli m v dno potegnili krajši konec. Ce nr bo-posebnih zapletljajev, se bo t adicija ponovila! Treliailjci so gladko porazili Kamno gorico, ki ne predstavlja več ekipe kot v spomladanskem delu. Odbojk irice Brestanice so se hrabro borile v Mariboru in napravile dober vtis.
Mladi odbojkarji, ki so nastopali v Nov m mestu, so Dokazal' ni’iogo obetajočo igro. Pričakujemo, da bomo Dolenjci čez čas imeli še eno ekipo v republiškem tekmovanju.
Rokometno srečanje, polno lepote!
Nedeljsko prvenstveno rokometne srečanje med Krmeljem in Krškim je bilo vredno ogleda. Rokometaši obeh ekip so prikazali igro, ki je zadovoljila številne gledalce. Pokazali so se v najboljši luči in s svojo požrtvovalnostjo izzvali odobravanje navijačev. Taksnih napadov in baletnih kretenj, kot jih vidite (na zgornji sliki), je bilo na tej tekmi veliko. Zlasti so uprizarjali takšne slike napadalci Krmelja Zaman. Papež jn Damjan. Pa tudi veliki borec Sulc iz Krškega je bil nezadržen. Sledil jim je vratar domačih Vili I<ogar, ki je branil brez napake.
■	Marjan Zaman (slika levo) je tnener in tehnični vodja krmeljske ekipe. Po splošni oceni gledalcev ob igrišču je bil poleg Sulca najboljši igralec na terenu. V razgovoru z našim sodelavcem je povedal: »Z današnjo Igro sem zadovoljen. Meni je ostalo najbolj v
spominu srečanje z Radovljico«. Enakega mnenja je bil tudi tehnič-r.i vodja Krčanov Niko Jelčič, ki je ocenil tekmo takole: »Bila je lepa, bree večjih prekrškov, zmaga domačih je zaslužena.«
Simpatični vodja krmeljstkih rokometašev nam je povedal tole: »V prvi ekipi imamo trenutno 20 igralcev, ki so vsi sposobni nastopiti v prvi postavi. Imamo pa tudi veliko mladincev, ki jih de jansko ne moremo prešteti. Naši gledalci nam dajejo veliko moralno pomoč, potrebovali pa bi tudi finančno zlasti s strani delovnega kolektiva - Metalne. So posamezniki. ki b* nam radi pomagali. Drugi spet nimajo prav nobenega posluha za šport. Ker imam kar tri zadolžitve, bo treba nekje spreči. Ostal l>om v glavnem le igralec, dobiti pa moramo vaditelja ln tehničnega vodjo.«
Sd
Trebnje : Kamna gorica 3:1
To pot razigrani odbojkarji Trebnjega so v nedeljo gladko premagali moštvo Kamne gorice, ki je dve koli pred koncem na tretjem mestu prvenstvene lestvice. Gostje so bili domačinom enakovredni le v drugem setu. srečanje pa se je končalo z zmago Trebnjega s 3:1 (15:1, 14:6,15:3, 15:10). Pri domačinih je treba poseb.vj j pohvaliti Jožeta Mišmaša in Jožeta Mrvarja. Sodnik Bulc je pred okoli sto gledalci zelo dobro vodil srečanje.
Kljub zmagi pa se zastopstvo Trebnjega ne more več prebiti na tretje mesto. Nekaj kol pred koncem so namreč odstopili od nadaljnjega tekmovanja odbojkarji Jelšan, sodniška komisija odbojkarske zveze pa je odločila, da se izbrišejo vsi rezultati, doseženi s tem moštvom. Trebnje je tako zgubilo dve zmagi, neposreden konkurent za tretje mesto ekipa Kamne gorice pa en poraz, ki ga je doživela v Jelšanali; zato se je njen položpj na lestvici še okreo:l.
M. L.
Kočevje : Novo mesto 1:3
Težko pričakovano odločilno srečanje je prineslo majhno presenečenje. saj so odbojkarji Novega mesta v Kočevju gladko porazili domačine. V prvem setu so bili Kočevarji boljši in so zabeležili prvi uspeh zase. V dragem se-t\i so prevzeli pobudo Novomeščani, ki so se odlikovali zlasti z igro ob mreži, in pripravili domače ob zmago. Pri Kočevarjih se je poznala odsotnost poškodovanega Koruzarja, ki je moral zapustiti tekmo. Nadomestil ga je požrtvovalni prof. Bižal, ki je vnesel v igro živahnost in borbenost.
Kočevski gledalci so prišli na svoj račun. Gledali so lepo odbojkarsko srečanje, ki se je končalo z zmago boljše ekipe
V. S.
Maribor : Brestanica 3:0
Odbojkarice Brestanice so gosto vale v Mariboru pri ekipi, ki si je prislužila naslov republiškega prvaka. S svojo igro niso razočarale, saj so se dostojno upirale izkušenejšim domačinkam, ki imajo v svojih vrstah več reprezentantk. Zlasti uspešne so bile gostje v tretjem setu.
N. N.
■ SEVNICA — Na rednem mesečnem hitropoteznem šahovskem turnirju za oktober je med 12 igralci iz Sevnice, Boš tanja in Krmelja zmagal Resnik (8,5), pred Pfajfarjem, inž. Goštetom, Drstven-škom itd. V tekmovanju za prehodni pokal SK »Milan Majcen« vodi Blas pred Dvojmočem.
■ KOČEVJE — Na hitropoteznem šahovskem turnirju za mesec oktober je pri mladincih zmagal in osvojil prehodni pokal Stan« Fodkoritnik pred Dobričem in Vovkom. Pri pionirjih pa Mirko ćuk pred Bizjakom in Tatjano Šega. (I. S.)
■ DOMŽALE — Na spominskem Hering—Župančičevem šahovskem turnirju je sodeloval tudi novomeški mojstrski kandidat prof. Iger Penko. V konkurenci 12 ša-histov je zasedel 10. mesto. Takšna uvrstitev gre na rovaš slabih tekmovalnih pogojev, ki jih je imel novomeški šahist. (N. N.)
■ KOČEVJE — V septembru in oktobru je bilo prirejenih več šahovskih turnirjev. Na mešanem
1	lit ropot eznem turnirju je amagal Franci Gornik pred Vidmarjem » Ljubljane in Ostermanom iz Kočevja. V septembru se je začel turnir brezkategornikov in turnir četrtokategomifcov. Na prvem vodi Dušan Blatnik, na drugem pa Tatjana Sega. (I. S.)
■ KRŠKO — V Krikom so dobili še šest novih republiških plavalnih sodnikov. Izpite so opravili:	Milan Ravbar ml., Stanko Zigante, Zvonko Kranjc, Peter Cesar, Stanko Arenšek in Peter Jesenšek. S tem je zaključen izpitni rok za sodniške izpite iz plavanj^ v Krškem. Selekcija ima sedaj 55 republiških in dva z vema sodnika. (L. H.)
■ NOVO MESTO — Šahovsko društvo Novo mesto bo v čast dneva republike pod pokroviteljstvom delovnega'kolektiva NOVO-LESA priredilo močan Šahovski turnir, na katerem bo sodelovalo šest prvokategornikov in enako število mojstrskih kandidatov. Turnir, ki bo od 23. novembra do 1. decembra, bo imel naslednjo zasedbo:	Osterman in Ivič (Kočevje), Jelen in Bratko (Ljubljana), Mihevc (Maribor). Raduje-vič (Beograd). Penko. Škerlj, Sitar, Sunjie, Nagi in Šporar (Novo mesto). (N. N.)
■ TREBNJE — Na občinskem strelskem tekmovanju z malokalibrsko puško je sodelovalo šest ekip. Pokal je osvojila ekipa »Matije Gubca« z Doba. Najboljši med posamezniki je bil Janez Gregorčič ravno tako iz te ekipe. Zmagovita ekipa je nastopila s sledečimi strelci: Miha Slovenec, Janez Gregorčič, Alojz Stane in Pavel Jerman. (P. J.)
■ KOČEVJE — S pričetkom novega šolskega leta je dejavnost v šahovskem klubu oživela, šahisti so dobili nov prostor v Domu telesne kulture, ki je precej večji kot prejšnji. Dobili so nekaj novih organizatorjev, ki bodo pomagali pri delu. Klub je sprejel tudi zahteven delovni program.
■ NOVO MESTO — V prvenstveni košarkarski tekmi II. SKL
—	zahod so Novomeščani katastrofalno porazili Sežano z 90:38. Zadetke za novomeščane so dosegli: Pirc 11, Počervina 2, Kovačevič I. 25, Sotina 10, Kopač 16 in Splihal 26. (V. B.)
a NOVO MESTO — V nedoljo je bilo v Novem mestu medobčinsko prvenstvo v odbojki za mladince. Tekmovanja so se udeležile samo tri ekipe: iz Novega mesta. Trebnjega in Črnomlja. Gimnazijci iz Črnomlja so zasluženo osvojili prvo mesto, saj so bili daleč najboljši. Postali so mladinski prvaki Dolenjske za leto 1968. Crnomeljski gimnazijci s tem nadaljujejo svoje uspehe, kljub temu da je nekaj dobrih igralcev letos končalo šolanje na gimnaziji. Zasluga za ta uspeh gre tudi požrtvovalnemu profesorju Logarju. V borbi za drugo mesto so novomeški gimnazijci tesno premagali Trebnje in tako osvojili drugo mesto, Trebanjei pa tretje. Morda bo ta spodbudni uspeh črnomaljskih odbojkarjev pomagal, da se bodo potegovali za sodelovanje v II. republiški odbojkarski ligi. (A. L.)
■ KOČEVJE — V šahovskem klubu _§o vsak dan od 18. do 20. ure tekmovanja. Ob ponedeljkih je od 17. do 18. ure reeerviran čas za najmlajše oziroma začetnike, ob torkih ob istem čaau pa za tiste, ki so začeli lani. tl. S.)
■ SEVNICA — V povratnem prijateljskem nogometnem srečanju so nogometaši Partizana Sevnica premagali nogometaše I.jub-ljana-Savlje s 4:2. Zmaga Sevniča-nov je zaslužena, zlasti zaradi dobre igre. v drugem delu tekme. Za Sevnico sta dola gole: Orećko-vič 3 in Plazar 1. Vodstvo Partizana je pripravljeno podpreti prizadevanje nogometnega kluba, če bodo nogometaši na tekmah igrali odgovorno in skrbeli za raavoj sevnHtkega nogomet*. (J. B.)
ROKOMET
Brežičanke so se predramile
domači branilci zrušili napadalca gostov, tako da je sodnik dosodil 11-metrovko, ki. jo je Roksandič pretvoril v zadetek. Domači so v zadnji minuti dosegli častni zadetek. Pri gostih so dobro igrali Murn, Kovčin, Stojanovič in Turk.
B. R.
Mirna : Odred (Ponova
Od tu in tam
Ko pri rokometaših Brežic opažamo krizo, je pri dekletih viden stalen vzpon. Igrajo zelo dobro in nizajo zaslužene zmage. Fantje, ki so se znašli na rep« razpredelnice, bodo morali drugače obrniti kompas, drugače lahko pride najhujše! Dolenjski derbi v Krmelju jr pokazal, da imamo dobre in požrtvovalne rokometaše, ki bi uspešno igrali tudi v zahtevnejših tekmovanjih. Rokometaši Novega mesta so tokrat našli sami sebe in zabeležili prvo zmago, ki jim bo ulila novih moči. Omeniti moramo tudi lepo zmago Dobovčanov nad odlično ekipo Šmartnega.
Ribnica : Slovan (Lj) 15:30
V	Ribnici smo gledali tekmo dveh neenakovrednih moštev — fizično močnejših in tehnično boljših igralcev Slovana ter mladih in neizkušenih Ribničanov, ki so imeli vrhu vsega še slab dan..
Igra sama je bila enakovredna samo prvih deset minut, nato pa Ribničani vse do konca prvega polčasa niso dosegli niti enega zadetka. Tudi drugi del tekme ni bil za Ribničane nič boljši. Slovanovi igralci so pridno polnili mrežo domačinov, čeprav je vratar Kersnič kot po navadi dobro branil. Poraz Ribnice bi bil nedvomno manjši, če bi bila obramba zanesljivejša.
Ribnica: Kersnič I. Ponikvar 8, Erčulj. Matelič. Tanko. Radič 3, Kersnič II. Kersnič III, Češarek 2, Pužrlj in Blagšič. T. Nosan
času. Krčanom se je poaaiala odsotnost Rudija Iskre. Pri domačinih se je odlikoval Marjan Zaman, pri gostih pa prodorni Toni Sulc, ki je sam dosegel 11 zadetkov. Vratar domačrih Vili Logar je branil v izrednem slogu.
Krmelj: Logar I, Papež I, Papež II 4, Kos, Logar II. Prose-nik. Zaman 9, Damjan 6, Kolovrat in Koprivc 5.
Krško: Katič, Gane 1, Htnuar 1, Rožič 1, Mlakar 1, Arh 1, Pogačar, Sulc 11, Turk in Seler.
Kranj : Brežice 5:13
Brežičanke prihajajo od kola do kola v boljšo formo. V Kranju njihova zmaga ni bila ogrožena, z lahkoto so porazile zadnjo ekipo na lestvici.
Brežice:	Božičnik, Bužančič 2,
Molan 1, Zorko, -Bali, Mišič 1, Kolar 3, I<e* in V. Mišič fi.
V. Podgoršek
Slovenj Gradec : Brežice 19:17*
Cesar Brežičani niso dosegli preteklo nedeljo proti Ribnici, bi kot gostje skoraj v Slovenj Gradcu. Brežičani so prikazali eno od svojih boljših iger; posebno se je odlikoval vratar Berglez.
Brežice:	Berglez.	Mars,	Kovan
2, Antolovič 1, Bršec 1, Avsec 4, Stangel 1. Svažič 2, Lipej, Koleš-nik in Pavlič 5. V. Podgoršek
Krmelj : Krško 24:16
Važno srečanje nedeljskega kola LCRL se je končalo z zasluženo zmago domačinov, ki so bili premočni. Igra je bila sicer povprečna, vendar ni manjkalo nenadnih preobratov, zlasti v drugem pol-
Novo mesto : Zagorje 20:19
Težko pričakovana prva zmaga
novomeških rokometašev je prišla komaj v nedeljo. Tokrat je bila gost pri Novomeščanih povprečna ekipa Zagorjanov, ki je tesno izgubila. Morda bo ta zmaga pomagala NovomešOanom, da bodo dobili vero. v svoje sposobnosti.
■	B. B.
Dobova : Šmartno 14:11
V	nedeljo so Dobovčani slavili zasluženo'zmago nad vodečo ekipo zasavske rokometne lige — Šmartnim. Za zmago je zaslužen napadalec Logar, ki je sam dosegel 7 zadetkov.	V. Podgoršek
O&ISK PRI 90-LETNI MARIJI LAVRIČ V ŽLEBIČU
Mati so pasli 300 glav blaga
Mleko so mešali z vodo, da ga je bilo dovolj za vso družino - Mož tesal po Madžarskem in Hrvaškem - Včasih ni bilo toliko medvedov
Ondan sam obiskal Marijo Lavrič iz Žlebiča, ki je 15. maja letos dopolnila 90 let. Mari so doma kuhali, vmes pa prebirali mašne bukvice z velikimi črkami, češ »stara sem že, pa se je treba malo pripravljati za na oni svet«.
— Kdaj pa ste bili rojeni,
mali?
— Kaj vem, kdaj. Sem vse pozabila, sem že preveč stara.
Mati so bili rojeni leta 1878 v Retjah v Loškem potoku, v Žlebič pa se je družina preselila leta 1919, ko je mož dobil službo na železniški postaji ‘kot lesni manipulant. Do prve vojske so imeli 6 otrok, kasneje pa še dva. Mož
Marija Lavrič
(Foto: Mohar)
je bil bolj malo doma, saj je morali skupaj z najstarejšim sinom v vojsko, razen tega pa je že 30 zim s plenkačo tesal po s'ovenskih in madžarskih gozdovih.
Med prvo vojno so mati in otroci pasli 300 glav blaga (živine) na Travni gori ter prijeli tudi za vsako drugo deio, da je bilo kaj za v lonec. Največ so pojedli zelja, krompirja, močnika in koruznih jedi. Litru mleka so morali pogosto dodajati najmanj pol litra vode, da ga je bilo dovolj za vsa lačna usta.
— Na to nočem več misliti. Danes pa je vsega dovolj. Že vsak otrok ima denar. No, pa sem kljub temu že do’go na svetu ... Pokojnine sem najprej dobila dve kroni, potem, po drugi vojni, najprej »tavžent«, nato dva, tri in tako naprej, da je prišlo do 7. Potem sem naredila prošnjo in zdaj dobim nad 30. Že prej, ko sem dobila 7, je bilo dosti, zdaj pa sploh. Eni dobijo še več, pa niso zadovoljni. Ja, zadovoljstvo mora biti, pa gre, če je še tako težko.
— No, mati, zdaj pa povejte še tisto, ko ste medveda srečali, se je v pogovor vmešal njen sin.
— Po vseh gozdeh sem bila, ko sem nabirala gobe, maline in praprot, pa me nikoli ni bilo strah. Takrat ni bilo toliko medvedov, zdaj pa prihajajo že kar v vas. No, takrat smo šle tri ženske iz Loškega potoka v Jelenov žleb praprot nabirat, že do go smo škarpale po cesti, ko • se naenkrat pokaže izza ovinka medved. Glavo je dvignil proti nam, bile smo vse trde, potem pa je
Za celo jezero vode
Lansko leto je bilo porabljene v Novem mestu 1,150.691 m3 vode (več kot 1 milijardo 150 milijonov litrov!), letos pa je bilo do konca juija porabljene 705.881 m3 (705 milijonov litrov). Lani smo porabili na mesec povprečno 95.890 m3, letos pa se je poraba povečala že na 100.126 m3 vode na mesec.
šel pod breg — me pa kar brez praproti domov.
JOŽE PRIMC
Pod Gorjanci prosite za rezervno blazino!
Kostanjevici smo zapeli že veliko slavospevov, odkar ji je Dolenjski lailtur-ni ’festival odprl vrata v svet. To je kraj, v katerega polagajo Krčani velike turistične upe, za zdaj res še samo upe. Za osvetlitev en dogodek, ki se je 23. septembra primeril v restavraciji t pod Gorjanci, črnska sopranistka Bennie Jean Gillette je dobila sobo, v kateri je bila razbita okenska šipa. (Mimogrede povedano-, soba je bila rezervirana tri dni prej, razen tega je čez cesto mizarska delavnica.) Manjkajočo šipo je gostja zamašila z blazino. Znašla se je, kakor je vedela in znala, v Kostanjevici pa najbrž ne bi rada več prenočevala.	Jt.
Velika družina
V neki organizaciji je predpostavljeni v svoji enoti skušal utemeljiti potrebo po pripojitvi. Kmalu je ugotovil, da mu zadeva ne gre od rok, in je priznal, da ni politik. Zaključil je: »Naši predpostavljeni mislijo, da bi bilo na referendumu najboljše glasovati za pripojitev, zato bo prav, če glasujemo j za!« Delavci pa so kljub te- j mu zahtevali utemeljitev. Pa je šefu šinila v glavo rešilna misel: »Veste to je tako kot v družini: večja kot je, bolj- 1 še se živi v njej!« K temu pojasnilu je nekdo od navzočih dodal: »Meni se pa zdi, da s 70 tisočaki na mesec laže preživljam 3 otroke kot pa 10 otrok!«
Ko pade tema na Roške gozdove
Ko padejtema na roške gozdove, je za nastavljanje pasti že pozno. Pravi polharji jo morajo mahniti v gozdove še za dne, da vidijo nastavljati svoje »škatle« in »tiičefc. Tako se je tudi preteklo soboto pisana druščina polharjev napotila na Pogorelec v Rogu, tja, kjer so polhi doma. Polhi so v tej brezvetrni in mesečni noči, sredi očarljive roške tišine, ki jo je motilo samo prebujanje njenih prebivalcev, razveselili polharje tako, da so ugriznili v zadnji usodni kostanj, žir, želod, oreh ali hruško ...
Med najboljše polharje štejejo Franceta Šobarja s Pogorelca, ki je najbblj spreten pri nastavljanju ■»škatel«, ki jih pripravi tako, da tudi najbolj prebrisan polh ne opa>:i zanke (slika 1).
Ko pade večerni mrak, šo polharji jr>	če	so
»tući« že polni. Bili so zadovoljni/ Marsikateri preveč radovedni »sivček« je plačal neprevidnost z življenjem (slika 2).
Polharja France in Miro iz doline sta z obhodom »škatel«, ko se noč prevesi, bila zadovoljna. France je prinesel več lepih polhov, Miro pa razen tega še okrvavljen prst, saj mu je polh dal čutiti ostrino zob. Oba
lovca sta zbrani družbi pripnavila -strokovno predavanje, v katerem sta zaupala marsikatero skrivnost, ki jo poznajo samo pravi polharji {slika 3).
Tudi končni lov je bil uspešen. Polharji so razstavili najlepše primerke, ki so bili vredni občudovanja. Lov se je končal ob zori, ko je petelin na Pogorelcu vabil k vstajanju (slika 4).
Polharska noč, polna prijetnih doživljajev* zgodb i resnično in izmišljeno vsebino, je pričarala vso lepoto tega tradicionalnega običaja Kranjcev. Bilo je nepozabno!	S.	DOKL
KAJ SO PRED 50 LETI PISALE
DOLENJSKE NOVICE
Vojne razmere zahtevajo tudi od Pol. Novic svoj posebni davek
■ VELECENJENI NAROČNIKI. Brid-ka usoda v različnih podobah zasleduje naš list od vsega začetka svojega obstoja. Razume se, da zahtevajo prav vojne razmere tudi od Dolenjskih Novic svoj po-seb7ii davek. Vsi drugi tisti dobijo papir, a Dolenjske Novice ga ne dobijo! —
Vzrok nikakor ne tiči v kakšni malomarnosti vodstva naše tiskarne, kajti ono je storilo vse korake od najnižje do najvišje stopinje, od enega ministrstva do druzega, ter se posluževalo uglednih oseb za posredovanje, toda povsod polno obljub, samih obljub — brez papirja! — In to se godi že od julija 1917, torej že kmalu eno in pol leta! —
Ker tedaj ni papirja, smo prisiljeni z izdajanjem lista prenehati tako dolgo, da papir pride. Danes izide za sedaj zadnja številka in še ta prav težko zaradi splošne bolezni tiskarskega osobja.
Prosimo veledrage naše naročnike, oprostite nam in blagovolite z nami t>red potrpeti nekaj časa. Morda se reši pomanjkanje papirja v najkrajšem času. In ie pride $ papirjem zagotovljen mir v
dežele in države, bomo vsi ta neprijetni presledek tem lagljej utrpeli.
Velespoštovan jem založništvo in uredništvo
■ ŠPANSKA BOLEZEN v Novem mestu in po Dolenjskem dobro žanje. Ni skoro hiše brez bolnika in ne dneva brez mrliča. Bog se nas usmili iti ?uts reši te morilke kuge.
■ IMENITNA DOTA. Neka deklica v Bosanskem Brodu išče vrednega ženim, kateremu bo dalo 30.000 zavojčkov herce-govinskega tobaka, če se računa zavojček po 4 K, ima dekle, ki je po vrh zdrave in čvrste slovanske krvi, 120.000 kron dote. Fantje, pomirjajte se!
■ VEČ ZMERNOSTI. »Goriška Straža« piše te-le zlate vrstice: »Ljudje božjit več zmernosti! Dovolj nas tlači vojna stiska. Vse vprek toži o pomanjkanju živil, nedo-staja nam potrebne obleke, čakajo nas veliki stroški in žrtve, predno svoje domove zopet vpostavimo. In vendar vino teče po krčmah, da je joj! človek bi mislil, da bo nekatere vsaj visoka cena spametovala. A kaj še! Vina se potoči — kakor zagotavljajo gostilničarji — veliko več sedaj, kot v mirnih časih. Ljudje božji —- pamet! če je kdaj bila zmernost na mestu, je gotovo sedaj v teh težkih časih. Pot nezmernosti in zapravljanja vas tira še v groznejšo bodočnost!
(Iz DOLENJSKIH NOVIC — 10. oktobra 1918)
Šerfezi navdušil Novomeščane
16-dnevno turnejo po Sloveniji je jugoslovanski pevec zabavnih melodij Ivica šerfezi uspešno pričel v ponedeljek, 7. oktobra z/večer, z nastopom v novomeškem Domu kulture. šerfezi je pel v dvorani, ki je bila razprodana že nekaj ur pred prireditvijo, zasedlo pa jo je predvsem mlado občinstvo. S temperamentnim nastopom in z izborom melodij, znanih tudi z gramofonskih plošč, je Ivica šerfezi tako pridobil občinstvo, da je moral mladim dekletom peti tudi po končani prireditvi — zunaj, šerfezi ja, mladega pevca Korena in zagrebško pevko šansonov Lado Kos je spremljal ansambel Alegro iz Zagreba. Za razvedrilo med točkami je poskrbel napovedovalec, mariborski novinar in humorist Božo Podkrajšek.
Lasfe so se podražili!
Koliko velja v Novem mestu kodranje las, koliko britje in striženje? - Zanimiva primerjava lanskih in letošnjih cen za storitve
če ste ženska in bi radi, da vam v novomeški frizeriji uredijo pričesko, boste morali globlje poseči v žep kot lani. Več boste plačali tudi, če kot moški stopite v brivnico, da bi vas ostrigli in obrili.
če imate dolge lase in hočete, da vam naredijo vodno ondulacijo, boste plačali (povprečno) 7,5 din ali 50 par več kot lani, za vodno ondulacijo kratkih las pa morate odšteti 6,6 din ali 1,5 din več kot lani.
Hladno trajno na kratkih laseh so frizerji podražili za 2 (na 20 din), na dolgih laseh pa za pol dinarja.
če niste zadovoljni z naravno barvo las in želite, da vam lase prebarvajo frizerji, boste za tako delo plačali povprečno 22 dinarjev. Pri tem se je barvanje kratkih las podražilo od lanskega septembra za 2 din.
Tudi brivci. so spremenili cenike za svoje . storitve, če si daste ostrgati brado, pla-
čate letos 3 din, lani pa ste za izgubo dlak na obraau odšteli pol dinarja manj. če vas ostrižejo, računajo 4 din ali 1 din več kot lani.
Pri službi za cene v Novem mestu so povedali, da so brivci in frizerji podražili svoje storitve po tihem medsebojnem soglasju, ne da bi zahtevali soglasje pristojnega občinskega organa ali ga vsaj o tem uradno obv* stilil.
Vlomilec ukradel bič
Tat, ki je 20. septembra vlomil v DOLENJKINO trgovino v Zameškem, je med drugim ukradel bič, nekaj pil, sukanec, več zavojčkov cigaret in nekaj denarja. Predmetov pa ni imel dolgo, saj so ga že nekaj dni po dejanju prijeli, ukradeno blago pe 60 vrnili trgovina.
Vlom v grofovski krsti v Lutrovi kleti
Doslej neznan, vsega obsojanja vreden storilec, je prejšnji teden vlomil v grofovski krsti v Lutrovi kleti. Ker v krstah ni na,šel pričakovanih dragocenosti, je pobral zlate zobe rajnih. V petek se je zaradi tega sestala posebna komisija, ki je sklenila, da je treba grobnico pokriti s posebnih betonskim pokrovom, kar’ bo preprečilo, da bi še kdo oskrunil grobove.
m
vm
m
Kako bo na olimpiadi leta 2028?
Pred štiridesetimi leti utopične napovedi, danes že stvarnost - Kje so sploh meje človeških zmogljivosti - Današnji športni dosežki upravičeno presenečajo največje poznavalce športa
povemo, da je pred sto leti Norvežan Charles Hoff s 4,22 metra bil najboljši na svetu. Najboljši skok dneva doseže štiridesetletni Američan Richard Adams, ki
V tedenski reviji »življenje in svet« iz leta 1928 smo prebrali, kako so v tistem času »utopično« predvidevali razvoj tehnike in športa sto let kasneje, to je leta 2028. Ker je zanimivo prebrati, kaj smo dosegli že 40 let kasneje smo športne dosežke leta 1968 primerjali z napovedanimi za leto 2028. Poglejmo, kaj so predvidevali modreci pred 40 leti.
»Smo v letu 2028. Olimpijske igre so v Tokiu na Japonskem, športni poročevalec, udobno zleknjen v naslanjaču, spremlja vsa dogajanja na borilišču. Aparat za gledanje v daljavo mu bo vse natančno pokazal, športno poročilo utegne imeti čez sto let približno takole podobo:
■ NASTOP NARODOV: Vse hiše in javna poslopja so v glavnem mestu Japonske naj svečane je okrašena. Po ulicah vre ogromna mednarodna množica. Posebno živahno je v zračnem pristanišču, kjer je posedlo na tisoče malih in velikih letal. Pripeljala so tisoče športnikov in gledalcev, tako da je bil tudi stadion na otvoritveni prireditvi izpolnjen do zadnjega kotička s 300.000-glavo množico. Pred tribunami je definiralo več kot 10.000 športnikov-* Najmočnejše zastopstvo >imajo športniki iz Severne Amerike, Rusije in Kitajske.
■ DED — OČE — SIN:
Ob 2. uri popoldne se pričenjajo predtekmovanja. Posebno zanimivo je v tistem	delu arene, kjer je skok ob	palici. Pet atletov preskoči	vi-	Helen	Wills,	nekdanja	svežino 5 metrov; zanimivo,	če	tovna	prvakinja	v	tenisu
Najslavnejši finski športnik in eden najbolj znanih tekačev vseh časov na svetu je bil P. Nurmi
gladko preskoči 5,25 metra. .(Danes je namanj 20 skakalcev na svetu, ki preskočijo to višino — najboljši je Seagren iz ZDA z re* zultatom 5,41 m). V metu diska je vrgel ruski velikan Kobelkov ploščo 65 m daleč. (Kaj bi k temu rezultatu rekla Silvester in Danjek, ki mečeta orodje že krepko čez 68 m!) Tako je bil postavljen nov svetovni rekord. Izbrane uspehe, nudi tudi met kopja, kjer je Šved Bergstrom vrgel kopje 81 m daleč.(Danes ima Rus Lusis svetovni rekord z metom 91,98 m). V višini zmaga zamorec King 2,35 m. (Brumel ima svetovni rekord 2,34 m). V daljino je skočil Kitajec Sunjatsen ' 8,90 m. (Tu se danes najboljši športniki kosajo okoli 8,35). Slednjič bo omenjen še Jugoslovan Pero Vukmanovič iz Bosne, v čigar domovini vadijo že stoletja met »kamena s ramena«: kroglo je zalučal 19. m daleč. (Danes ima svetovni rekord Američan Matson z rezultatom 21,30 m). V predteku na 5000 m je zmagal Finec Nurmi z rezultatom 12:50,0. (Temu rezultatu se Še danes ni nihče približal). Njegov praded Paavo Nurmi, ki so ga zaradi njegovih, za tedanji čas čudovitih uspehov ovekovečili v kamnu in bronu, je za enako razdaljo potreboval 14:28,2.«
Tako revija iz 1928. Danes manjka še 60 let do »zgodovinskega 2028. leta« — toda kdo neki bi si upal dajati napovedi ža čas, ki je še pred nami? Večina takratnih rekordov je bila dosežena ali krepko presežena že v pičlih 4 desetletjih ...
V SREDO BO PRAZNOVAL 85-LETNICO ŽIVLJENJA
Naš najstarejši dopisnik D. G.
Drago Gregorc, zdaj upokojeni ravnatelj nižje gimnazije v Dolenjskih Toplicah, je vzel dopisniško pero v roke prvič pred 60 leti
Ne mine teden, da ne bi bilo med pismi, ki jih dobiva uredništvo Dolenjskega lista, tudi kaj iz Dolenjskih Toplic. Tedaj pravimo: »Drago Gregorc je spet poslal nekaj za objavo.«
Kratici D. G. podpisujeta nešteto prispevkov, ki jih je Drago Gregorc objavil v Dolenjskem listu od njegove prve številke dalje. Danes je Drago Gregorc s svojimi 85 leti, ki jih bo dopolnil v sredo, 16. oktobra, naš najstarejši dopisnik.
Za dopisniško pero je prijel prvič pred več kot 60 leti oziroma kmalu po letu 1904, ko je kot 21-leten fant začel učiteljevati na topliški osem-razredndci. Začel je pisati o krajevnih dogodkih, o delu bralno — pevskega društva, ki ga je leta 1905 sam ustanovil, o gasilcih, turistični dejavnosti in o življenju p<re-nmutPKFa prebivalstva. Zani-
male so ga tudi novice o pomembnih ljudeh, ki jih je prelival v pisano besedo in jih priobčeval v dnevnem in tedenskem časopisju, sprva predvsem v Slovenskem narodu, Jutri} in Dolenjskih novicah, ki so izhajale v Novem mestu.
Leta 1919 je postal Drago Gregorc topliški osem razrednici upravitelj. Upraviteljske dolžnosti je opravljal do 1936, ko se je moral zaradi naprednih nazorov preseliti v Mokronog, kjer je bil 1940 upokojen. Med okupacijo je postal vnet sodelavec OF in podpornik NOV. Aprila 1945 so ljudske oblasti iz osvobojene Bele krajine zahtevale od Draga Gregorca, naj spet začne učiti. Postal je šolski upravitelj in kasneje ravnatelj nižije gimnazije v Dolenjskih Toplicah, kjer je 1952 dočakal drugo, dokončno upokojitev.
KAK DOBRA LETINA AJDE. Po poljih okoli Šentjerneja (na sliki je posnetek iz Gor. Stare vasi) so te dni hiteli z žetvijo ajde, ki je imela letos kar polno zrnje. V Sloveniji ugotavljajo, da se površine, na katerih sejejo ajdo, vztrajno zmanjšujejo, in da je treba seme žlahtniti ter načrtno skrbeti za razširitev te koristne poljščine. (Foto: Miklič)
če je tov. Gregorc za vedno odložil ravnateljske dolžnosti, to še ni pomenilo, da se je vsemu odpovedal, še zdaj je, kljub svojim 85 letom, aktiven član turističnega in prosvetnega društva. Predvsem pa ni odložil dopisniškega peresa. Nasprotno, postal je še marljivejši in še zvestejši dopisnik slovenskih dnevnikov in tednikov. Vesti ln zanimivosti izpod njegovega peresa je objavljal Slovenski poročevalec, objavljajo jih Delo, RTV Ljubljana in Dolenjski list. Drago Gregorc se je naučil biti nenehen zapisovalec dogodkov, kronist časa, zvest sodelavec tiska. Cesar ne bo zapisal sam, bo povedal drugemu, kajti Drago Gregorc je tudi živa kronika. Razen vsega drugega vodi 9 let tudi lokalno muzejsko zbirko.
Za visoki življenjski jubilej čestitamo tov. Dragu Gregorcu in želimo, da bi še dolgo ne odložil dopisniškega peresa!
IVAN ZORAN
Prav tako ravnajo z bolnimi otroki, ko menijo, da je otrok uročen. V neki vasi so bolno dekletce tako mučili, da je umrlo.
Ko človek začuti da sam ni kos »hudobnim močem«, pokliče na pomoč strokovnjaka za izgon hudobnih duhov. Takih tipov je na žalost veliko. V Zahodni Nemčiji je »izganjalcev čarovnic« okrog deset tisoč!
»Kult satana je v svetu še danes živ«
Nedavno je zahodnonemški časnikar Richard Wim-mer objavil v reviji »Blick in die Welt« zanimivo zgodbo. Pred več leti, kot še povsem mlad poročevalec, je za šalo napisal intervju, ki ga je bil baje dobil od prave čarovnice. Ta intervju so obenem objavili trije veliki časopisi.
čarovnica, katero je Richard Wimmer predstavil bralcem kot Magdo, je izjavila, da rada sprejema naročila
Strahotno mučenje nedolžnega kmeta, ki je bil proglašen za volkodlaka — plod bolne domišljije v času »svete inkvizicije«
»čarovnica se škodoželjno smeje ob misli, da v našem 'razsvetljenem času’ ljudje ne verjamejo v moč čarovništva in črne magije.«
»Tudi v našem Času se še zmeraj sklepajo uradni pismeni dogovori s hudičem.«
In vse to je napisano sredi 20. stoletja. Neki Somer-setov predhodnik je 1882 pisal v časopisu »Grafic«, da je v zahodnih področjih Anglije več čarovnic kakor v kraljestvu zulukafrskega kralja Kečvaja. Ko Somers to citira, poučno pristavlja: »čeprav divjak, je bil zulukafrski kralj vsekakor dovolj razumen, da je spoznal čarovništvo in izkoreninil to kugo!«
Zdaj vidimo, kaj bi Somers rad: obnovil procese proti čarovnicam in spet prižigal grmade... Sicer pa tega sploh ne skriva. Svojo knjigo je zaključil z besedami: »Anglija je odpravila zakone proti čarovništvu. Toda Anglija ne more odpraviti božanskega zakona: 'čarovnic ne puščaj pri življenju!’«
Vedeževalke zaslužijo tri miljarde frankov
Mnogi francoski časopisi so objavili res presenetljiva dejstva:
V Parizu »ordinira« 6 tisoč poklicnih vedeževalk, ki dajo vsak dan skupaj 50 tisoč konzultacij in zaslužijo 150 milijonov novih frankov letno.
Sežiganje krivovercev, ki	Tako so »čuvarji« pravice
so bili obtoženi zveze s	zasliševali svoje žrtve (Le-
hudičem (Lesorez iz 1475	sorez iz 1475 leta)
od predstavnikov višjih družbenih slojev. Po objavi tega izmišljenega intervjuja je Wimmer prejemal . kupe pisem od ljudi, ki so verjeli v čarovnice.
»Vsi,« pravi Wimmer, »so pisali o željah in težnjah, katere je nemogoče uresničiti po. navadni poti. »'Ali se gospa Magda razume v borzne in finančne, zadeve? Sem osamljena žena in bi zelo rada na nadnaraven način vplivala na vrednost akcij’,« je pisala Wimmerju neka lahko-vernica.
V Londonu je takoj po drugi svetovni vojni izšla knjiga »čarovništvo in črna magija«. Njen avtor, spoštovani Montague Somers, je demonolog — strokovnjah za demone, torej hudiče in vrage. V svoji knjigi, vredni, da se postavi ob stran knjigam o čarovnicah, ki so bile napisane v 16. in 17. stoletju, Somers prav resno skuša dokazati, da med nami živijo čarovnice.
»Kult hudiča je najstrašnejša sila, ki danes deluje na svetu.«
Huda kri zaradi
urbanističnega reda
Urbanistični red je ponekod v Javni razpravi povzročil precej hude krvi. Najbolj so se razburili tisti, ki želijo zidati na vasi, pa niso kmetje. Obnova in gradnja stanovanjskih hiš bo na vasi možna le za tiste lastnike, ki se ukvarjajo s kmetijstvom, sicer pa naj bi gradili stanovanjske in druge objekte izključno v strnjenih naseljih in na površinah, ki niso primerne za kmetijsko obdelavo.
V	zadnjih letih je bilo izdanih v občini precej gradbenih dovoljenj za enodružinske hiše zunaj urbaniziranih naselij. Velika raztresenost gradenj uničuje dragocene kmetijske površine in otežuje urejanje komunalnih naprav in cest. Tako živi sedaj v 113 naseljih občine Brežice 25.598 prebivalcev ali povprečno v enem naselju 226 prebivalcev.
Razpravo o urbanističnem redu želi v prihodnje usmerjati občinska konferenca SZDL, ki pričakuje od svetov krajevnih skupnosti več utemeljenih pripomb, kot so Jih doslej dali predvsem prizadeti občani.
Za vrtec v Dobovi prijavljenih 15 otrok
Starši v Dobovi komaj čakajo, da bi lahko oddali svoje otroke v varstveno ustanovo. V šoli zatrjujejo, da bo vrtec sprejel malčke takoj, ko bodo dobili zanj opremo. Zanjo so prispevale denar domače delovne organizacije. Podjetje za popravljanje voz je dalo 3.500 din, LJUDSKA POTROŠNJA in KRKA po 500 din, enako BETI in LI- ! VARNA, občinska skupščina ! pa je odobrila v ta namen 5.000 din. Za vrtec je zdaj prijavljenih 15 o<»rok. Pro- ; štor so mu uredili v eni izmed starih učilnic.
Izbira prazničnega programa
7. septembra se je sestal v Brežicah osrednji pripravljalni odbor za praznovanje občinskega praznika, ki bo 28. oktobra. Na tem sestanku so člani dokončno izoblikovali program proslav, tekmovanj in svečanosti. Večina prireditev bo letos v Artičah, kjer bodo odprli dozidane prostore prosvetnega doma ter obnovljeno in povečano osnovno šolo.
V sindikat ljudi z naprednimi pogledi
Dne 15. oktobra se bodo v brežiški občini začeli občni zbori sindikalnih organizacij. Člani bodo volili nova vodstva podružnic. Letos se nameravajo povsod potruditi, da bodo izbrali zares delovne in razgledane tovariše. Spoznali so, da ni nepomembno, kdo je na čelu. Pri izbiri sindikalnih funkcionarjev bodo pazili na to, da bodo zaupali krmilo samoupravljavcem z naprednimi pogledi na naš družbeni in gospodarski razvoj.
Šolarji pomagajo na trgatvi
Pišeški šolarji bodo letos na trgatvi zaslužili 2000 dinarjev. Po dva razreda sta se redno uvrščala med trgače. Razred zasluži približno 150 do 200 dinarjev na dan. Pri-služeni denar bodo otroci uporabili za šolske izlete.
S SEJE OBČINSKEGA KOMITEJA ZK V BREŽICAH
Od članstva na spisku ni koristi
Najboljša legitimacija mladine za sprejem v Zvezo komunistov je njena mladost in pripravljenost za delo - Imeli bodo svoj aktiv
Občinski komite je na seji 3. oktobra analiziral sprejeme mladih v Zvezo komunistov in ocenil izstopanje oz. izključitve iz njenih vrst v zadnjem obdobju. Za mlade člane je ustanovili aktiv, v katerem bodo deležni pomoči starejših članov ZK in v katerem bodo imeli vse možnosti za samostojno uveljavljanje v političnem življenju.
Mladina kaže željo po vključevanju v Zvezo komunistov, žal pa še marsikje sprejemanje komplicirajo. Merila, ki so jih včasih uporabljali za sprejem, danes niso več potrebna. Mladi ljudje se ne-morejo predstaviti s potrdilom o svojih zaslugah. Najboljše zagotovilo za njihovo delo v prihodnje je njihova mladost in njihova pripravljenost za delo v organizaciji.
Tako kot so pri mladih ponekod preveč kritični, pa so na drugi strani premalo zahtevni do starejših članov. Mesece in mesece se ne prikažejo nikamor, še članarine ne plačajo, a jih vseeno vodijo na spiskih. Kaj koristijo organizaciji in družbi spiski?
Občinski komite meni, da
bi morali izpostaviti prepihu vse članstvo. Zakaj bi oklevali pri izključevanju? In končno, zakaj bi se tisti najbolj pasivni sami ne odločili za izstop?
Na spisku izključenih in tistih, ki so sami izstopili, jih je nekaj, ki so člani že 20 let in 10 let. Med njimi so funkcionarji prav te organizacije, ki ji sedaj marsikaj očitajo, se ne strinjajo s politiko itd.
V	razpravi so člani komiteja pokazali na te primere in na morebitne vzroke za vključitev v ZK	pred leti.	Ni
dvoma,	da so	si	obetali	privilegije	in da	so	imeli član-
stvo v ZK predvsem za odskočno	desko	na	boljše	de-
lovno mesto, na boljši polo-
Prevzemanje ozimnice pred zelenjavno trgovino Brežicah. (Foto: J. Teppev)
POVZETEK NE MORE BITI DRUGAČEN OD CELOTE
„Bojim se, da se nismo razumeli”
Mnenja članstva SZDL moramo dosledno upoštevati na vseh ravneh
Predsednik občinskih konferenc Socialistične zveze in predsednike volilnih komisij je republiška konferenca SZDL povabila v Ljubljano na posvet, da bi skupaj ocenili potek in rezultate javne razprave o ustavnih spremembah in volilnem sistemu. Posvet je bil 1. oktobra. Iz Brežic se ga je udeležil sekretar občinske konference SZDL Aleksander Dominko. Pogovor z njim preberite v nadaljevanju sestavka!
»Tovariš Donrnko, kaj ste lahko na novo povzeli iz poročil o razpravi v drugih slovenskih občinah?«
»Da so si bili občani v osnovnih stvareh enotni, da je bilo o sestavu skupščine izrečenih največ pripomb in da je večina mnenj za to, da bi bila skupščina manj zapletena, cenejša in učinkovitejša, skratka, da bi tudi skupščinski sistem prilagodili du-
»KRKA« zida trgovino v Župelevcu
2upelevljani bodo prihodnje leto imeli novo trgovino. Temlje ji je postavilo trgovsko podjetje KRKA. ki se je odločilo za gradnjo v sodelovanju z gasilci in družbenimi organizacijami. Poslopje je precej obsežno. V pritličju bosta trgovski lokal s skladišči in gasilska orodjarna. V nadstropju bodo imele svoje prostore družbene organizacije.
hu reforme. Enotno je bilo mnenje, da bi v zvezni skupščini združili vse tri zbore delovnih skupnosti v en zbor. Glede tega se ne strinjam s končno oceno na posvetu, da se mnenja razhajajo, saj je zagovarjal drugačen predlog edinole tov. Markič, predsednik volilne komisije pri republiški konferenci.«
»Ali po teh besedah lahko sklepam, da niste bili zadovoljni, da se niste prav razumeli?«
»No, seveda, bojim se, da pojmujejo .zgoraj’ razpravo na terenu preveč formalno, sa^ smo med drugim slišali, da ne moremo sprejeti nekih skupnih stališč in vplivati na odločitve republiške konference. Ali potem konferenca ni tisti organ, ki naj bi upošteval mnenja članstva? se vprašujem.
Ni mi všeč nadalje napotek vodstvom občinskih konferenc, naj naslovijo predloge za spremembo ustave naravnost na zvezno komisijo.
NOVO V BREŽICAH
■ PRED VRATI JK NOVA KULTURNA SEZONA. To zimo 1)0 ponovno oživelo kulturno prosvetno društvo STANKO ČERNELČ v Brežicah. Predsedstvo se bo v kratkem zbralo na seji in člani se bodo dokončno dogovorili za program. Najprej bodo izbrali dramsko delo, da bo igralska družina lahko takoj začela Študirati vloge. Po vsej verjelnostd bodo pri druStvu ustanovili tudi samostojno folklorno sekcijo.
■ VOLITVK PREDSTAVNIKOV v Komunalno skupnost socialnega zavarovanja v Celju so v zaključni fazi. Mandat je potekel članom drttge, tretje, četrte in pete volilne enote. Delegati četrte volilne enote, ki jo tvorijo Splošna bolnica, Zdravstveni dom, Zdravilišče Cate*ke Toplice in Remontni /,«ivod iz Bregane, so danes teden
izvolili za svojega predstavnika dr. Franca Kocjana, v tretji volilni enoti pa Borisa Rožiča.
■	V PROSTORIH LOKALNE RADIJSKE POSTAJE se je pred dnevi sestal novo izvoljeni programski 'svet. Sestavljajo ga: prof. Marjan Gregorič, Ivan Lapuh, inž. Anton Lipej, ravnateljica glasbe-ne Sole Elizabeta de Gleria, prof. Darinka Filipčič, Primož Rueh in Vlado Deržič. Urednik radia Brežice Vlado Podgoršek je Člane sveta najprej seznanil dosedanjim programom in vsebino oddaj ter s finančnimi vpraSanji. Sledila je razprava o oblikovanju programa za jesenske in zimske mesece.
B NA STROKOVNEM POSVE-TU V BREŽIŠKEM GASILSKEM DOMU so podpisniki in lastniki razpravljali o vzgoji operativnega kadra in poslušali poročilo o akcijah v tednu boja proti ognju. Preskusili so tudi novo motorno brizgalno JADRAN. Na posvetu so ugotovili, da Je v društvih premalo strokovno podkovanih poveljnikov in tudi premalo izprašanih gasilcev. Občinska zveza bo za te člane organizirala skupne vaje in točaje, po tečajih pa lz pile.
Torej ni dovolj, da smo jih poslali v Ljubljano.
Na posvetu smo še slišali, da so bili predlogi s terena slabo sestavljeni in premalo utemeljeni. Morda res, ker jih niso pisali pravniki, toda zato, da jih prevedejo v juri-dični jezik, so vendar pokli-' cani drugi,« je izjavil tovariš Dominko.	J- TEPPEY
Denar črpajo iz gramoznice
Krajevna skupnost iz Kapel je pred letom dni kupila gramoznico v Rigoncah. Z njo so dobili dovolj gramoza za ceste in krajevne poti in še za prodajo ga je ostalo. Zaradi velikega povpraševanja so kupili del zemljišča in so doslej iz gramoznice odpeljali že nad 1500 kubikov gramoza. Dohodek so gospodarno porabili za popravilo manjših mostov in cestnih jarkov.	V.	P.
BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ
Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v brežiški bolnišnici:
Rudolf Ilič, delavec s Pristave, je padel s kolesom in si poškodoval hrbtenico in glavo; Josipu Babojolieu, kmetu i/, Jarušja, Jo padlo drevo na desno nogo; Vili Horvatin, tekstilni mojster iz Zaboka, si je pri padcu z motorjem l>o&kodoval glavo in desno nogo; Jožefa Luzar, upokojenka iz Pavlove vasi, je padla na oesti in si zlomila desno roko; Janez Kav* ČIČ, soc. podpiranec lz Reštenja, at' je s sekiro usekal v kazalec leve roke; Irena Komučar, vnukinja kmeta lz Krške vasi, je padla z mize in dobila pretres možganov; Stjepan Vugrinec, kmet i z Kraja Gornjega, je padel s kolesom in si poškodoval levo nogo.
IZ BREŽIŠKE PORODNIŠNICE
Pretekli teden so v brežiški bolnišnici rodile: Štefka Pemovšek iz Dol. BoStanja — deklico, Anica Ferjanč iz Vrhja — Marijo, Karolina AJster iz BuSeče vasi — Ale-Sa, Zlata Safar iz Zupelovca — Junka, Ana Bertole iz Silovca — Martina, Marija Smole iz BoStanja — MarUna, Rozalija Somec iz Krškega — Anito, Mirjana De-želj in iz Brežic — Natali, Pavla Dobravc lz Pokleka — Marinko, Fanika Kotorski Iz Siunobora — Melito, Ivana Skotljanc iz Skopic — Martino, Greta Varlec lz Blatnega — deklico, .Marij« Janc iz Zasapa — Brigito,' Almira Jernej iz Stare vasi — Marj ima, Hedvika SuSterSič iz Breiic — Viktorijo in dr. Janja Bogataj-RoSker iz Krškegn BoStjana.
Mimogrede napotek za lepoto kraja
Nekdanjo gramoznico Antona Gerjeviča so Do-bovčani spremenili v veliko smetišče. Občani in podjetja pridno odlagajo vanj steklenice, zaboje, konzerve, zarjavele sode in drugo navlako.
Nehote se človek vpraša, kje je tu krajevna skupnost. vodstvo krajevnega urada ali celo turistično društvo! Ali res nihče od domačinov ne opozori na napačno izbran kraj xa odlaganje smeti?
Mimogrede samo tale misel: ali ne bi na tem kraju s pomočjo šolarjev raje uredili prijeten park s igriščem?
P.
Gasilci pri predsedniku
Predsednik občinske skupščine Brežice Vinko Jurkas je 24. septembra sprejel predstavnike občinske gasilske zveze. Poveljnik, tajnik in blagajnik so ga seznanili s težavami požarnovarnostne-služ-be, ki so predvsem finančnega značaja. Vsem enotam primanjkuje cevi, zato želijo dobiti posojilo za nakup. Tov. predsednik je povedal, da je zadovoljen z delom gasilskih organizacij in da se bo skupščina trudila pomagati jim po svojih močeh.
Praznik v naravi
Pišeški pionirji so v soboto, 27. septembra, slavili pionirski dan v Pavlovi vasi. Konferenco so priredili na prostem. Sledil ji je kulturni program, ki so ga naštudirali za to slavnostno priložnost.
V	naravo so se v soboto po konferenci odpravili še pionirji osnovne šole v Artičah. Tudi oni so imeli pouka prost dan. Preživeli so ga pri raznih igrah in nabiranju gob za šolsko kuhinjo.
Šolska kuhinja je založena
Letošnja ozimnica bizeljske šolske kuhinje se je v primerjavi z lansko zalogo podvojila. Učenci vlagajo zelenjavo s šolskega vrta. Pospravili so ves pridelek krompirja, zelenjavo in sadje. šolsko kuhinjo jim pomagajo zalagati tudi starši. Učenci že prejemajo malico.
žaj v družbi. Dolžnosti so jim bile preveč, zlasti še, ker jih ima član Zveze komunistov več kot drugi državljani.
In tako ti tovariši zdaj izstopajo zaradi napačnih predstav, zaradi »politike«, s katero ne soglašajo, in zaradi »razočaranj«. Komite meni, da ne bo škode, če zapustijo vrste ZK vsi tisti, ki tako mislijo in ki jim je delo v organizaciji breme.
J. T.
Vprašalnik za poslušalce lokalnega radia
Med poslušalci radia Brežice bo programski svet napravil anketo. Odgovori nanjo mu bodo pripomoček za oblikovanje programa. Lokalni radio bo v zimskem obdobju vpeljal vzgojne glasbene oddaje in bo nadaljeval oddaje z obiskov po osnovnih šolah, ki se bodo predstavile s svojo dejavnostjo. Na sestavo jesenskega in zimskega sporeda bodo seveda vplivale tudi želje poslušalcev.
Svet zanemarja svoje dolžnosti
Pri predsedniku občinske skupščine Vinku Jurkasu so se pred dnevi zbrali predstavniki brežiških kultumo-prosvetnih organizacij. Na pobudo predsednika obč n-skega sveta ZKPOS so povabili na razgovor tudi ravnatelja Posavskega muzeja, direktorja Zavoda za kulturo ln predsednika sveta za kulturo in prosveto pri občinski skupščini.
Tovariša Jurkasa so seznanili z delom kulturnih institucij, s financiranjem Zveze kultumo-prosvetnih organizacij, Zavoda za kulturo in Posavskega muzeja. Zahtevali so, naj bi svet za kulturo in prosveto posvečal tej problematiki več pozornosti.
RADIO BREŽICE
PETEK. 11. OKTOBRA: 18.00 — Nove plošče RTB. obvestila in reklame; 18.26 — Glasbena oddaja: Izbrali ste sami.
NEDELJA. 13. OKTOBRA: 11-00
— Domače zanimivosti — Mimica Avsec; Informacije o odmeri prispevkov od kmetijske dejavno1*1,1
— Vzgojno predavanje: Otrokovo učenje doma — Za naše kmetovalce: inž. Lojze Pirc — Sadni* plantaža Borinci in sadjarski institut v Cačku — Poje vam Slovenski oktet — S seje občin-SK skupščino Krško poroča Marja Žibert — Obvestila, reklame spored kinematografov; 12.45 *** Občani čestitajo in pozdravljajo.
TOREK. 15. OKTOBRA: 18.01» Svetujemo vam — Nega oblac i11 Jugoton vam predstavlja — ..jr — rami utrinki: Simon Gregorčič Iz naše glasbene šole — Ob ves ■ in filmski pregled — Tede« Športni komentar; 19.00	--	__
operete do operete — II• glasbena oddaja.
Manjšina si je podredila večino
Zavarovana v občini so te dni volili • ^ ri nove predstavnice skupščino komunalne s nosti socialnega zavar°jye. n ja delavcev v Celju-legati bolnice. Cateškfi!). toplic, Zdravstvenega « ma Brežice in Remont \ ga zavoda j« Brega*£tot). imeli konferenco 3. o« ra. Sklicanu je bila » nišnici, ker /xi iz »reg niso pustili svojih -	,
legatov v Brctice. ?,rt’ lim 40 delegatom tu k
10 drugega, kot da s0,{je.
11 na avtobus in se Ijali v Bregano. Pa
| spet enkrat večina P&1 j dila manjšini.
OBClNfe
DRLAVOI V KOVINARSKI SO SPOSOBNI ZA ENOTEN NASTOP
Kolektiv je dovolj zrel, da sam obračuna z vsemi svojimi slabostmi
Za jutrišnjo sejo pripravljenih več odlokov
Jutri, 11. oktobra, se bodo sestali na skupni seji obeh zborov odborniki občinske
V podjetju zahtevajo doslednost in disciplino za vse - Hočejo tudi boljšo obveščenost o poslovanju - Še bodo odprli vrata strokovnjakom
Jesen na kopališču v Krškem. Troje osamljenih deklet se kar ne more ločiti od poletja. (Foto: Jožica Teppey)
V DOBRIH ČASIH POMISLIMO TUDI NA SLABE
Dokler gre dobro, nikomur nič mar
Zakaj ne bi pogledali skozi prste, če podjetje uspešno posluje? Toda ko se zmanjšajo plače, ljudje naenkrat niso več brezbrižni
Danes prekipi nezadovoljstvo tu, jutri tam. Pa se potem vprašujemo, zakaj so ljudje tako dolgo molčali. Vztrajno pogrevajo napake, o katerih bi morali spregovoriti takrat, so se dogajale.
In zakaj niso? Zato, ker jim je šlo dobro, ker so bili zadovoljni s plačami in ker se jim zaradi »ma-ankosti« tedaj ni kazalo razburjati.
Potem je prišlo na dan, da sta debila Miha in Tone posebno premijo, o kateri v pravilniku ni govora. Dodatek sta seveda izsilila. »Ce nama ne povišate plač, bova zapustila podjetje in odšla na delo v Nemčijo. Kaj niste videli razpisa za poklice najine str ke?«
V Nemčijo nista šla, ker sta dodatek dobila. Ce bi zapustila podjetje, bi bila trenutno škoda seveda veija. Pogodbena naročila je podjetje dolžno izpolniti, brez njiju pa bi se delo zavleklo, in spet bi trpeli osebni dohodki.
Vse se vrti kukor v začaranem krogu. Kolektiv se razburja, ker plačujejo nekatere mim:> pravilnika, in bi se še bolj razburjal, če bi morali odšteti lepe tisočake za penale zaradi neizpolnjenih obveznosti.
Pa bi se morda le kaj drugače obrnilo, če bi usoda podjetja zaposlene zanimala tudi tedaj, ko ni težav, ko delo teče brez zastojev?	Jt.
Odprto: inšpekcije, šolstvo, zaposlovanje
Na seji občinskega komite-V krškem so 2. ok-bra ocenili politično situa-5J° v občini po zadnjih raz-mednaro^nib dogod-“V Poudarili so, da so člani odgovorni za to, da podedujejo dogajanja v svetu takšni obliki, ki ne bo po ^Potrebnem vzbujala prepla-ha "*d ljumi.
komiteja so na seji -Wzorili na potrebo po ckre-inšpekcijskih služb v
Zaostanek izvoza bodo še letos nadoknadili
^ tovarni pap rja v Krškem ^ v osmih mesecih izvozili ^ 1 .B70.00t) dolarjev celulo-^ ln Papirja. Večina blaga Val ^ro<*a^ na tržišča s trdno fcom V Pri,T,erjavi 7- >zv°-let i. V ist,em obdobju lani <i
K o«£!i izvoz PaPlrJa m p;, večji, izvoz celuloze .r'e v tem času ni povečal, pj. Prvih mesecih je bila ličnu'*1 V tu^T1° tiradi raz-v i tež‘v manjša od plana; v0;.7tnih mesecih se je iz-, j Povečal, vendar plan ihpr ^os“2en. Zaostanek na-H»v.,majo v CELULOZI nado-do konca leta.
Pot, na katero je po izgradnji tovarne stopil kolektiv KOVINARSKE v Krškem, označujeta dve stvari. To sta modernizacija in specializacija proizvodnje. Prav za to zvrst industrije je takšna usmeritev odločilna, če se hoče obdržati na tržišču. Ponudba je velika, naročila pa dobi tisto podjetje, ki se predstavi s kvaliteto in ki solidno izpolnjuje roke.
Iz tega sledi, da mora kolektiv na široko odpreti vrata strokovnjakom in se otresti vsega, kar ohranja staro obrtniško miselnost. Delovna skupnost je pokazala to stopnjo zrelosti in se zaveda, da poti nazaj ni.
Nedavni sestanek vseh zaposlenih v podjetju je zagotovilo, da je kolektiv sposoben pogledati resnici v obraz in nepristransko oceniti tudi svoje slabosti. Seveda mora biti o njih sproti obveščen.
Seznanjanju delavcev s poslovanjem podjetja pa so v KOVINARSKI doslej posvetili premalo pozornosti. Podcenjevali so vlogo obveščanja. Več stvari je vznemirilo zaposlene.
Začelo se je pri osebnih dohodkih, ki so razmeroma nizki. Mesečno povprečje za prvo polletje je 687,56 na zaposlenega. Del dohodka, ki ga je podjetje izločilo za izplačilo osebnega dohodka, je v primerjavi z istim lanskim obdobjem za 14 odst. manjši.
Delavci so kritično spregovorili o tem, da v podjetju niso dovolj upoštevali pravilnika o delitvi dohodka in da so nekaterim skupinam izplačevali premijski dodatek. Zahtevali so točen odgovor, zakaj ima podjetje pri nekaterih objektih izgubo in kdo je odgovoren za prevzem takih naročil.
Izkazalo se je, da so sprejeli nekaj takih del februarja letos, ko je bil položaj zelo kritičen in bi sicer morali delavce odpuščati. To bi morali ljudem v podjetju razložiti. Kolektiv, ki bi bil informiran, bi s tem že prevzel nase del odgovornosti za tako ali tako poslovanje. Ljudje razumejo poslovno tajnost, toda ko je naročilo sprejeto, imajo pravico zvedeti, pod kakšnimi pogoji so ga dobili.
Tržišče pa tega ne upošteva. Tam je edini zakon konkurenčnost v kakovosti izdelkov in konkurenčnost v točnosti pri izpolnjevanju pogodbenih rokov. Uspeh vidijo v
BOLJŠE ZDRAVSTVENO VARSTVO 2ENA
Več izdatkov za zdravila, za bolnišnice in odliv drugam
V krški občini nimajo dovolj kadra za patronažno službo - V druge zdravstvene regije se je po sprostitvi prelilo več denarja
občini. Pri izvajanju predpisov naj bi bile te s užbe dosledne. Spoštovati morajo načelo enakosti občanov pred zakoni in ustavo.
Komunisti so nato načeli še vprašanje izobraževalnega sistema. Menili so, da gre za neskladnost med potrebami in dolžnostmi ter med finančnimi možnostmi. Organizacija ZK in posamezniki naj zato poskušajo vplivati na primernejše rešitve v prihodnje.
Občinski skupščini je komite priporočil ustanovitev sklada za odpiranje novih delovnih mest. Tako bi lahko v občini načrtno reševali težave pri zaposlovanju.
Načrti lovskih družin pred skupščino
Lovske družine Krško. Senovo, Brestanica. Videm, Kostanjevica, Vel. Podlog, Podbočio, Veliki kamen in Raka so pripravile lovsko gospodarske načrte za .obdobje 1968—1972. Ti načrti vsebujejo podatke o gojitvi divjadi, odnose lovskih organ zacij do lastnikov oz- upravljalcev kmetijskih in gozdnih površin, lovski turizem, odstrel divjadi in vse, kar mora predvideti dober gospodar.
Čeravno so pol etne bilance že precej za nami, je še vedno zanimiv prikaz o tem, kako so zavarovanci krške občine porabili sredstva socialnega zavarovanja in kako je bil dosežen polletni plan zdravstvenih storitev.
V prvem polletju je bilo v občini pregledanih skoraj četrtino manj predšolskih otrok, kot so predvidevali, pri šolarjih pa je bilo to razmerje ugodnejše. Pregledane je bilo 53 odst. šolske mladine.
Zdravstveno varstvo žena se je povečalo za 87 odstotkov, obiski babic pri porodnicah za 26 odst. in zdravniški obiski na domu za 32 odst. Slabo je razvita patronažna služ-
KOVINARSKI v enotnem odnosu do kvalitete, do poslovnosti in nagrajevanja, do modernizacije in specializacije.
J. TEPPEY
Oton Mikulič — šestdesetletnik
ba, saj so patronažne sestre opravile le 27 odst. predvidenih obiskov. Center za zdravstveno varstvo, ki je delal omenjeno analizo, navaja, da je glavni vzrok za pomanjkljivo patronažno službo slaba kadrovska zasedba Osemmesečno finančno poslovanje sklada prikazuje porast izdatkov za zdravljenje v bolnišnicah, povečan odliv sredstev v druge regije in porast stroškov za zdravila. Čeprav so krški zavarovanci porabili letos manj zdravil kot lani, analiza ugotavlja, da so izdatki večji, ker so jim zdravniki predpisovali dražja zdravila in najbrž tudi bolj učinkovita.
3. oktobra je slavil 60 let svojega življenja znani prosvetni in družbeno-politični delavec OTON MIKULIC, sedaj pedagoški svetovalec in direktor Zavoda za prosvetno pedagoško službo v Krškem.
Življenjska pot jubilanta je bila zelo pestra. Rodil se je v Domžalah pri Kamniku Osnovno šolo je obiskoval v Trbovljah in v Brestanici, meščansko šolo pa je končal v Krškem. Leta 1928 je maturiral na učiteljišču v Ljubljani, zatem pa je nastopil prvo službeno mesto kot mlad učitelj na osnovni šoli v Globokem pri Brežicah. Ob izbruhu druge svetovne vojne je bil z ostalimi prebivalci Globokega preseljen v nemško taborišče, odkoder se je vrnil po končani vojni ter prevzel posle šolskega upravitelja na osnovni šoli v Podčetrtku. Tu je služboval nad 10 let. Nadaljnih pet let je bil šol. upravitelj v Zidanem mostu, odkoder je prišel v Krško in prevzel nalogo pedagoškega svetovalca. Po ustanovitvi Medobčinskega zavoda za prosvetno pedagoško službo v Krškem je postal direktor tega zavoda in je na tem položaju še danes.
Po naravi vesel in voder je vedno našel širok krog prijateljev in sodelovnlcev tako na odrskih deskah, kot igralec, režiser in pevovodja. Znan je med čebelarji, ribiči in lovci kot vesten in požrtvovalen tovariš. S svojimi strokovnimi nasveti in požrtvovalnim delom v raznih organizacijah in društvih si je upravičeno zaslužil sloves in visoko priznanje.
Tovariš Oton, čeprav se že več kot 40 let neutrudno udejstvuješ v javnem, družbenem in političnem življenju, smo prepričani, da boš svoje bogate življenjske izkušnje še dolgo prenašal na mlajše tovariše. Čestitamo Ti za visoki življenjski jubilej in Ti želimo še mnogo zdravih, srečnih in zadovoljnih let med nami in v krogu svoje družžine
LEO KOMAN
skupščine v Krškem. Razpravljali in sklepali bodo o predlogih nekaterih pomembnih odlokov. Med njimi je predlog odloka o javnem redu in miru, dopolnitev odloka o maloprodajnih cenah in maržah za nekatere prehrambne izdelke ter predlog odloka o načinu in višini zaračunavanja katastrskih uslug.
Odbornikom bo poročala komisija za reševanje c ganskega vprašanja v občini. Skupščina bo nato razpravljala o potrditvi srednjeročnih gospodarskih načrtov in potrdila zaključni račun o prispevkih in davkih za minulo leto. Na dnevnem redu je še potrditev statutov osnovnih šol, sklepanje o garancijah in o ustanovitveni. odločbi za počitniško skupnost Matera-da-Poreč.
Denarne skrbi temeljne izobraževalne skupnosti
Skupščina temeljne izobraževalne skupščine Krško je 8. oktobra sprejela merila za financiranje šolstva v prihodnjem letu in razpravljala o letošnjem dotoku sredstev za izobraževanje ter problemih, ki se porajajo v zvezi s financiranjem.
Na isti seji je sku iščina sprejela finančni načrt za porabo sredstev, ki se ^tekajo za otroško varstvo. Imenovala je tudi člane v svet otroškega varstva
Volitve bodo po 10. oktobru
Občinski sindikalni svet ie te dni sklical posvetovanje s predstavniki sindikalnih organizacij in delavskih svetov, da bi se seznanili s potekom volitev v skupščino komunalne skupnosti socialnega zavarovanja v Novem mestu.
Predstavnik Zavoda za socialno zavarovanje in predstavnik občinskega sidikalne-ga sveta sta v minulih dneh obiskala vse podružn;ce sindikata v delovnih organizacijah. Seznanila sta jih s pripravami na volitve. Izvoljeni delegati bodo po 10. oktobru dokončno zbrali nove člane skupščine komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev
Oglašujte
KRŠKE NOVICE
■ ZASEBNE DELODAJALCE je
v ponedeljek, 7. oktobra, povabil na razgovor predsednik občinskega sindikalnega sveta Edi Komočar. Na dnevnem redu je bil pogovor o pravicah in dolžnostih v odnosih med delavca in delodajalci v zasebnem sektorju, nato pa še volitve šestih delegatov, ki naj bi izvolili člana skupSčine komunalne skupnosti SZ delavcev Novo mesto.
■ LASTNE PLANTAŽE. Da bi zagotovili dovolj lesa za nemoteno proizvodnjo, so organi upravljanja v tovarni papirja že leta 1961 sprejeli sklep o plantažiranju topolovih dreves. Obseg sodelovanja in zasajenih površin se je od tedaj precej spremenil.' Tovarna sodeluje pri plantažiranju sedaj le z Gozdnima gospodarstvoma iz Brežic in Maribora, čeravno je bilo »pi va več soudeležencev. Skupaj z obema kooperantoma ima tovarna zasajenih že nad 700 hektarov nasadov. Prvi posek topola bo čez nokaj let navrgel okoli
30.000 kubikov lesa.
■ S 1. NOVEMBROM NOVE AVTOBUSNE PROGE. CELULOZA bo prihodnji mesec ponovno vpeljala delavske avtobusne proge. Približno 400 delavcev se bo do aprila prihodnjega leta vozilo na delo v vse tri izmene iz Cerkelj, iz Brežic in z Rake. Lani je avtobus vozil še v Kostanjevico, letos pa bo ta proga prek Smednika preusmerjena na Rako. Za to spremembo so se odločili, ker se je število zaposlenih iz Kostanjevice precej zmanjšalo. Za mesečno vozovnico bo treba odšteti po 50 din, kar predstavlja približno polovico prevoznih stroškov. Avtobusi bodo prevozili dnevno okoli 450 km, na mesec pa 13.500 km.
■ NA l*OSESTVU V STARI VASI so se mestni prebivalci v minulih dneh oskrbovali s sadjem za zimo. AGROKOMBINAT je imel v svojih nasadih izredno kakovostna jabolka, zato nikomur ni bilo žal plačati zanje malo več kot pri kmetih.
Naporen dan je mimo. Pred kioskom poleg CKLUIX)-/K so vsak dan ob dveh ustavljajo delavci in posegajo po časnikih, da bi eimprej /.vedeli /.a dogodke doma in v svetu. (Foto: .1. Teppe.v)
Zaostajanje najbolj tepe izobraževalno skupnost
Podabki o dotekanju dohodkov občinskega proračuna kažejo, da se je do konca septembra nateklo v občinsko blagajno za 6,9 odstotka manj denarja, kot je bilo predvidevno, zato so bi-
li	tudi izdatki proračuna manjši za 5,1 odstotka. Prispevek od osebnega dohodka je bil za 16 odstotkov pod planom, drugi najvažnejši vir proračunskega denarja
—	davek,' od prometa na drobno — pa za 15 odstotkov. Proti pričakovanju zelo dobro plačujejo kmetovalci; ti so v zaostanku le za 6 odstotkov. Zaostajanje porasta osebnih dohodkov in prometnega davka posebno občutijo tudi dohodki temeljne izobraževalne skupnosti, ki je do konca septembra dobila le 61,6 odstotka predvidenih letnih dohodkov. Zato komaj zmaguje plačilo osebnih dohodkov prosvetnih delavcev, mnogi drugi računi pa ostajajo neplačani.
Kompolje:* GRADIS je odpr! gramoznico
Ljubljansko podjetje GRADIS, ki gradi cesto Boštanj —Radeče, je v Kompoljah odprlo gramoznico za svoje gradišče. Od kubičnega metra peska ali gramoza bo občinski cestni sklad dobil 2 nova dinarja, tako predvideva sporazum z občinskimi organi. Razumljivo, da to ni povšeči domačemu Komunalno obrtnemu podjetju, ki je sicer prodajalec peska in gramoza in ima daleč najmanjše povprečje osebnih dohodkov svojih delavcev — komaj 600 dinarjev. Ker je GRADIS ponudil toliko nižjo ceno za modernizacijo ceste pod pogojem, da bo sam črpal gramoz, je za občino bolj smotrno to dovoliti. Občinska skupščina je na zadnji seji pri tem predlagala tudi, naj podjetje TEHNOGRADNJE, kateremu se je Komunalno podjetje pridružilo, predloži poročilo o pridružitvi in načrtih za prihodnje.
Priprave za knjižno razstavo
V	torek se je v Sevnici sestal občinski svet Svobod in kultumo-prosvetnih organizacij ter razpravljal o letošnjem finančnem stanju kulturno-prosvetnih organizacij. Na dnevnem redu so bile tudi priprave za razstavo knjig in revij, ki bo v Sevnici odprta za letošnji občinski praznik, ko bo v novi trgovski hiši Sevnica dobila sodobno knjižnico.
Priznanje gasilcem za dolgoletno delo
Prejšnjo nedeljo je sevniš-ka občinska gasilska zveza priredila zbor gasilcev, na katerem so govorili o vseljudski obrambi ter nalogah gasilskih organizacij, razen tega pa slovesno podelili gasilske značke za 10-, 30- ali 40-letno sodelovanje v gasilstvu. Priznanja za 30-letno delovanje v gasilskih vrstah so dobili : Alojz Košorok, Hinko Koren, Anton Perukše in Leopold Možič. Priznanje za 40-letno sodelovanje pa so dobili ; Ivo Sakelšek, Jože Smodej, Jože šeško, Stane Blaznik, Franjo šunta, Franc Te-raž, Marija Senica, Alojz Stopar, Miloš Drnovšek in Ivan Minkor
V JAVNI RAZPRAVI POMEMBEN OBČINSKI ODLOK
Predpis je potreben sprememb
Je bolj smotrno prispevek za uporabo mestnega zemljišča porabiti prek krajevnih skupnosti ali Komunalno stanovanjskega podjetja?
v' ’	>'	'
Na zadnji seji občinske skupščine je bil sprejet odlok o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča na območju sevniške občine. Nadrobna določila, ki jih ni malo, bodo objavljena v našem listu, bralce želimo nanj samo opozoriti. Isti čas pa je dan v javno razpravo tudi predlog o dopolnitvah in spre-mebah že sprejetega odloka o prispevku za uporabo mestnega zemljišča, ki zadeva mnoge prebivalce Sevnice in Krmelja.
Tako kot drugod je bil tudi v sevniški občini sprejet odlok, po katerem morajo lastniki zemljišč, stanovanjskih in poslovnih prostorov prispevati denar za gradnjo in preurejanje skupnih komunalnih naprav, ker občinski proračuni tega ne zmorejo plačevati.
Odlok določa, da morajo lastniki stanovanjskih in poslovnih prostorov ter zemljišč, ki služijo za poslovne namene, plačevati v Sevnici 12 din od kvadratnega metra, v Krmelju pa 10. Za nezazidana zemljišča je treba plačevati v Sevnici 2, v Krmelju pa 1 dinar od kvadratnega metra na mesec.
Nov je predlog, naj ne bi bilo toliko lastnikov oproščenih plačevanja prispevka. Prispevek naj bi plačevali tudi tisti, ki so plačevali komunalni prispevek, popusta pa naj ne bi bila deležna niti le-sno-predelovalna niti kovinska ali kemična industrija, čeprav potrebuje večja dvorišča za svoje delo. še naprej pa bi bili oproščeni plačevanja tisti lastniki, katerih mesečni dohodki skupaj z dohodki družinskih članov ne presegajo 500 novih dinarjev.
Predlagano je tudi, da bi prispevek pobirali in vplačevali enkrat na tri mesece, ker bi tako poenostavili evi-
Studenec: zaradi vodovoda v tri skupine
Po ceveh vodovoda na Studencu pri Sevnici bi po načrtih morala voda priteči že za letošnji prvi maj, vendar so še vedno suhe. Narejenega je že večina dela, vendar je zaradi posebnih terenskih razmer treba kupiti še zelo močno črpalko, ki bo zmogla poganjati toliko vode iz doline v vodohram. Taka črpalka je draga in je težko zbrati še toliko denarja. Med ljudmi so se pojavile celo govorice, da vodovod ni dobro načrtovan, vodovodni odbor pa nima dovolj velikega zaupanja vaščanov, ki so se razdelili v tri skupine. Da bi temu naredila konec, je krajevna organizacija ZK sklenila sklicati sestanek članov vodovodnega odbora, vodstev političnih organizacij in strokovnjakov na katerem bodo odločili, kaj je treba ukreniti.
denco in zmanjšali stroške pobiranja. Odlok mora zagotoviti tudi pametno postopno izgradnjo komunalnih naprav,
Vojko Dvojmoč novi predsednik komisije za gospodarstvo
Na seji organizacij sko-ka-drovske komisije pri občinski konferenci Socialistične zveze so imenovali za novega predsednika komisije za gospodarstvo Vojka Dvojmoča, člana predsedstva Zveze mladine Jugoslavije, zaposlenega
v	LISCI. V komisijo za aktivnost žena so bili imenovani še: Anica Simončič iz Krmelja, Angelca Kočevar iz Zabu-kovja, Marija Dolinšek, zaposlena v JUTRANJKI, Marjan Horvatič, učitelj s Primoža, Pepca Maležič z Radne in Marinka Hafner iz Boštanja. V koordinacijski odbor ljudske obrambe je bil imenovan še Miha Tomšič iz Sevnice. Or-ganizacijsko-kadrovska komisija je na omenjenem sestanku ocenjevala tudi delo po slancev.
Občni zbor ZB že novembra in decembra
8. oktobra .se je v Sevnici sestalo predsedstvo občinskega odbora ZB. Na sestanku so določili datum plenuma, na katerem bodo obravnavali aktualne zunanjepolitične dogodke na dnevnem redu po so bili tudi letošnji občni zbori, ki bodo že novembra in decembra, ne februarja, kot so bili prejšnja leta.
Uspela krvodajalska akcija v Krmelju
V	torek, 24. septembra, je bila v Krmelju krvodajalska akcija. Iz Krmelja, Šentjanža, Tržišča in ostalih vasi je darovalo kri kar 107 oseb, za kar gre zasluga predvsem požrtvovalnim odbornikom Rdečega križa in delovnim kolektivom.
Vsem, ki so se pozivu na to plemenito akcijo odi vali naj toplejša zahvala.
B. D.
OGLAŠUJTE V DL
SEVNIŠKI PABERKI
■ NASTOr MIHK DOVŽANA IN IVANKE KRAŠEVEC. V soboto, 19. oktobra, bo v domu TVD Partizan v Sevnici občni zbor Avto moto društva. Ob tej priložnosti bo nastopil ansambel Mihe Dovžana s kvintetom »Go-renjoi« in Ivanko Kraševec. Na prireditev so vabljeni tudi tisti, ki niso člani društva
■ TUDI SEVNICA V MKD-MESTNEM TEKMOVANJU. RTV Ljubljana bo priredila medmestno radijsko tekmovanje .Pokaži, kaj
.znaš’, pri katerem bodo lahko sodelovali tudi prebivalci kraja. Sevnica se bo 9. novembra pomerila z Gornjo Radgono.
■ SLOVESNOST V OSNOVNI SOLI. V osnovni šoli so v sredo lepo proslavili obletnico smrti Sava Kladnika, po katerem nosi šola ime, še živeči materi padlega borca pa so učenci podarili
SfcVNISKL VESTNIK
šopek. Ta dan je bila tudi učiteljska konferenca, na kateri so učitelji ostro zahtevali večje osebne dohodke.
■ ItKPUBLISKA ZVEZA BO ZASEDALA V SEVNICI. V kratkem bo vodstvo republiške gasilske zveze imelo sejo v sevniškem gasilskem domu. Za seje v občinskih središčih zunaj Ljubljane se je vodstvo odločilo, da bi se bolje povezalo s terenom. Lop zgled.
■ »HOČEMO SVE* KRUH.« Na konferenci za družbeno aktivnost žena, ki je bila prejšnji teden, so gospodinje zahtevale, naj sev-niška pekarna poskrbi, da bo v kraju zjutraj svež kruh. Peči jo treba ponoči, tako kot delajo povsod drugje; če pekarna želji ne bo ustregla, so žene sklenilo predlagati, naj bi Merks vozil svež kruh iz Celja.
■ SE EN IZLET UPOKOJENCEV. Scvniško društvo upokojen-cov bo v nedeljo, 13. oktobra, priredilo za člane organizacije izlet v Kumrovec. Vožnja bo stala 15 din za enega udeleženca.
■ LOKAL BREZ CENIKA. Bi fe trgovskega podjetja pri postaji Je prav lepo urejen In tudi dobro obiskan. Vendar obiskovalci pogrešajo cenik pijač in Jedi. kar mora imeli vsak lokal.
pri tem pa spodbujati graditelje, da bodo gradili na ure-d'tvenih območjih.
Odločilnega pomena je nov predlog, da krajevne skupnosti ne bi razpolagale z vsem zbranim denarjem, čeprav jih je občinska skupščina prav s tem hotela spodbuditi k večji dejavnosti. Takega mnenja je sekretariat za urbanizem, ki ta način porabe ocenjuje za drobljenje zbranega denarja.
Občinska skupščina je za srednjo pot: nekaj zbranega denarja naj dobijo tudi vnaprej krajevne skupnosti, ki bodo s tem spodbujale ljudi, da bodo tudi oni prispevali za posamezna dela.
M. L.
BENJAMIN SAJOVEC
Kmetijski kombinat ZASAVJE ima na prodaj velike količine lepih plantažnih jabolk po zmernih cenah. Gornji posnetek je z letošnjega obiranja v sevniškem sadovnjaku. (Foto: Legan)
Kako gre v kombinatu?
Jasnejšo podobo o izvajanju sanacijskega programa bo pokazal tričetrtletni obračun
V	soboto, 5. oktobra, se je Loka pri Zidanm mostu poslovila od Bet; j amina Sajovca, upokojenega poljskega delavca in člana ZK od 1951. leta.	'
Pokojni Benjamin se je rodil 1905. Težko življenje ga je že zgodaj pripeljalo v vrste članov Zveze komunistov, s tem pa je pokazal. da se je voljan bojevati za pravičnejšo in boljšo družbo.
Dokler je bil zdrav, je sodeloval pri nekaterih družbeno-političnih oreanivacijah, zaradi bolezni pa zadnja leta tega ni več zmogel. Med ljudmi bo ostal v spornimi kot skromen, dober in pošten borec za boljši svet
Sevniški kmetijski kombinat ZASAVJE je lansko poslovno leto končal s skoraj
153.000	din izgube. V začetku .leta je bil zato sprejet sanacijski načrt, ki obsega predvsem nadaljnjo izgradnjo hmelj skih nasadov ter ukrepe za boljšo organizacijo dela ter opustitev nedonosnih dejavnosti.
Kako je zdaj v podjetju, ko so se pridružile še splošne težave, v katerih se nahaja večina kmetijskih organizacij? Natančnejši odgovor o poslovnem rezultatu bo dal-tričetrtletni obračun, ki ga bosta nadrobno obdelala tudi občinska skupščina in svet za gospodarstvo, zaenkrat pa je mogoče reči, da so polletni pokazovalci razmeroma ugodni in da je treba to pot samo nadaljevati.
Kombinat je opustil nedo-
nosne dejavnosti ter dal travniške površine v najem, sam pa se je še bolj usmeril na pridelovanje hmelja in sadja. Ker podjetje ni dobilo posojila, predvidenega za vzdrževanje nasadov, ki še ne rodijo, je prisiljeno povečati poslovne stroške. Sanacijski program je razen tega predvideval tudi posojilo republiškega rezervnega sklada, ta pa je letos prejel zelo veliko prošenj in zahtevkov.
će primerjamo polletne uspehe z lanskimi, ugotovimo, da se je zaradi zmanjšanega obsega dejavnosti celotni dohodek zmanjšal za četrtino, stroški pa skoraj za tretjino, tako da je denarni učinek ugodnejši kot lani. Podjetje je imelo čez 38.000 din skladov, za dobre tri odstotke pa so se povečali tudi osebni dohodki zaposlenih.
Kakšni najnižji osebni dohodki?
Dva izmed predlogov sindikalnega sestanka: uvedba dogovorjenih zajamčenih zaslužkov ter saniranje proizvodnje v nekaterih podjetjih
Kako konkretizirati sklepe in misli z letošnjega beograjskega kongresa sindikatov Jugoslavije je bila poglavitna točka sestanka s predsedniki sindikalnih podružnic sevniške občine, ki je bil pred kratkim v Sevnici. V razpra-
vi	so udeleženci poudarjali, da se morajo vodstva in člani sindikata temeljiteje seznaniti z delom kongresa, tako da predelajo najvažnejše gradivo tega pomembnega shoda.
Glede sedanjega gospodarskega stanja v občini, ki v celoti sicer kaže dobre razul-tate, vmes pa so tudi izjeme, so menili, da je potrebno za nekatera manj uspešna podjetja izdelati sanacijske programe proizvodnje.
V	sevniški občini vsled posebnosti tamkajšnje industri-
Do kongresa - čez 30 novih članov
Te dni potekajo v krajevnih organizacijah Zveze komunistov priprave za sprejem novih članov, predvsem mladine. Na občinskem komiteju ZK predvidevajo, da bodo do slovenskega kongresa ZK sprejeli skupino čez 30 novih članov. Slovesne sprejeme bodo opravili v krajevnih organizacijah.
je že dolgo ugotavljajo, da manjka moških delavnih mest, saj je od skupno 2600 zaposlenih občutno večji delež žensk kot drugod. Predstavniki sindikalnih organizacij
Ukiniti kar 28 prehodov čez železnico!
Na podlagi temeljnega zakona morajo občine plačevati vzdrževanje prehodov cest četrtega reda in vaških poti čez železniške proge. Za scvniško občino, ki ima to »smolo«, da se nahaja na območju železniških prog, to pomeni: za vzdrževanje prehodov plačati čez 20 milijonov Sdin na leto iz občinskega proračuna. Da bi se tovrstni stroški zmanjšali, je na predlog posebne komisije skupščina predlagala ukinitev 28 prehodov, ostalo pa jih je še 18. Predsedstvo skupščine je tudi prepričano, da je temeljni zakon krivičen in da ga je trehu spremeniti. To mnenje ji; bilo posredovano predsedniku zveznega izvršnega sveta, pridružujejo pa se mu tudi druge prizadete občine.
so se zavzeli za to, da je potrebno povečati število delovnih mest, vendar ne mimo ekonomskih načel.
Ko so govorili o najnižjih zajamčenih osebnih dohodkih, so se strinjali s tem, da bi bili le-ti večji kot v celotni Sloveniji. Predlagana je bila tudi možnost uvedbe dogovorjenih najnižjih zaslužkov, pri tem pa se sindikalne podružnice ne bi potegovale za uravnilovko, marveč za zajamčene manjše osebne dohodke ob ustreani delovni storilnosti.
Sestanek je pomenil tudi začetek vsebinskih priprav za občne zbore sindikalnih podružnic, ki bodo v novembru in decembru.
M. h.
Obisk kmetovalcev v mozirski občini
Prejšnji teden Je 25 ljudi, med njimi 14 kmetov, obiska-
lo	Mozirje ter si v nekaterih vaseh ogledalo » sodobno urejenih zasebnih kmetij, ki se ukvarjajo predvsem « živinorejo. Gostje so bili Pre‘ Bonečeni nad izredno toplim sprejemom in nad razumevanjem tamkajšnjega občinskega vodstva za kmetijska vpra šanja ter težave kmetovalcev.
10 UULLNJbKl LISI
št. 41 (»6») *
iz koze v mm
Isto je bilo tudi prejšnji teden, će se v sejni sobi zberejo odborniki in imajo ceste na rešetu, ni težko vnaprej povedati, kakšna bo razprava.
»V ,ta gnili’ so bile ceste veliko boljše. Takrat je en cestar skrbel za tri, štiri kilometre ceste in je bdel nad njimi. Pa zdaj?«
»Ceste so bile zmeraj zrcalo urejenosti družbe. Pa se zdaj zapeljite proti Medvedjeku! Saj se skoraj ubijete.«
»Kje so sploh cestarji? Treba je poostriti kontrolo nad delom, delavce pa smotrneje razporediti.«
Zdrta in razbrazdana cesta Mirna—Selo je na vsaki drugi seji na dnevnem redu, s predsednikom sveta krajevne skupnosti pa se .nisem še pogovarjal, ne da bi govorila o njej.
Komunalno obrtno podjetje Trebnje, ki skrbi za
ceste četrtega reda, se vstrajno brani: »Ni dovolj denarja, da bi cestarje stalno zaposlili na cestah. S tem, kar dobimo, enostavno ni mogoče vzdrževati 70 km cest.«
Bolj za uteho je končno sklenjeno, naj upravni odbor občinskega cestnega sklada skupaj z vodstvom komunalnega podjetja izdela dolgoročni program vzdrževanja in modernizacije cestne službe.
In vendar so odborniki pred meseci imeli možnost,' da zagotovijo za ceste precej več denarja, vendar so takrat zglaso-vali le polovične komunalne takse od motornih vozil, češ da revežev, lastnikov avtomobilov, ni treba tako obremeniti.
Na razpravi o cestah na to nihče še opomnil ni. Takrat smo bili pač v »drugih kožah«.
M. LEGAN
Kar tri visoke jubileje je prejšnji teden slavil Franc Milavec, oče treh prvoborcev, ki so padli že v prvem letu ljudske revolucije. Z ženo Marijo sta praznovala 50 let -skupnega življenja, 80-letnico Francovega rojstva ter 25-letnico članstva v ZK. Na občinskem komiteju so obema priredili topel sprejem. (Foto: Legan)
1—Dlonejski Kočevski zbor — gostje
O VODNEM GOSPODARSTVU TREBANJSKE OBČINE
Kadar je vode ravno prav, prehitro pozabimo na čase suše in povodnji
Podlaga za prihodnji razvoj bo študija o vodnih virih Dolenjske
Že lansko poletje, še bolj pa letošnjo sušno pomlad so se ljudje zresnili. V Dobrniški in Temeniški dolini ter okolici je zmanjkalo pitne vode, ogroženo Je bilo normalno življenje prebivalcev. Čisto obrnje-,l() je bilo decembra 1966, ko je bilo vode preveč. Razbrzdana Mirna jc nacedila milijonsko škpdo. Toda kaj prehitro pozabimo na nevšečnosti in se predalo zavedamo, da je z vodnimi viri treba — gospodariti.
ne naprave je treba primerno vzdrževati, v predvidenem času pa nujno izvesti tudi regulacijo Mirne in Temenice ter zgraditi čistilne naprave, kar zahtevajo mnoge gospodarske koristi.	M. L.
Posojila le na podlagi javnega razpisa
Letos ustanovljeni sklad Jožeta Slaka-Silva, katerega namen je s posojili pomagati revnejšim, toda nadarjenim dijakom in študentom pri šolanju, ima že statut, ki ga je na zadnji seji potrdila tudi občinska skupščina. V njem je natanko določeno delovanje sklada ter zahteve, ki jih mora izpolnjevati prosilec, da dobi posojilo. Določeno je
tudi, da v primeru, če ima dijak ali študent odličen šolski uspeh, denarja ni treba vračati, če pa je razred izdelal s prav dobrim uspehom, mora vrniti le polovico posojenega zneska. Upravni odbor sklada, ki ga vodi Janez Gartnar, je sprejel tudi letošnji finačni načrt ter namenil 11.000 novih dinarjev za posojila,
Kako je s cesto
Slovenska vas -Mokronog
Nekateri obrali s sedeži zunaj občine, med njimi trebanjska obrata LITOSTROJA in MODNIH OBLA'Ji.j. krmelj-ska METALNA ter nekateri manjši še vedno niso poravnali obveznosti, ki so jih sprejeli za gradnjo cest3 Trebnje — Slovenska vas. Zato je težko pritiskati na republiški cestni sklad, naj čim-prej omogoči nadaljevanje del proti Mokronogu, če prejšnji prispevki niso vp'ačani. Znano je, da je republiški cestni sklad že dal pismeno zagotovilo, da bo za nadaljno modernizacijo prihodnje leto dal 120 milijonov starih dinarjev, prispevati pa bodo morale tudi delovne organizacije.
»Samo ne na mojem svetu«
Na prizadevanje krajevne skupnosti bodo te dni v Dol. Ponikvah začeli graditi transformatorsko postajo in ob večerih ne bodo več imeli tako brljavih luči. Vendar ni šlo vse tako gladko Nekateri lastniki so se uprli temu, da bi čez njihovo zemljišče vodile žice ali na njih zemlji stal transformator. Razlastitveni postopek bi trajal predolgo, da bi nanj čakali, zato je bila stvar urejena tako, da so vse skupaj delno prestavili in se tako ognili teh lastnikov, ki pa se prav gotovo ne bodo branili priključiti se na boljši tok ...
Zakaj premalo pitne vode I * ei^eniški dolini? 2e na-ovalei vodovoda Stična Ponikve so se pošteno uš-A- Kraji- ob ajem so -tako
. ro napredovali, da sta izvir ]n vodovodna napeljava že po nekaj ,letih postala preslabotna za. hitro naraščajoče po-reb&, pri tem pa voda niti bila napeljana do Dobrniča, t je. bilo prvotno predvideno.
Okoli Stične in Šentvida
* se še dala dobiti pitna vo-
vendar je treba najprej Preračunati, če ne bi bilo °lje in ceneje v spodnji del vjneniške doline napeljati °do iz Mirenske doline, kjer £.° vodni viri mnogo obilnej-
• To dokazuje letos zgraje-} mirenski vodovod, pa tu-
^okronoški vodovod še ni povsem izkoriščen.
*°t naročeno je zato pribi i ^eu^evanje vodnih virov 'J-enjske, kar bo v prihod-];„ern letu dokončalo ljub-
 *^0 podjetje Projekt —
flizke gradnje. Prav to de-
lo bo podlaga za usmerjanje vodnega gospodarstva v prihodnjih letih.
Kako pa je z regulacijo vodotokov? Lani je' bil narejen in potrjen načrt postopne regulacije Mirne in Temenice do 1973. leta, vendar se bo delo zavleklo, če podjetja ne bodo prispevala svojega deleža, kar je osnova za denarno pomoč republiškega vodnega sklada, še ta mesec bodo zato predstavniki občine potrkali na vrata vseh tistih delovnih organizacij, ki so s plačilom v zaostanku.
Da bi usmerjala razvoj vodnega gospodarstva, je občinska skupščina na zadnji seji sprejela tudi nekatere sklepe: natančno je treba preučiti možnosti za preskrbo z vodo v prihodnosti, zaščititi nekatere vodne vire, krajevnim skupnostim pomagati pri gradnjah vodovodov in drugih tovrstnih naprav, izvajati predpise o gospodarjenju z vodnimi viri ter predpise o ribištvu. Vodopreskrboval-
S 5. SEJE OBČINSKE KONFERENCE ZK V TREBNJEM
Nas, mamse, očitno podcenjujejo”
n
Občinska konferenca ZK predlagala za predsednika CK ZKJ tov. Tita V predlogu za najvišja vodstva ZK je Dolenjska premalo zastopana
28. septembra je bila v Trebnjem 5. seja občinske konference ZK, na kateri sta razen članov konference bila tudi član CK ZKS Ivo Janžekovič in sekretar medobčinskega sveta ZK Ludvik Ck>lob.
Po poročilu sekretarja občinskega komiteja ZK Romana Ogrina o političnem delovanju med ljudmi po avgustovskih dogodkih na češkoslovaškem, so v daljšd razpravi ugotovili, da je bilo veliko narejenega, da občani pravilno razlagajo bistvo in vzroke oboroženega posredovanja velike sile in da bi bili pripravljeni braniti našo domovino.
Na dnevnem redu je bilo
»lil
tudi izvajanje smernic izvršnega komiteja CK ZKJ. Na seji so bili udeleženci seznanjeni s konkretnimi ukrepi, ki bodo odpravljali družbene deformacije, na katere so opozarjali državljani in najvišja vodstva. Posebej so se na seji zadržali pri Tovarni šivalnih strojev na Mimi, ka-
Prihodnjič obširneje o zadrugi
Občinska skupščina je 2. oktobra občinskemu skladu skupnih rezerv dovolila pri Dolenjski banki in hranilnici najeti 140.000 din posojila. Ta denar bo posojen KZ Trebnje namensko za plačilo letnih obveznosti, ki izvirajo iz posojila republiškega rezervnega sklada ob izgubi pred tremi leti. Ko so odborniki glasovali za ta sklep, je bilo tudi povedano, da bo stanje kmetijske zadruge ter njena prihodnost na dnevnem redu prihodnje seje skupščine.
•
Izredno malo divjih zajcev
tere položaj se je delno izboljšal, osebni dohodki zaposlenih pa so daleč pod republiškim povprečjem in znašajo povprečno le okoli 500 dinarjev.
Trebanjska konferenca ZK je. tako kot že v drugih, predlagala, naj bi bil tov. Tito tudi v prihodnje predsednik CK ZKJ. Več govornikov pa ni soglašalo s predlogom za člane CK in stalne konference ZK, po katerem bi imela vsa Dolenjska le 5 zastopnikov od skupno 169 v vsej Sloveniji. Po mnenju članov konference republiška vodstva podcenjujejo pomen dela manjših občinskih organizacij, to pa se je izkazalo tudi pri predlogih članov za naj-višja partijska vodstva.
M. L.
Dobrnič: ob 40-letnici nova brizgalna
Prejšnjo nedeljo je dobrni-ško gasilsko društvo slavilo 40-letnico delovanja. Za to priložnost je društvo pripravilo lep program proslave ter gasilske vaje, m kar je še pomembnejše: društvo je c'obilo novo močno motorno brizgalno tipa Rosenbauer, ki je veljala pol drugi milijon starih dinarjev, za pol milijona dinarjev pa je bila nakupljena tudi gasilska oprema, predvsem gasilske cevi.
Pravočasno
opominjanje
Starši otrok s Trebnjega m okolice že sedaj opominjajo pristojne organe, naj letos ukrenejo vse, da bodo njihovi otroci v zimskem času imeli zagotovljen reden in varen prevoz v mokronoško šolo. Trebanjsko komunalno obrtno podjetje bo moralo poskrbeti za pravočasno pluženje in posipanje ceste, prevoznik pa bo moral vozilo opremiti tako, da bo nevarnost za nesrečo kar najmanjša.
DROBNE IZ MOKRONOGA
Lovišča na območju tre-trebanjske občine in okolice verjetno še nikoli niso bila tako prazna divjih zajcev, tako že nekaj let ugotavljajo lovci. Nekateri predstavniki lovskih družin menijo, da bi bilo treba izdelo-j.h..*i5o Q vzrokih redčenja te divjadi ter načrt, kako k., znova dosegli normalni sta-lež. Ponekod so že spomladi I	razmišljali, da bi nakupili
divje zajce ter jih spustili v lovišča, vendar je ta način
Ro\n,a	*c	I|,tošnje	poletje	dobila	ribnik	in	kopališče,	kar	tudi	»pada	k	vodnem«	precej drag, saj stane en za-
'Podarstvu,	pomeni	pa	še	lep	prispevek	k	prizadevanjem	za	razvoj turizma	in	jec nič manj kot 200 novih
samegn kraja. (Foto: Legan)	*'narjev.
O Cesta okrog telovadnega doma je v skrajno slabem stanju, kot menda še ni bila nikoli. Vsa je v luknjah in mlakah, ne usmilita pa se je niti komunalno podjetje Trebnje niti krajevna skupnost Mokronog. Oba se je menda otepata, in nihče je noče vzeti v oskrbo.
9 Po trgu se je razpasla navada,
da nekateri občani zlivajo odpadlo vodo na cesto oli pa v bližnje obcestne jarke, mimoidoči pa se ozirajo, od kod smrad.
0 Našemu sedanjemu peku bo s koncem leta potekla pogodba in bo prenehal s poslovanjem, kar je že res zadnji čas. Zelja je, da pekarijo prevzame človek, ki se bo Bi obrat zanimal, da ne bo tako kot sedaj, ko največkrat že pred osmo uro zmanjka kruha in peci-
va. Dostikrat je kruh neslan, drugič zopet presoljen ali zažgan. Zaradi tega so potrošniki s pekom večkrat nezadovoljni.
# Zadnji čas sta umrli dve stari tržanki, in sicer 95-letna Alojzija Lavrič, bivša organistinja, in Tona Tratar, ki je bila stara nad 80 let.
# Kakor vsi tako je bil tudi občni zbor Druitva upokojencev
slabo obiskan. Zanimivo je, da novejši upokojenci z večjimi pokojninami sploh ni»o člani druMva in njegove vzajemne samopomoči. Izvoljena sta bila * majhnimi spremembami dosedanji upravni in nadzorni odbor. Sklenjeno je bilo meseca februarja sklicati članski sestanek, na katerem bi se pogovorili o skupnem izletu, ki ga to društvo ni še nikoli priredilo.
TKEBANJSKEŠOVICE
Nagrajeni gasilci
Ob 90-letnici Gasilskega društva Kočevje so gasilske enote in gasilci prejeli več odlikovanj.
Z gasilskim odlikovanjem 1. stopnje Gasilske zveze Slovenije so bi;i odlikovani: Gasilsko društvo Kočevje, Karel Mrvar (Stara cerkev), Prane Artač (Kočevje) in Janez Hočevar (Stara cer-kerv).
Z gasilskim * odlikovanjem druge stopnje:	France
Volf *(Vas-Fara) in Franc Per (Kočevje).
Z gasilskim odlikovanjem tretje stopnje: Janez Vider-vol (Stara cerkev), Alojz Pan-tar (Podpreska), Ivan Potisek, Boris Leskošek in France Opaka (vsi Kočevje), Matija Letig (Vas-Fara) in Jože Levstik (Ložine).
Diplome gasilske »veze Jugoslavije so prejeli vsi člani desetine PGD Kočevje in PGD Stara cerkev, ki so si letos na zveznem tekmovanju priborili 16. mesto v državi: Valter Deržek, Karel Mrvar, Ivan Potisek, Janez Vidervol, Eoris Leskošek, Jože Klun, Jože Stopar, Dane Puc, Franc Koncilja m Janez Usenik;
Diplome Gasilskega društva Videž pri Slovenski Bistrici so bile podeljene:	desetini
PGD Kočevje, ki je zasedla
3. mesto na prijateljskem tekmovanju v Videšu, in desetini Stara cerkev.
57 novih v ZK
V	kočevski občini je bilo letos sprejetih v ZK 57 novih članov, med njimi 39 mladih, ki še niso dopolnili 25 let. V osnovni organizaciji IT AS so jih sprejeli 9, v KGP
4, v LIK 1, v KTK 2, na Rudniku 8, v Tekstilani 6, na Podgorskem terenu 5, Cankarjevem 1, Livoldu 3, Predgrađu 1, Stari cerkvi 1; v aktivih: osnovna šola 2, Trgo-promet, Kovinar, Zidar in Banka po enega in na gimnaziji 10 dijakov. Ostale osnovne organizacije in aktivi so za sprejem novih članov napravili manj ali celo nič čeprav jim je občinska konferenca poslala priporočilo, naj sprejmejo v ZK čimveč mladih neposrednih proizvajalcev in ostalih.
vec
Obrambne priprave
O nalogah družbeno-politič-nih in strokovnih organizacij
v	zvezi z obrambnimi pripravami je pred kratkim razpravljal posebni koordina cijski odbor pri občinski konferenci SZDL. Na tem sestanku so se pogovorili predvsem, kaj naj bi napravile posamezne organizacije za boljšo obrambno pripravljenost občanov. Tako bodo posebne zadolžitve	dobili:	občinski
odbor ZZB NOV in komisija za rezervne oficirje in podoficirje, občinska konferenca SZDL, Jugoslovanska ljudska armada,	občinski	komite
zveze mladine, občinski odbor RK, občinski odbor Ljud ske tehnike z raznimi klubi, Delavska	univerza,	telesno-
vzgojne organizacije in ob činska gasilska zveza.
Uspel tihi alarm
Drugi tihi alarm v Strugah je zelo uspel. Gasilci so bili zelo hitri, pa tudi vsa predvidena dela so uspešno opravili. Poročali smo že, da prvi alarm v Strugah ni uspel. Takrat je namreč zatajila električna sirena, z ročno sireno pa niso mozli sklicati vseh gasilcev z obsežnega st ruškega območja. Pri drugem poizkusnem alarmu so torej struški gasilci slabi vtis, ki ga je komisija dobila pri prvem preizkusu v celoti prrvrttviU
V DOMU TELESNE KULTURE V KOČEVJU
Razstava likovnikov amaterjev
Potem ko človek zadosti najosnovnejšim življenjskim potrebam, ko se mu ni treba nenehno boriti za vsakdanji kruh, začuti, da mu kljub vsemu še nekaj manjka, začuti praznino v svojem sicer zadovoljnem vsakdanjiku. To je tisto, čemur pravimo vsakdanja duhovna hrana, brez katere nihče ne more dalj časa. Predaja se ji v prostih trenutkih po opravljenem delu, bodisi ob lepi knjigi, pred televizorjem, v gledališču, po kapljah srkajoč duhovna bogastva likovne ali katere druge umetnosti.
Mnogim je to premalo. Tudi sami se poskušajo in bolj ali manj uspevajo v svojem nepopustljivem hotenju ustvariti nekaj lepega, če že za druge ne, pa vsaj v lastno zadovoljstvo.
V	vsaki skupnosti je vrsta ljudi, ki se nepoklicno, sebi v zadovoljstvo ukvarjajo z lepim Premalo jih poznamo, saj navadno nimajo mesta v galerijah, na razstavah in le tu in tam spoznamo drobec njihovega dela, zvemo za .njihov obstoj.
Hvalevredna je pobuda nekaterih kočevskih likovnikov — amaterjev, da prikažejo del svojega umetniškega snovanja na skupni razstavi, ki so jo uspešno povezali s praznovanjem občinskega praznika in 25-letnice Kočevskega zbora. V Domu telesne kulture je v prazničnem tednu konec septembra in v začetku oktobra- razstav-
ljalo 32 avtorjev 109 del. Avtorji in njihova dela imajo kaj malo skupnega, raz“n velike ljubezni do lepega, do spontanega umetniškega snovanja. Tudi jih ne bi mogli imenovati naivce, ker so pri'stni amaterji, njihova starost je razpeta med 17 in skoro 85 let, področje, od koder zajemajo .inspiracije, je izredno široko in raznovrstno, v svojem delu pa uporabljajo vse materiale razen kamna, od lesa in platna prek gline in slame do melapana.
Težko bi se odločil, koga bi postavil na prvo mesto, saj je vsak po svoje zanimiv in zasluži posebno pozornost, tako najstarejši Josip Jarm iz Osilnice s svojimi razpeli; Viktor Kobola z motivi iz narave, ki jih je znal tako lepo oživiti v sicer mrtvem lesu, v katerem je izkoristil vsak, tudi najmanjši detajl; Matija Giad z lutkami ali pa Jože Adamič z umetelno izdelanimi nočnimi svetilkami, psiho ali tihožitji in pej-saži iz slame. Nemogoče je tudi govoriti o kakršnihkoli stilnih posebnostih, čeprav bi v slikah Janeza Černača že lahko zasledili modernistične odtenke. Gvaši Cveta Novaka (Optimist, Konec dober — vse dobro, Dober prijatelj) pa izražajo globoko filozofsko vsebino, po drugi strani pa je Nace Vidrih čisto preprost, razumljiv izpovedovalec ljubezni do narave. Posebno pozornost zasluži tudi Za-
Izguba hitro porasla
Zdravstveni dom Kočevje-Ribnica je v juliju in avgustu izgubo iz prvega polletja skoraj potroji! - Obiskal ga bo revizor SDK
Na zadnji seji občinske skupščine Kočevje, ki je bila 26. septembra, so razpravljali o gospodarjenju v prvi polovici leta, sprejeli 5-odstotno začasno omejitev izplačil iz proračuna, razpravljali o gospodar jenju v zdravstvenem domu in o poročilu komisije za zadeve borcev, sprejeli predlog odloka o parcialnem načrtu za Rožno ulico in sprejeli ali zavrnili še nekatere predloge odlokov.
Ko so razpravljali o gospodarjenju v zdravstvenem domu Kočevje — Ribnica, so ugotovili, da ima 163.000 din izgube (računamo po plača-
Šeškovi nagrajenci
Letos so bile ob občinskem prazniku v Kočevju prvič podeljene Seškove nagrade. Za življenjsko delo so bili nagrajeni Andrej Arko, ' Peter Šobar in Nada Vreček Nagrade jim je na slovesno-, sti v avli osnovne šole pode-j lil predsednik občinske skup-| ščine Miro Hegler. Podelitvi ! nagrad je prisostvovalo več kulturnih in javnih delavcev, ob tej priložnosti pa je bil izveden tudi krajši kulturni program. V imenu nagrajencev se je za nagrade zahvalil Andrej Arko.
Te nagrade bodo odslej podeljevali vsako leto najzaslužnejšim kulturnim, javnim in drugim delavcem v občini.
ni realizaciji). Zato so odborniki sprejeli več priporočil samoupravnim organom zdravstvenega doma in predlagali, naj zdravstveni dom takoj obišče revizor ter ugoto-
vi	vzroke primanjkljaja.
Izguba iz prvega pol etja je v juliju in avgustu hitro narasla in se v teh dveh mesecih v primerjavi . s prvo polovico leta potrojila.
Zdravstveni delavci so navedli predvsem naslednje vzroke za izgubo: zavod za socialno zavarovanje ne prizna vse amortizacije; ni urejeno financiranje kmetijskih zavarovancev; zobozdravstvenih storitev so opravili precej manj, kot predvideva plan; občinska skupščina ni poravnala stroškov za preventivno službo (vendar občinska skupščina v zameno za to odplačuje na leto 24.000 din anuitet za zdravstveni dom) in da imajo na plačilni listi še nekatere ljudi, katerih delovna mesta bodo v prihodnjem letu ukinili.
DROBNE IZ KOČEVJA
■ H ■ MLADI KADILCI so
kaj iznajdljivi. Prav priročne so jim visoke skladovnice bukovih drv pri drvarnicah za hotelom. Tu je njihov salon za kajenje, ki se ga poslužujejo učenci na poti v šolo in iz šole. Prav krepko vlečejo kar v skupinah, ker si prihranijo vžigalice, če si prižgejo hkrati. Dobro bi bilo, da bi jim tu in tam starši preobrnili žepe. Za kajenje so pa res ti fantiči še prezeleni in premladi, saj so še osnovnošolci!
■ ■ ■ KOSTANJ AH JI SO ZK POSTAVILI BAKAKK. Na novo prepleskana stoji pred mostom in že se je pričelo obratovanje. Jesen je tu in kostanjarska sezona se je začela. Ker so to prvi dnevi, prodaja kar dobro cvete. Dobro bi pa bilo, da bi bil v bližini barake zaboj za luščine in papir, đa ne bi bilo po pločnikih vse nastlano.
■ ■ ■ »DANES SVEZE KRVAVICE*, vabijo napisi na oknih gostinskih lokalov. Tudi to je znak, da smo stopili že v jesen. Ne samo polhi, temveč tudi krvavice so zanesljivo znamenje, da
ŠE
N
borno kmalu aopet oblekli suknje. Gostje radi hodijo na krvavice posebno tja, kjer jih gostinci sami izdelujejo.
■ ■ BI OGRAJA OKOLI NKK-DANJK VRTNARIJE ob sprehajališču v Gaj je bila zidana kot okrasna ograja. V minulih dneh ali bolje nočeh so se neznanci lotili tudi tega zidu. Iz njega ruje jo lepo klesane kamne in jih nosijo verjetno na svoja zasebna gradbišča ali pa jih prodajajo. To vandalsko delo opravljajo nemoteno. Zid je že dobro oškrb-ljen in bo postal kmalu spomenik naše sramote in dokaz za zelo plehko pojmovanje družbenega lastništva.
■ ■ ■ BREZOVA METLA je ta teden dobro pela po mestnih ulicah. Marsikaj so spravili v red in bilo bi prav, da bi ta lepa navada ostala tudi v bodoče, ne samo pred občinskim praznikom. Je že tako: eni čistijo za težke denarje, d rupi pa smetijo kar zastonj.
■ ■ ■ MANJŠI VLOMI se zadnje čase tako pogosto ponavljajo, da bo treba nekaj ukreniti. Mogoče so pa res nekateri predeli mesta premalo osvetljeni in nudijo tako priliko za vlomilce. GAJ je sicer lepo sprehajališče, ponoči pa je nerazsvetljen in prikladen za vse mogoče. V bife stalno vlamljajo. Dobro bi bilo tu in tam pregledati stalne nočne obiskovalce klopic.
larjeva lovska koča; izdelana je do potankosti in bi jo prej uvrstil med ročne spretnosti kot med umetniška pričevanja
Ne gre torej za umetnost v najširšem pomenu, prej za odkrito i/poved ljubezni do nje. To pa potrjuje tudi misel o kateri smo že velikokrat dvomili, da umetnost živi bolj ali manj intenzivno v mnogih naših delovnih ljudeh, kar je pravzaprav, tudi njen naj višji namen.
Razstava sama je pokazala, kakor je dejal ob otvoritvi Božidar Jakac, predvsem to, kaj in koliko kdo zmore in zna lepega povedati.	F.	Grivec
Zbor IX. brigade
Pred staro osnovno šolo v Kočevju, kjer je bila 12. septembra 1943 ustanovljena IX. brigada, so se 3. oktobra letos, se pravi po 25 letih, spet zbrali preživeli borci te brigade, ki ima v kočevski občini dominicil. Nad 140 nekdanjih borcev je pozdravil v imenu občinske skupščine in družbeno-političnih organi-zaoij sekretar občinske konference ZK Stane Lavrič. Zbrane borce, ki so se bori-
li	po vseh krajih kočevske občine, so pozdravili tudi predstavniki brigade, med njimi Mile čubrič, nekdanji komandant brigade.
Za enotne priznavalnine
Posebni občinski odlok določa, da lahko dobe priznavalnino le borci, ki nimajo nad 200 din mesečnega dohodka na člana druždne. Zdaj pa je občinska skupščina pooblastila komisijo za borce, da lahko daje v izjemnih primerih (slabo socialno in zdravstveno stanje borcev) priznavalnine tudi borcem, ki imajo na družinskega člana do 250 din mesečnih dohodkov. Občinska skupščina se je zavzela še za enotne priznavalnine v republiki. za nadaljnje kreditiranje kmetov borcev v zvezi z obnovo stanovanj in za to, da bi bili uživalci stalnih priznavalnin ter socialnih podpor, ki jih podeljuje občinska skupščina, zavarovani enako kot vsi ostali zavaro-
Delegati za kongres
Na peti redni seji občinske konference ZK Kočevje so izvolili za delegata 9. kongresa ZKJ Bruna Cigliča, uslužbenca pri ZIDARJU. Na 3. redni seji pa so bili izvoljeni za delegate VI. kongresa ZKS: Dušan Figar, delavec pri RUDNIKU; inženir Tone Vrviščar (LIK); Alojz Petek, traktorist pri KGP; Stane Lavrič, sekretar komiteja občinske konference ZK; Rudi Lavrič, delavec pri AVTU; Anica Mihelič, predmetna učiteljica na osnovni šoli v Kočevju, in Andrej Cetin-ski-Lev. narodni heroj.
Najlepši vrtovi in hiše
Komisija za izvedbo tekmovanja za najlepše urejene vrtove in okrasitev fasad s cvetjem v Kočevju je zaključila svoje delo in prisodila nagrade naslednjim:
Prvo nagrado "v znesku 300 din Domu telesne kulture, in sicer za skrbno urejeno in negovano okolje, za lepo okrasitev fasade z lončnicami, kakor tudi za vzorno z zelenjem in lončnicami opremljeno notranjost, ki je stalno odprta javnoti.
Drugo nagrado	v znesku
200 din družini inž. Dušana Oražma na Trgu svobode za vzorno urejeno in skrbno negovano trato na prostoru med hišo in obrežjem Rinže.
Tretjo nagrado v znesku 100 din hišnemu svetu Kolodvorske ulice 2 za vzorno okrasitev cestne	fasade z
lončnicami in vzdrževanje čistoče na zelenici pred stanovanjsko hišo.
Tretjo nagrado	v znesku
100 din hišnemu svetu Kolodvorske ulice 11 za vzorno okrasitev cestne	fasade z
lončnicami in s cveticami bogato okrašeno trato pred stanovanjsko hišo.
Razen teh nagrad je komisija prisodila še vrsto plaket kiparja Staneta Jarma za vzorno urejeno okolje oziroma okrasitev fasad z lončnicami.
Pri svojem delu je komisija imela zelo težko stališče, kako razdeliti omejeno števi-
lo	nagrad, za katere je imela najmanj 40 kandidatov. Zato se je odločila, da bo ostalim poslala posebna pismena priznanja.
Nadalje je komisija ugotovila, da je v mnogih stanovanjskih blokih več posameznikov, ki so pokazali veliko smisla in volje za okrasitev pročelja. Na žalost pa sosednji stanovalci s
Livold: vodovod prihodnje leto
Prihodnje leto bo Vodna skupnost Kočevje-Ribnica nadaljevala gradnjo vodovoda od Dolge vasi do Livolda. Livold sicer že ima krajevni črpal-ni vodovod, vendar se bodo raje priključili na glavnega, ki bo dobival vodo iz glavnega rezervoarja za Kočevje. Ker skozi Livold ne bo treba polagati cevi in delati vodovodnih priključkov, bodo ta dela veljala le okoli 30.000 dinarjev.
Oprostitev davka
Občinska skupščina Kočevje je sklenila v nekaterih primerih delovne organizacije oprostiti plačevanja prispevka od sredstev skladov skup ne porabe. Tako ne bodo delovne organizacije več plačevale tega prispevka od denarja, ki ga namenjajo za kolektivne malice, in od denarja, ki ga namenjajo kot dotacijo društvom in druž-beno-političnim organizacijam.
Gibanje prebivalstva
V	mesecu septembru se je na območju matičnega urada Kočevje rodila ena deklica, poročilo se je 5 parov. Umrli so: Anton Poje, upokojenec iz Novih ' Lazov 21, star (»1! let; Franc Hočevar, lovski čuvaj s Poloma 9, star 40 let; Miroslav Južnič, upokojenec iz Kočevja, Trg svobode 8/a, star 62 let, in Jože Bavdek, kmetovalec iz Brega pri Kočevju' 26. star 70 let.
Kam hodijo možje?
Nekatere žene se pritožujejo, da hodijo možje pozno domov, pogosto pridejo šele zjutraj, tik pred službo, žene trdijo, da vmes ni nezvestoba, ampak da hodijo možje na hasardiranje v dobro znane lokale, kjer dopuščajo kvartanje. Žene se čudijo, da odgovorni organi to dopuščajo. Ali je zabavno in moralno, če obereš svojega tovariša do suhega, da si mora še denar iz-posojevati, če hoče plačati dolg soigralcem? žene vedo kje možje kvartajo, vendar se boje mož in ne prijavljajo hazarderskih igralnic.
svojo brezbrižnostjo kvarijo splošni videz pročelja kot celote. V bodoče bo potrebno več sodelovanja med stanovalci, kot se je že pokazalo koristno v Kolodvorski ulici 2 in 11.
Komisija je tudi ugotovila, da bi bilo potrebno več strokovne pomoči na tem jpo-dročju in predlaga Turističnemu društvu, naj v svojem okviru ustanovi hortikulturno sekcijo, ki bi sodelovala s centralo v Ljubljani, od koder bi dobivala potrebno pomoč.	Inž.	Knafeljc
Pod svojim klobukom — svoj gospod ..
Svečano razpoloženje. Mogočna parada gasilskega orodja in motornih gasilskih brizgaln je pokazala lep napredek v obrambi proti požarom.
Spoj vseh gasilskih čet pred slavnostno tribuno so opravili strumno. Poravnane so bile čete in godba je zaigrala himno ...
Mnogo gledalcev je himno poslušalo s klobuki na glavi in cigaretami v ustih. Vedno smo poslušali himno spoštljivo in raz-oglavi. Mogoče bodo te vrstice v bodoče le ganile tiste, ki so imeli v nedeljo klobuke nabite do ušes, ko so se gasilski prapori nagibali v pozdrav himni ob praznovanju 90-letnice gasilskega društva Kočevje.
Pa brez zamere.
—ko
Nevarni jašek
Ob Reški cesti v Kočevju pri podjetju ITAS je že več mesecev odkrit betonski jašek, skozi katerega teče voda. Kljub raznim obljubam, da ga bodo kmalu zaprli in' uredili njegovo okolico, ni narejeno nič. Odkriti jašek ne kazi samo okolja, ampak je tudi nevaren, posebno otrokom, ponoči pa tudi odraslim. V neposredni bližini je stara šola, zato bi bilo prav, da bi pristojni le poskrbeli, da bo jašek čimprej pokrit.
Poslanec na deželi
Na sestankih krajevnih organizacij SZDL v Banji Loki in Fari je republiški poslanec Drago Benčina seznanil občane z zadnjimi mednarodnimi dogodki, z delom in programom republiške skupščine m predvidenimi spremembami zvezne ustave. Ljudje so se zelo zanimali za mednarodne dogodke in za priprave vojne. Strinjali so se tudi z oceno in ukrepi vodstev v zvezi mednarodnimi dogodki in obrambnimi pripravami. V obeh krajih so občani ponovno poudarili, da je treba čtm-prej modernizirati cesto Ko-čevje-Delnice in elektrificirati še tistih nekaj vasi, ki še nimajo elektrike.
Kulturne
prireditve
Občinski svet Zveze kul-turno-prosvetnih organizacij v Kočevju je napravil program kulturnih prireditev do novega leta. Poleg koncerta Invalidskega pevskega zbora iz Ljubljane in razstave B. Jakca v počastitev občinskega praznika bodo v naslednjih mesecih še tele prireditve: v likovnem salonu bodo še tri razstave, folklorna skupina »France Marolt« bo gostovala konec novembra ali v začetku decembra, Mladinsko gledališče iz Ljubljane pa pred novim letom z igrico Plešoči osliček (za mladino ob dedku Mrazu). V tem času, verjetno v drugi polovici bo gostovala ljub jan-ska Drama še s Shakespearovim Hamletom. Za te prireditve bo občinski svet ZKPO dobil od republiškega sklada za pospeševanje kulturnih dejavnosti 985.000 S din, prav toliko pa jih bf'rin zbrali sami.
Z OBČINSKE KONFERENCE ZK RIBNICA
Komunisti morajo biti bolj delovni
Več poudarka krajevni samoupravi - Za delegata 9. kongresa so izvolili Marka Bulca
Na zadnji občinski konferenci ZK v Ribnici, katere se je udeležila in sodelovala v razpravi tudi članica CK ZKS Cvetka Žnidaršičeva, je dala največji poudarek delu komunistov pri izpolnjevanju smernic 9. seje CK ZKJ v občini.
Na konferenci je bilo poudarjeno, da je treba spoznavati vzroke in pojave subjektivnega zaostajnja v komuni. Znano je, da se zanemarja vloga skupščine stanovalcev, nezadovoljiv je sestav . hišnih svetov. To ima za posledico, da stanovalci usmerjajo vso kritiko izključno na stanovanjsko komunalno podjetje. Premalo je tudi poudarjena prisotnost občine pri programiranju stanovanjsko komunalnega gospodarstva turističnega razvoja itd.
Pri odstranjevanju deformacij v našem družbenem življenju bodo morali komunisti v bodoče več storiti, tako tisti, ki delajo v občinskih organih SZDL in sindikatih, kot tudi komunisti, ki delajo v sindikalnih podružnicah v delovnih organizacijah in krajevnih organizacijah SZDL. Vsi ti organi naj bi v čim-k ra j šem času sprejeli konkretne programe dela na tem področju. Pokazati bodo mo-
rali več samoiniciative, ne pa čakati na direktive od zunaj.
Konferenca je posvetila precej časa razpravi o krajevni samoupravi. Diskutanti so na eni strani dokazovali, da imajo krajevne skupnosti premalo sredstev za svoje delovanje, na drugi strani pa smo slišali, da daje občinska skupščina znatna sredstva za komunalne namene (javna razsvetljava, urejevanje cest itd), kar je treba, ko govorimo o prispevkih občinske skupščine krajevnim skupnostim, upoštevati. Dotacijo krajevnim skupnostim pa bo občina nakazala v oktobru ali novembru. Ko so razpravljali o vlogi KS, so ugotovili, da bo moral koordinacijski odbor svetov krajevnih skupnosti odigrati večjo vlogo. Ni dovolj, da sklicuje občasna posvetovanja s predsedniki krajevnih skupnosti. Ta odbor bi se moral čutiti tudi kot realizator sklepov in priporočil zbora volivcev, svetov krajevnih skupnosti in občinske skupščine.
Na konferenci so bili mnenja, da zahteva utrjevanje samoupravnih odnosov pri gospodarjenju s stanovanjskimi stavbami posebno pozornost. Potrebno je čimprej do’očiti odgovorne organe in posamez-
OB 110. OBLETNICI PRVE PARNE ŽAGE NA KRANJSKEM
Zavidljiv jubilej INLES
V obratih INLES v Ribnici in Loškem potoku bodo 15. in 16. novembra praznovali več jubilejev
Pred kratkim se je sestal odbor za proslavo jubilejev v delovni organizaciji INLES Ribnica. V tem kolektivu bodo namreč letos praznovali 110-letnico prve parne žage na tedanjem Kranjskem, ki je začela delati 1858 v Loškem potoku, kjer je sedanj; obrat INLES.
Razen tega bodo praznovali hkrati 20-letnico socialističnega specializiranega lesnega podjetja v Ribnici; se pravi sedanjega INLES, in nekatere druge jubieje.
Na sestanku odbora so že sklsnili, da bodo imeli slavja 15. in 16. novembra, letos. Praznovanja se bodo začela s svečano sejo centralnih sa-
moupravnih organov,- ki bo predvidoma v Loškem potoku, končala pa z zborom sa-uamoupravljavcev kolektiva INLES in s podelitvijo raznih priznanj članom, ki so že 20 let in več v kolektivu.
Seveda bo vmes še. več drugih prireditev, razen tega bo nekaj dni pred praznovanjem izšla slavnostna številka »Naše vezi«, glasila de ov-nega kolektiva INLES.
Odbor tudi predlaga, naj bi bila sobota, 16. novembra, za člane kolektiva INLES dela prost dan, da bi se lahko vsi udeležili zbora samoupravljavcev INLES, ki bo v dvorani doma Partizana.
nike za delo skupscine in stanovalcev ter hišnih svetov. V to je treba pritegniti tudi zainteresirane krajevne skupnosti.
Ko so razpravljali o vsebinski obrambi, so ugotovili, naj bi vseljudska obramba in vseljudska vojna zajeli celotno družbo. Razumljivo, je da je mogoče to zamisel realizirati edinole na podlagi politične enotnosti delovnih ljudi, narodov in narodnosti, njihove visoke morale. V ljudi mora prodreti zavest, da resnična moč naše armade lahko pride do veljave samo v okviru celovitega koncepta narodne obrambe.
V razpravi so se dotaknili tudi drugih vprašanj, tako dela sindikatov in njihovih nalog, ki jih imajo trenutno na programu, dejavnosti SZDL, sprejemanju novih članov v organizacijo ZK itd. Bili so mnenja, da je sprejem novih članov v ZK nuja.
S pritokom novih članov bo treba povečati tudi aktivnost posameznih organizacij ih vseh članov ZK. Akcija za sprejem novih članov se je začela.
Za delegata, ki bo zastopal ribniške komuniste na 9. kongresu ZKJ, so izvolili inž. Marka Bulca. Razpravljali so tudi o predlogu IK CK ZKS o kandidatih za vodstvene organe ZKS in ZKJ. Nazadnje so razpravljali o nekaterih organizacijskih zadevah in med drugim sprejeli sklep o izključitvi nekaterih neaktivnih članov, ki ne zaslužijo, da bi še nadalje ostali v vrstah ZK.
Ne vrača* zemHe!
Predsedstvo občinskega s-in-dikalnega sveta Ribnica je na zadnji seji razpravljalo o kmetijstvu v občini. V občini sta dve kmetijski organizaciji:	KZ	Ribnica in KZ
Loški potok. Prva se je ba vila z živinorejo in z njo naredila krepko izgubo, druga pa se je poleg svoje • osnovne dejavnosti ukvarjala tudi s trgovino z lesom in ie na boljšem. Občinski sindikalni svet je mnenja, naj KZ Ribnica kljub trenutni težki situaciji ne vrača zemlie prejšnjim lastnikom, s tem bi si namreč spodrezala k^^enme za delo na posestvu. Prepričani smo. da se bodo razmere na trgu z živino uredile. Kako naj bi se z°druea ukvarjala z živinore’V če na ne bi ime’a svojih oVMo^a!-nih površin ter travnikov?
Davek od davka
»Tudi država neupravičeno bogati!« je dejal Dušan Čihal iz Ribnice
Ko smo po Ribnici spraševali o primerih neupravičenega bogatenja, je uslužbenec KZ Ribnica Dušan Čihal med drugim dejal:	*
— Tudi država neupravičeno bogati, saj morajo naši izdelovalci gajb plačevati celo davek od davka. Za les, ki ga gaj bar kupi ali da sežagati na žagi (izjema je le( če les se-žagajo doma), gaj bar že plača davek. Enako ga je že plačal za žeblje, »plehke« in za nabavljeno orodje ter stroje. Ko pa gajbo proda, mora spet plačati 12-odstotni davek' (7
ujbio^Kov	m
j odstotkov republiškega) od celotne vrednosti gajbe. Bruto iztrži izdelovalec za gajbo okoli 4,60 din od tega zneska plača nad 0,55 din davka. Po moje bi moral gajbar plačati davek le od vrednosti svojega dela, ki ga vračuna v vrednost gajbe, se pravi od 1,50 din; medtem ko davka in materiala in obrabe orodja ter strojev, kar znaša pri gajbi okoli 3,00 din, ne bi moral ponovno plačati. Tako namreč plačuje davek od davka. Po mojih računih bi moral gajbar plačati od gajbe le 0,18 din davka in ne nad 0,55 din Se pravi, da skupnost neupravičeno zasluži pri gajbd .nekaj nad 0,37 din, kar pomeni pri 1000 gajbah vrednost ene obleke.
J. P.
0 delitvi še ni soglasja
Lani zguba, letos dobiček - Pred volitvami v skupščino komunalne skupnosti
Smo sredi priprav za volitve novih članov v skupščino komunalne skupnosti. Kočevska in ribniška občina sta vključeni v komunalno skupnost Ljubljana, ki združuje 17 občin in ima okoli 500.000 zavarovancev.
Ljubljanska skupščina komunalne skupnosti ima petindevetdeset članov, ki so v pretekli mandatni dobi opravili veliko delo. Naj se spomnimo le razprav ob reorganizaciji zdravstvene službe. Letos so se samoupravni organi ukvarjali in se še z delitvenimi razmerji, po katerih naj bi delili sredstva, namenjena za potrebe zdravstva in za potrebe izven zdravstva (nadomestila in dru gi stroški). Osnovno delitveno razmerje je že vsa leta nazaj sporno. Postavlja se tudi vprašanje delitvenega razmerja za tisti del sredstev, ki odpadejo izključno na ’ zdravstveno službo
Delo samoupravnih organov je bilo v zadnjih dveh letih vsekakor uspešno, kar lahko ocenimo na podlagi osemmesečne realizacije letošnjega finančnega načrta. Sklad je v tem času zaključil poslovanje s presežkom okoli 1.400.000 din, v enakem razdobju lani pa je znašal primanjkljaj okoli 4,550.000 din.
L^tos bomo izvolili po ovi-
Vrana vrani ne izkljuje oči
(Nadaljevanje in konec)
Ne bo lova na čarovnice
Sekretar občinske konference ZK Ribnica Danilo Mohar pa naui je o ukrepih na političnem področju v zvezi z utajo davkov, neupravičenim bogatenjem itd. dejal:
— O teh zadevah so razpravljale že vse naše krajevne organizacije. Člani ZK so na sestankih opozorili, naj te zadeve preučimo realno, brez zaletavosti in naj ne uprizarjamo »lova na čarovnice«. V naši občini namreč doslej nismo na tem področju odkrili večjih nepravilnosti, pač pa le nekaj manjših primerov. Res pa je bilo med ljudmi precej govorjenja o bogatenju, utaji davkov in podobnem, vendar ko smo govorice preverili, običajno od njih ni ostalo dosti.
Sedanje naše ugotovitve
so pokazale, da bo treba v občini izboljšati davčno in inšpekcijsko službo; da bo treba z davki bolj obremeniti obrtnike, ki zaposlujejo tujo delovno silo in da se naša akcija ne sme sprevreči v gonjo proti obrtnikom.
Na eni naših naslednjih partijskih konferenc bomo položaj na tem področju podrobno analizirali in do teh zadev zavzeli politična stališča.
Najprej na rešetu gostilničarji
Od uprave za dohodke občinske skupščine Ribnica je doslej javni tožilec Alojz Petek dobil le zapisnike (ne prijave) o pregledu poslovnih knjig gostilničarjev.
— Iz teh zapisnikov je razvidno — nam je pove-da4 tožilec — da so nekateri gostilničarji prikazali manjši promet, kot so ga v resnici imeli. Postopek bo
uveden zoper vse liste, ki so očitno nameravali utajiti plačilo prometnega davka.
Doslej sem dva primera odstopil okrožnemu javnemu tožilstvu, ker znaša u-taja davka po dosedanjih ugotovitvah nad 10.000 din (novih). Naslednjih 12 gostilničarjev se bo verjetno moralo zagovarjati zaradi u-taje davkov pred občinskim sodiščem v Kočevju, 7 gostilničarjev pa bo naše tožilstvo predlagalo v kaznovanje zato, ker niso v redu vodili poslovnih knjig. Vse te prijave smo dobi’i v zadnjih 2 do 3 mesecih.
— Ste v tem obdobju dobili še kakšne druge prijave v zvezi z neupravičenim bogatenjem, ki jih niso posredovali občinski organi?
— Smo. V dveh primerih sta prijavila dva občana, e-den izmed njiju se ic podpisal, drugi pa ne. Oba primera sta se zgodila v delov-
nih organizacijah: v enem gre za poneverbo, v drugem pa za zlorabo položaja iz koristoljubja. Razen tega nam je poslala prijavo v zvezi s poneverbo tudi neka družbena organizacija. V vseh primerih gre za kazniva dejanja, storjena v delovnih organizacijah. Ena prijava je iz ribniške občine, dve pa iz kočevske.
V ribniški občini so torej sklenili ukreniti vse, da v bodoče ne bi prihajalo do neupravičenega bogatenja, utaje davkov, nepravilne porabe oziroma celo prisvajanja družbenega denarja in ijodobnih nepravilnosti. Vse kaže tudi, da bo, oziroma je že prenehal za te primere veljati pregovor »Vrana vrani ne izkljuje oči«. Vsi pošteni občani žele pristojnim organom pri delu veliko uspeha in da bo delo opravljeno pošteno in premišljeno, se pravi, da ne bi uprizarjali »lova na čarovnice« oziroma preganjali in sumničili vseh, tudi nošten:h obrtnikov in p-stalih občanov.
JOŽE PRIMC
co novih članov v skupščino komunalne skupnosti. Tudi v naših dveh občinah bomo predlagali in izvolili v organ skupnosti najbolj razgledane ljudi, ki se spoznajo na te zadeve in bodo znali zastopati pravice zavarovancev.
K. O.
Cene v Kočevju in Ribnici
Pretekli ponedeljek so veljale v trgovinah s sadjem in zelenjavo v Kočevju in Ribnici naslednje maloprodajne	cene:
krompir	0,80	0,85
sveže aelje	0,70	0,70
kislo zelje	1,85	2,00
f Jžol
v zrnju	4 70	in 5.30	4.00
čebula	2.20	1,70
česen	10,70	10,00
solata	2,20	2,50
paradižnik	2,30	2,50
paprika	2,30	! 80
korenje	1.60	2,00
peteršilj	2,10	-
pesa	1,15	1,80
cvetača	—	3,00
kumare	—	2,50	v
jabolka	1,80 in 2,00	1,40	do	2,00
hruške	2,00	in 2,70	2,20
limone	7,20	7,00
banane	6,20	6.20
nroedje	2,20	in 3,15	3,00
kostanj	1,60	2,50	in 3,50
jajca (kos)	0,67	0.70
Prijave za gledališče
Slovensko narodno gledališče — Opera in balet, razpisuje za leto 1968-69 abonma, in sicer za sedem predstav ob sobotah oairoma nedeljah. Ob sobotah se začno predstave ob 19., ob nedeljah pa ob 15. uri. Cene abonmajev so zelo A ugodne, saj stane abonma 28,00 do 73,50 din in ga je mogoče plačati v več obrokih.
Za ribniško območje sprejemajo prijave v pisarni SZDL v Ribnici.	-r
Čudna
brezposelnost...
KBHL v LjuDijam je pred kratkim razpisala lepo število prostih delovnih mest: za direktorja direkcije plačil, prometa s tujino, pa za 64 ekonomistov, pravnikov in komercialistov in še za 30 začetnikov—pripravnikov.	Prijavilo
pa se je: 17 kandidatov z visoko izobrazbo za delovna mesta ekonomistov, pravnikov in komercia.istov (medtem ko je kruha za 64 takih strokovnjakov!), na mesta 30 pripravnikov—začetnikov pa je prišlo le troje prošenj kandidatov z visoko izobrazbo! Res je banka dobila tudi 50 prijav kandidatov s srednjo šolo — vse to pa kaže »brezposelnost« v vrstah mlade inteligence v dokaj drugačni luči, kot pa se o tem vprašanju rado govori in piše.
Volitve v svet zavarovancev
Kakor v ostalih občinah, tako je tudi v ribniški v teku akcija za izvedbo vontev v svet za varovancev, ki v naši občini šteje 21 članov. Sest članov bo sedaj izpadlo in bodo izvolili nove. Po enega člana bodo volili: v kmetijski zadrugi Ribnica, v poslovalnici TP »JELKA« na Hribu v Loškem potoku, v PLETILNICI v Sodražici, obratu INLES v Loškem potoku, OPEKARNI in zasebni obrtniki.
Dosedanji »vet zavarovancev, kateremu je predsedoval zelo delavni predsednik Stane Košir iz INLES Ribnica, je v mejah možnosti uspešno opravljal svoje dolžnosti. Prepričani smo, da bodo delovni kolektivi, v katerih bodo volili nove člane v svet zavarovancev, izbrali najboljše. Volitve bodo v tem mesecu. Pri izvedbi volitev bodo podružnice.	—r
Štafeta v Ribnici
V sredo, 2. oktobra so pripravili v Ribnici lep sprejem štafeti, ki je nos la pozdrave udeležencem proslave kočevskega zbora odposlancev. Ob spre>smu je spregovorila članica mladinskega komiteja ZMS Ribnica M. Ži-bertova. V Ribnici je štafeta tudi prenočila. V četrtek, 3. oktobra, je bilo ob 7.30 na trgu v Ribnici zborovanje, na katerem je govoril sekretar občinske konference SZDL Dušan Lavrič. Po krajši slovesnosti so nosilci štafete ob ploskanju številnih gledalcev nadaljevali pot proti Kočevju. Ribnica je bila za to priložnost okrašena z zastavami in v prazničnem razpoloženju.
-r
"IBMIŠKI ZOBOTREBCI
I g | NA ZADNJI VAJI GASILSKIH DRUŠTEV in civilne zaščite v ribniški občini so ugotovili, da so gasilci dosti bolje pripravljeni za naloge v zvezi z obrambo človeka pred morebitnimi nesrečami kot pripadniki civilne zaščite. Gasilcem pa primanjkuje ša nekatera oprema (maske).
■ ■ B V ŠOLAH v ribniški
občifii so imeli za šolske malice doslej tudi mleko v prahu. Zaloge tega mleka so v glavnem pošle in tako morajo šole kupovati pravo mleko, ki pa je dražje.
■ B ■ NEDAVNI OBRACllN GRADNJE VODOVODA v Sušjah je pokazal, da je odbor opravil
letos veliko delo. Vsa leta nazaj je v nekaterih vaseh, ki spadajo pod ta vodovod, zmanjkovalo vode. S strokovno pomočjo izvedencev iz Kočevja, ki se razu-
mejo na svoje delo, so napake vodovodnih naprav odkrili in odpravili. Sedaj je votle za vse potrošnike dovolj. J-
■ ■ ■ ŠTIRIDESET GRADITELJEV zasebnih stanovanjskih hiš v Ribnici bo moralo dodatno prispevati za komunalni prispevek po 1.500 din. Večina je z izvajalcem del. Stanovanjsko komunalnim podjetjem Ribnica, že podpisala tovrsten dogovor, je pa še nekaj takih, ki s podpisom dogovora odlašajo.
■ B ■ DOBREPOLJU SE VSE BOLJ UVELJAVLJAJO kot dobri pridelovalci zgodnjega krompirja. Ker so s cenami in kvaliteto konkurenčni domačinom v Ribniški dolini, so našli tudi v Ribnici in okoliških vasah odjemalce. Letos so prodajali krompir sprva po 0,80 din, kasneje pa po 0,70 din. Prodali so ga preec.’š-nje količine.	-r
Referendum v „ZORI ’ uspel!
Pred dnevi se je kolektiv lesnopredelovalne industrije ZORA v Črnomlju na referendumu izrekei za priključitev k novomeški tovarni IMV. Glede na izid referenduma je to prvi kolektiv v črnomaljski občini, ki je' s 100-odst. uspehom izvedel referendum. V celotnem podjetju ZORA je 220 zaposlenih, od teh jih je na referendumu glasovalo 212. Kar 204 članov kolektiva se je izreklo za priključitev k IMV, 7 jih je bilo proti, 1 glasovnica pa je bila neveljavna. V semiškem obratu ZORE pa je glasoval ves kolektiv in vsi do zadnjega so bili za IMV.
V ponedeljek je bil napovedan tudi referendum v tovarni IMV, vendar do zaključka redakcije za izid še nismo mogli izvedeti.
Letos še 100 krvodajalcev
Občinski odbor RK Črnomelj mora po planu zbrati na svojem področju do konca leta še 100 prostovoljnih krvodajalcev za potrebe transfuzijske postaje v Novem mestu. Tako bodo organizirali še tri ekipne akcije: prva bo 15. oktobra, druga 12. novembra in tretja 10. decembra. Krvodajalce odpeljejo v Novo mesto s posebnim avtobusom in jih spet pripeljejo v Črnomelj okoli 13. ure. Vsem, ki stanujejo izven mesta, zagotovijo tudi prevoz do doma.
Občane prosijo, naj se čim-prej in v čim večjem številu prijavijo za sodelovanje v akciji humanosti.
Zakaj odhajajo v tujino?
Letos je že več kot 5o kvalificiranih občanov iz črnomaljske občine zaprosilo za odhod na delo v tujino, kar se bo v domačem gospodarstvu gotovo poznalo. Občinski komite ZKS le sklenil po delovnih organizacijah zbrati podatke in ugotoviti, zakaj ljudje odhajajo na tuje in ali jih tja res vleče samo boljši zaslužek.
Kmalu otvoritev elektrike na Smuku
Okoli 20.000 din bo semiška tovarna ISKRA prispevala za napeljavo elektrike na Smuk, kjer je znana turistična in lovska koča. Z deli so že začeli. Računajo, da bo na Smuku zasvetila elektrika že konec oktobra, medtem ko bodo spomladi z deležem podjetja Elektro nadaljevali elektrifikacijo hiš in zidanic nad tovarno.
m
m
KZ Črnomelj ima v Gribljah svojo trgovino. Ker so prostori tesni in nesodobni, gradijo v vasi novo trgovsko hišo. Lokal bo predvidoma čez mesec dni odprt. (Foto: R. Bačer)	*
Načrt razvoja do leta 1975!
Nova misel: ali ne bi kazalo združiti kmetijstvo in še kaj v vsej dolenjski regiji?
Pred kratkim je bila v Črnomlju seja komisije za družbenoekonomski razvoj in ekonomsko politiko, ki deluje pri občinski konferenci ZKS. Na dnevnem redu so bile teze o idejno-političnih osnovah za izdelavo programa družbenoekonomskega razvoja Slovenije, obenem pa so govorili tudi o ekonomskem raavoju domače občine.
Komisija v svojih sklepih predlaga občinski skupščini, naj čimprej izdela program ekonomskega razvoja gospodarstva, terciarnih dejavnosti, družbenih služb in obrti vsaj za obdobje do leta 1975. Razen tega so predlagali ustanovitev sklada Ba kreditiranje štipendistov pri občinski skupščini in da bi o tezah razpravljali tudi v delovnih organizacijah s posebnim poudarkom na hitrejšem združevanju gospodarstva. Hkrati s tem pa bi morali v kolektivih obravnavati tudi standard in kadrovsko problematiko.
Ko so razmišljali o možnostih združitve zadruge s trgovino in prehrambeno industrijo, je prevladala misel, da
ČRNOMALJSKI DROBIR
PEČEN KOSTANJ, ki je prava Občinski sindikalni svet je imel
jesenska poslastica, gre tudi Črnomlju dobro v denar. Letos je kostanj- v Beli Krajini zelo lepo obrodil. V drugih krajih so ko-stanjarji pekli to dobroto že več kot teden dni, v Črnomlju pa si je Adam Abdulbaki postavil svojo peč šele ta teden. Ker peče zares lep kostanj, mu tudi kupcev ne manjka.
MATURANTI ČRNOMALJSKE GIMNAZIJE so se pred kratkim zadovoljni vrnili s petdnevnega Izleta po Hrvatski, Bosni in Dalmaciji. S prireditvijo »Mladost, podaj mi krila«, s katero so sodelovali tudi na natečaju za Zupančičevo nagrado, so zbrali okrog 3000 din in jim za izlet ni bilo treba primakniti večje vsote iz svojih žepov.
DELAVCI ELEKTRA so te dni zamenjali vse pregorele žarnice na omrežju javne razsvetljave. Ker je manjkalo že veliko žarnic, se je krajevna skupnost odločila, da javno razsvetljavo uredi, nekateri občani pa se zdaj sprašujejo, zakaj gorijo cestne svetilke tudi podnevi.
SINDIKALNE ORGANIZACIJE morajo do 20. decembra organizirati občne zbore v vsej občini.
pred kratkim razširjeno sejo, na kateri so razpravljali o pripravah in vsebini občnih zborov.
IZLET V LJUTOMER so skupno organizirali Planinsko društvo, taborniška organizacija in Počitniška zveza. Na nedeljsko proslavo ob 100-letnici prvega slovenskega tabora so se odpeljali Cr-nomaljčani z dvema avtobusoma, člani vseh treh organizacij so se priključili delavcem la rudnika Kanižarica, z drugim avtobusom pa so se odpeljali delavci »Zore«. Udeleženci proslave so zatrdili, da je bil izlet zelo lep In da je bila proslava dobro organizirana.
ZA PLESNI TEČAJ, ki ga je organiziral tudi letos Zavod za kultumo-prosvetno dejavnost, je veliko zanimanja. Največ prijav-ljencev je v Semiču in na Vinici. Prav bi bilo, ko bi se tudi lanski udeleženci tečaja iz Črnomlja letos prijavili za nadaljevalni tečaj, saj bi se tako stroški porazdelili.
O NOVI MESNICI IN TRGOVI-NI POHIŠTVA smo letos že veliko pisali. Ker se dela še niso začela, se občani upravičeno sprašujejo, če bo tudi tokrat ostalo le pri obljubah.
9
Za trojčke že 3.515 din
V zadnjih dveh tednih se je zbirka za Hudorov-čeve trojčke iz Lokev pri Črnomlju precej povečala. Razen darovalcev, ki smo jih že navedli, so v tem času prispevali še trije občani, ki ne želijo biti imenovani. Darovali so 10, 30 in 40 din. Z Muljave je nekdo poslal 50 din, Ida Vržinar iz Gorice pri Sevnici je darovala 42,55 din, neznanec iz Grosupljega pa 100 din.
Razen posameznikov so za belokranjske trojčke darovali po 100 din še: expozitura Kreditne banke in hranilnice Črnomelj, občinski komite ZKS, občinska konferenca SZDL in občinski sindikalni svet. Podjetje BEGRAD je nakazalo 230 din, občinska skupščina pa 500 din. Vsega se je na knjižici, ki jo hrani socialna delavka, nabralo že 3.515 din.
Bralcem sporočamo, da so trojčke ponovno poslali v ljubljansko bolnišnico zaradi obolelosti v zvezi s prehrano. V kratkem pridejo domov.
ZDRAV OTROK JE SREČA DRUŽINE. KAJ PA BOLAN?
Za posebno šolo moramo dobiti denar
Predstavniki občin Metlika in Črnomelj menijo, da mora Bela krajina dobiti posebno šolo za telesno in duševno motene otroke
Pred kratkim sta obe belokranjski občini sklicali v Črnomlju posvet o problematiki otrok, motenih v duševnem in telesnem razvoju, ter s tem v zvezi razpravljali o ustanovitvi posebne šole na domačem področju.
Imenovali so poseben odbor, ki bo proučil lokacijo, kadrovsko in materialno vprašanje, obenem pa je bilo sklenjeno, naj bi šola začela delati v šolskem letu 1970-71. Začetek bi bil lahko skromen, nato pa bi posebno šolo postopoma razvijali.
Beli krajini je taka šola
nujno potrebna, kar so na posvetu podkrepili z več podatki. Prosvetni delavci se vsako leto znova srečujejo z dejstvom, da mnogo otrok konča obvezno šolanje že v 3. ali 4. razredu, dlje pa se ne morejo preriniti, zato jim je pot v poklice zaprta. V rednih osemletkah nekateri otroci ne morejo uspevati, medtem ko bi posebno šolo lahko končali in se kasneje usposobili za poklic in samostojno preživljanje.
Črnomaljska občina je že leta 1964 začela kategorizirati otroke. Doslej je posebna eki-
„Že leto dni posojamo divan”
Socialistična zveza v Starem trgu si prizadeva urediti krajevne razmere v zdravstvu
bi moral del akumulacija, ki jo ustvarjajo te panoge, služiti za razvoj in hitrejši napredek kmetijstva. Ob teh vprašanjih pa se je članom komisije ponudila še nova misel: ali ne bi kazalo združiti kmetijstvo v vsej dolenjski regiji, kasneje pa mu priključiti še trgovino in prehrambeno industrijo? Smatrali so za potrebno, da bi o tem predlogu razpravljal tudi medobčinski svet Zveze komunistov.
?1 sprejet?'
v Zvezo komunistov
Do konca septembra je bilo na področju črnomaljske občine na novo sprejetih v Zvezo komunistov 31 mlajših ljudi, medtem ko je bilo zaradi nedelavnosti in neplačevanja članarine izbrisanih iz članstva 7 ljudi.
Marko Režek, predsednik krajevne organizacije SZDL v Starem trgu, je pred kratkim povedal:
— Naša organizacija bo na zahtevo občanov skušala še pred zimo urediti krajevne razmere v zdravstvu. V Stari trg prihaja vsakih 14 dni zdravnica iz Črnomlja. Ljudje jo imajo radi, niso pa zadovoljni s prostori, v katerih splošna ambulanta posluje. V
j:
,'V;v	'
lil v, ' -
I
ščani smo za ambulanto pripravljeni poiskati boljše prostore, želimo pa tudi, da bi zdravstveni dom poskrbel za stalno ležišče, potrebno za zdravniške preglede.
Skrbijo pa nas tudi govorice, da bo v sosednjem Predgradu, ki je sicer na kočevskem področju, ukinjena stalna bolničarska in ba-biška služba. Predgrajska bolničarka je bila tudi našim ljudem na uslugo, če je bil kdo potreben prve pomoči, dajala je injekcije itd. V primeru nezgode mora imeti človek takojšnjo pomoč in ne more čakati na prevoz v 17 km oddaljeni Črnomelj. Posebno v zimskem času, ko so ceste večkrat neprevozne, takega tveganja ne moremo dovoliti.
Ker smo že nekajkrat o tem govorili na sestankih in prosili tudi Zdravstveni dom v Črnomlju, naj zadevo uredi, a naših prošenj niso upoštevali, smo tokrat odločeni nastopiti malo ostreje.
lic /njakov že za 114 otrok ugotovila, kolikšna je ... .»jihove prizadetosti in v kakšne šole sodijo. Leta 1965 so veliko otrok poslali v posebne šole v Tolmin, Kamno gorico in v Celje, medtem ko najbližja novomeška posebna šola zaradi zasedenosti ne more sprejeti belokranjskih otrok.
Trenutno je v posebnih šolah 37 otrok z območja občine Črnomelj, v zavodu za govorno in slušno prizadete v Ljubljani jih je 6, v zavodu za slepo mladino 1 in v zavodu za invalidsko mladino v Kamniku 1. Najmanj je bilo do zdaj narejenega za teže prizadete otroke, ker je zanje bivanje v zavodih naj-dražje. še 11 takih otrok čaka doma.
Metliška občina je v preteklih letih kategorizirala le 23 otrok, od teh jih je 16 v posebnih šolah. V obeh belokranjskih občinah je po nepolnih podatkih še okoli 100 otrok, ki bi jih morali kategorizirati.
Na posvetu so se za ustanovitev domače posebne šole resno zavzeli in tudi izjavili, da je treba za te namene dobiti denar, čeprav je stiska v občinskih preračunih še tako velika.
Bo asfalt tudi do viniške šo*2?
Asfaltni trak na cesti Črnomelj—Vin'ca se je te dni spet močno podaljšal. Cesta bo asfa tirana še pred predvideni rokom. Asfaltirati je treba le še odsek ceste v dolžini 100 m do mosta na Vinici in nekpliko daljši od ek ceste med Hrastom in Drenovcem. Viničani trdno upajo. da bo še letos asfaltirana tudi cesta do viniške osnovne šole, saj bi to močno pomagalo nadaljnjemu turističnemu razvoju kraja.
Marko Režek, predsednik SZDL iz Starega trga
šoli imajo na razpolago le skromno in neprimerno sobo, v kateri ni nobenega ležišča. 2e večkrat se je zgodilo, da so za bolnika potrebovali divan, nakar smo ga iskali po vasi. Enkrat ali dvakrat ga ljudje že posodijo, a ker to posojanje traja že vse leto, menimo, da ne more trajati v nedogled. Va-
Iz Starega trga
% Letos je bila v vasi turistična dejavnost mnogo bolj skromna kot prejšnje leto. Tujca, ki bi v Prelesju nekaj časa ostal, letos niso imeli, pač pa se je na starotrškem področju zadrževalo nekaj domačinov, ki so prišli na obisk iz Amerike. Poleti je bilo napovedanih nekaj ribičev iz Nemčije, vendar jih doslej še ni bilo.
O Nad slabo cesto od Starega trga do Črnomlja se pritožuje vsak, kdor je po njej že vozil. Ljudje menijo, da bi bila cesta, s katere vsak naliv sproti odnaša gramoz, mnogo bolje oskrbovana, če bi na njej cestarji stalno delali in ne le občasno kot sedaj. Samo v tistih dneh, kadar jih pošljejo delat na to cesto, ne morejo delati čudežev. če si še tako prizadevalo.
Spominu skladatelja ANTONA LAVRINA
Belokranjsko muzejsko društvo v Metliki vas vabi, , da se udeležite
SPOMINSKEGA VEČERA SKLADATELJA ANTONA LAVRINA
(1908—1965)
ki bo v soboto, 12. oktobra, ob 20. uri v Domu ljudske prosvete v Črnomlju.
O življenju in delu pokojnega Belokranjca bo govoril profesor Janez Bitenc, sodelovali pa bodo še mladinski pevski zbor osnovne šole in semiški oktet pod vodstvom Franca Zupančiča ter pianist profesor Andrej Jarc.
Hkrati vabimo Belokranjce, da se udeleže tudi ODKRITJA SPOMINSKE PLOŠČE pokojnemu skladatelju, ki bo v nedeljo, 13. oktobra, ob 11. uri dopoldne na njegovi rojstni hiši na Vinjem vrhu pri Semiču.
Oelefekstil« ČRNOMELJ
V razprodajo smo prejeli kvalitetne kamgarne po tovarniško znižanih cenah (do 50 odstotkov) ter nove pošiljke moške, ženske in otroške konfekcije po izredno znižanih cenah.
Izkoristite priložnost!
Lahko bi mu kdo rekel: hvala!
Anton Govednik |e reši! bencinsko črpalko
Letos razstavljeni izdelki tovarne BETI na Zagrebškem velesejmu. (Foto: Mirko
Vesel)
DOBREGA BLAGA NI TEŽKO PRODATI
Septembra je BETI dosegla rekord
Na letošnjem velesejmu je bilo za izdelke tovarne BETI veliko zanimanja -Septembra je tovarna dosegla tudi rekordno prodajo
Bilo je v ponedeljek, 16. septembra, okoli 9.30. Na bencinsko črpalko sredi Met.ike je pripeljal fičo. Ko je dežurni uslužbenec Anton Govednik vanj natakal gorivo, je iz-avtomobilskega rezervoarja naenkrat bruhnil ogenj, prav tako je začelo goreti v pipi, iz katere točijo bencin.
Tako so povedale priče, ki se jih je v trenutku nezgode nekaj nabralo. Rekli so še, da se je samo prisebnosti uslužbenca na črpalki zahvaliti, da ni prišlo do katastrofe.
Kako je bil ogenj premagan, pa nam je kasneje povedal Anton Govednik:
— Na srečo nisem izgubil glave. Čeprav je bi a vneta tudi moja službena modra obleka, sem v trenutku skočil po minimax aparat in začel gasiti. Ni dolgo trajalo,
ko sem ogenj ukrotil in si oddahnil. Ustrašil sem se pa! Storil sem samo svojo dolžnost, saj se to ni zgodilo prvič, že pred dvema letoma se je na podoben način vnel moped. Tudi takrat sem ogenj pogasil z minimaxom.
— Ali ste bili pri zadnjem gašenju kaj poškodovani?
— Niti ne. Opalilo mi je samo obrvi in dlake na rokah, kaj hujšega pa ni bilo. Saj sploh nismo klicali gasilcev.
— Kaj bi bilo, če ne bi vi tako naglo ukrepali?
— Nima smisla o tem razmišljati, je skromno dejal.
In vendar! čeprav je Anton Govednik storil samo svojo dolžno6t, kakor pravi sam, mu vseeno lahko rečemo vsaj: Hvaia tovariš!
R. B.
Jesenski zagrebški velesejem je metliški trikotažni industriji- vrgel za 9 milijonov dinarjev pogodb, kar je precej več, kot je bilo sklenjenih na .sejmu lani. Tako domači kot tudi tuji kupci so se posebno zanimali za izdelke -iz velurja, kjer posebno na domačem trgu BETI -nima * konkurence. Prav-tako so kupci naročali v večjih količinah nove mode'e kombinež, okradenih z aplikacijami, izdelke iz helance in novega mako bombaža.
Pevci pod okriljem tovarne BETI
V tovarni BETI razmišljajo o ustanovitvi moškega pevskega zbora ali mešanega zbora in tamburaške skupine. Priipravijeni so tudi kupiti več tamburic, samo da bi zaživelo kulturno življenje v tovarni.. Za sodelovanje v pevskem zboru je že zdaj veliko zanimanja. V zboru, ki bo sicer deloval pod okriljem tovarne BETI, bodo peli tudi člani kolektiva Novo-teks in drugih.
Precej novih pogodb je bilo sklenjenih s Švico, Nemčijo in Italijo, mnogi pa so zaenkrat naročili le kolekcije izdelkov, medtem ko bodo naročila šele sledila.
September pa je bil za tovarniški kolektiv tudi sicer ugoden, kar zadeva prodajo blaga. Ta mesec so prodali za oko’i 6,500.000 din blaga, kar je mnogo več, kot znaša s planom predvidena mesečna prodaja (4,700.000 din). S tolikšno prodajo je tovarna dosegla rekord v času obstoja.
Za letošnjo jesensko-zimsko sezono je proizvodnja že vsa prodana. NaročiT je toliko, da izdelki sploh ne gredo v skladišče, temveč jih še tople odpošiljajo naročnikom.
Omembe vredna je še novost v proizvodnji: začeli so izdelovati žensko perilo iz finega mako bombaža. Tovarna je pred kratkim uvozila najsodobnejši stroj za pletenje te tkanine in zaenkrat je v vsej Jugoslaviji edina, ki ima tak stroj.
Kaj je bilo narejenega?
Odbornik Videtič je na zadnji seji občinske skupščine eMtlika predlagal, naj bo v gradivu, ki ga dobivajo odborniki za seje. redna priloga:	pregled izvršenih skle
pov- Svoj ©as so odborniki tak pregled že dobivali, zadnje čase pa so v skupščinski* pisarni to navado opustili, a jo ljudje pogrešajo.
VINA BELOKRANJCEM LETOS NE BO MANJKALO
V vinski kleti so stroji prvič zabrneli
V najsodobneje urejeni metliški vinski kleti so letos prvič začeli predelovati grozdje - Prvovrstna črnina privablja kupce!
metliški črnini pri nas več povpraševanja. Trenutno prodajamo portugalko na debelo po 4 din liter, staro belo vino po 3 din in staro črnino po 3.80 din. Verjetno bomo cene še znižali, ker je konkurenca na vinskem trgu vedno večja. Kljub temu ugotavljamo, da si čedalje več velikih trgovskih in gostinskih podjetij s pogodbami zagotavlja dobavo vin iz naše kleti.
Sestanki ZK po vsej občini
Člani občinskega ko:v;iieja ZKS Metlika so pretekii teden obiskovali krajevne organizacije Zveze komunistov na terenu ter pojasnjevali mednarodni položaj in -stališče Jugoslavije do teh vprašanj. Taki sestanki so bili v Metliki, kamor so prišli tudi komunisti iz bližnje oko ice, iz Dršič, Radoviče, Grabrovca in Rcsalnic, v Gradcu in na Suhorju, še posebej pa so se sestali v Metliki člani ZK iz delovnih organizacij BETI, NOVOTEKS in KOMET.
Obstoj poklicne šole zagotovljen
V Metliki so z zadovoljstvom sprejeli odločitev republiške izobraževalne skupnosti, da bo delno sofinancirala dvoletno poklicno šolo v tovarni BETI, ki deluje kot oddelek Tekst ii nega centra Kranj. Ta odločitev je omogočila šoli nadaljnji obstoj, in šolanje mladini, ko iz materialnih ali drugih razlogov ne bi mogla obiskovati šol v drugih mestih. Čeravno je bil vpis opravljen zelo na hitro, ima prvi letnik v letošnjem šolskem letu dovo'j učenk. Sprejeli so lahko vse interesente. Medtem ko bo republiška TIS prispevala sredstva za teoretični del pouka, pa bo stoške za praktični pouk še naprej nosila tovarna BETI.
Glasbena šoia tudi v Metliki
Te dni se bo v Metliki začel pouk na komaj ustanovljenem oddelku glasbene šole Črnomelj. Osemletka je dala na razpolago prostor, kjer se bodo mladi glasbeniki izobraževali. Doslej je prijavljenih že okoli 40 za pauk harmonike, kitare, klavirja in' violine. Po 30 din na mesec bodo prispevali učenci, ostaie stroške glasbenega oddelka pa bo za letos krila metliška izobraževalna skupnost. V letu 1969 pa bo pri-, spevala občinska skupščina s pomočjo delovnih organizacij.
Pred iztekom prisilne uprave
Cez dva meseca se izteče rok prisilne uprave v suhor-skem podjetju LEPIŠ. Kot kažejo podatki SDK, je prisilna uprava dobro delala, natančno poročilo o stanju v podjetju pa bodo predložili odbornikom metliške skupščine. Ob uvedbi prisilne uprave je bilo rečeno, da bo LEpiS prevzela novomeška tovarna IMV.
SPREHOD PO METLIKI
2e deset dni brnijo stroji v metliški vinski kleti, ki je pred letom dni dobila najsodobnejšo opremo za predelavo grozdja. Kmetijska zadruga Metlika, kamor vinska klet spada, je potrgala grozdje na lastnih vinogradih, precej pa ga je odkupila tudi na Hrvaškem, kjer sadijo iste vrste modro frankinjo.
Grozdje pripeljejo s kamioni pred stavbo, ga vsujejo v žleb, nato pa samo potuje po robkalniku v zbirni bazen in od tam po ceveh v velike rezervoarje. Drozga se sama meša, delno prevre, tropine stroj odmetava in stiska, mošt pa se odteka v cisterne v kleti.
Na dan predelajo okoli 30 ton grozdja. Pri vsem delovnem procesu pa je zaposlena le stalna ekipa 10 ljudi. Te dni sicer delajo noč in dan, vendar vse opravijo sami.
Inž. Julij Nemanič, vodja vinske kleti, je povedal: Za kvaliteto vin odgovarjam jaz. Zaradi znanih vremenskih razmer ima grozdje letos okoli 2 odst. manj sladkorja, vino bo malo manj močno, a ga ne bomo nič popravljali, ker si prav s kvaliteto pridobivamo kupce.
Trdim, da so naši stroji zmožni delati boljšo Črnino kot pa v predelavi na klasični način, v lesenih kadeh. Ne-
_ občinska gasilska zve-
ZA v Metliki je pred kratkim razposlala vsem gasilskim društvom v Beli krajini okrožnico, naj zberejo stare gasilske predmete, zastave, odlikovanja, diplome, fotografije gasilcev, društvenih nastopov, požarov, arhivski material rialom naj bi prihodnje leto orga-itd Razstavo z omenjenim mate-niziral Belokranjski muzej v okviru stoletnice metliškega gasilskega društva.
■ LETOS SO VSE PROSTORE
v poslopju metliške občinske skupščine okusno prebelili in na novo prepleskali vrata in okna. Pred štirinajstimi dnevi pa so po hodniku v pritličju In v prvem nadstropju položili še vinas ploščice.
■ DELAVSKI SVET V BETI je sklenil, da bodo odslej delavci in uslužbenci imeli mesečno dve prosti soboti: prvo in drugo soboto v mesecu.
■ TURISTIČNA PISARNA V METLIKI ima doslej pri zasebnikih registriranih 25 ležišč. Medtem ko lani turistično društvo ni od-
V metliški vinski kleti v dneh, ko so stroji iz grozdja delali mošt. Ljudje so v glavnem potrebni le za kontrolo, medtem ko vse delo opravijo stroji sami. (Foto: R. Bačer)
dalo nobene sobe, je bilo v zadnjih mesecih preko turistične pisarne zabeleženih 125 nočitev. To vrstnih turističnih storitvah pa je sicer ni veliko, toda led pri tole prebit. Zadnji čas je preko turističnega društva znova šest lastnikov oziroma graditeljev hiš zaprosilo za kredit, s katerim bi opremili turist.čne sobe.
■ ŽIVILSKI TRG V METLIKI je bil zadnji torek spet dobro založen. Zenske še zmeraj najrajši prodajajo na litre, in sicer je stal liter koruzne moke 1 din, ajdove
3.5 din, prosa 1,8—2 din, ječmenove kaše 2,5 do 3 din in fižola
4.5 do 5 din. Zelnate glave so bile po 1 do 2 din, kilogram paprike 2 din, čebule prav tako 2 din in grozdja 3 din. Skodelica smetane ali kepa sira je veljala 2 din, jajca pa so bila po 80 par.
■ METLIŠKI ROJAK DR. VINKO KAMBIČ je pred kratkim postal doktor medicinske znanosti in redni profesor na medicinski fakulteti ljubljanske univerze. — Čestitamo!
meHiškiiIfteđhik
Anton Govednik nam je pokazal, Iz katere bencinske pipe se je pokazal ogenj. (Foto: R. Bačer)
1
kateri strokovnjaki so imeli < pomisleke, da se naš sistem j predelave, ki je edini v drža- i vi, ne bo obnesel, vendar ni ] tako. Izkazalo se je, da lah- t ko v dvakrat krajšem času kot je pri klasični predelavi, i pridelamo kvalitetno vino.
Ker pa smo se letos prvič lotili predelave na strojih, ki niso bili preizkušeni, so v obratu ves čas navzoči monterji podjetja GOSTOL iz Nove Gorice. To podjetje nam je stroje dobavilo. Tu in tam prihaja do manjših zastojev, vendar jih strokovnjaki zelo hitro odpravijo.
V naši kleti imamo dve vrsti črnega vina: eno je rdeče, neke vrste belokranjski cviček z okoli 10 gradi, ter močnejše vino, metliško črnino. Cena je ista, vendar je po
Nekatere ceste L dobijo asfalt
Do občinskega praznika, ki ga t Metlika praznuje konec 1 novembra, nameravajo v mestu asfaltirati nekaj cest. Tako bo asfaltno prevleko do-1 bila Cankarjeva cesta, nada-> ljevali bodo z asfaltiranjem Vinogradniške ceste, razen tega pa bo asfaltiran tudi pro-i stor pred metliško osemlet-) ko. Dela, ki jih je prevzelo
- novomeško Cestno podjetje,
- bodo veljala okoli 300.000 din.
V NOVOTEKSU tudi »etos ugodna posojila
V zadnjih letih se je naselje v Bučni vasi močno razširilo. Med novimi naseljenci, ki so si tu že zgradili domove, je tudi mnogo delavcev iz Novoteksa. Tovarna je svojim delavcem doslej dajala posojila pod zelo ugodnimi pogoji, od zasebnikov pa je odkupila tudi večje površine zazidalnih zemljišč in poskrbela za njihovo komunalno ureditev.
Letos je v Novoteksu zaprosilo za posojilo več kot 110 prosilcev. Zadnja leta se je pokazalo, da je zanimanje za nakup stanovanj v stanovanjskih blokih močno upadel, povečalo pa se je število tistih, ki bi radi gradili zasebne hiše. Letos so 96 prosilcem odobrili že za 850.000 din posojil, vendar so nekoliko nižja kot prejšnja leta. Zaradi velikega števila prošenj so višino posojil znižali na
20.000	din, ki ga delavci dobijo za dobo 20 let z 2-od-stotnimi obrestmi.
Otroški vrtec do konca leta?
V Straži bi imeli že otroški vrtec, da ni prišlo do za-petljajev. Prostori, ki so bi-
li	namenjeni za vrtec, so šli za druge namene. Za otroško varstveno ustanovo bodb morali poiskati druge možnosti. Občani želijo, da bi odgovorni dejavniki poiskali ustrezne prostore, če ne prej-, vsaj do konca leta.
Sreča gre dobro v promet
Glavni zastopnik in 4 pod-zastopniki Jugoslovanske loterije prodajo v Novem mestu povprečno po 4500 srečk na mesec. S športno napovedjo je povprečno po 6000 din prometa, z igro Loto pa povprečno po 1000 din prometa na mesec. Novomeščani se sreči ne odrekajo radi, to je videti tudi iz prometa, ki se pri prodaji srečk stalno povečuje. Ples pa je tudi to: lepo je kupiti srečko in upati na milijonski zadetek, še zlasti, če te bodri zavest, da gre večina dohodka od prodanih srečk v dobrodelne namene. Zastopstvu JL, ki deluje v majhnem kiosku na Cesti komandanta Staneta, pa je slej ko prej potreben lokal.
NALOGE SZDL V NOVOMEŠKI OBČIN!
Predvsem volitve in obramba!
Odgovarja novi predsednik občinske konference SZDL Franc Beg
Tovariš predsednik, s kakšnimi občutki prevzemite predsedniške dolžnosti v občinski konferenci Socialistične zveze?
Na predsedniško mesto prihajam z občutkom, da prevzemam kot prvi med enakimi odgovornost za delo Socialistične zveze v novomeški občini. Uspeh mojega dela bo v veliki meri odvisen od pripravljenosti član-
stva in vodstev Socialistične zveze za uresničevanje nalog, ki jih ima ta organizacija.
Omenjate uresničevanje nalog. Zu kakšne nal ge gre predvsem? Morda bi povedali kaj o teli, ki so pred durmi?
Začel bi z najvažnejšo: pri-
Spomladi 80 gradbenih parcel
na Volčičevi ulici, pod Šmihelskim pokopališčem in v Bučni vasi
praviti organizacijo Socialistične zveze za izvedbo volitev v predstavniške organe.
V	sedanjem obdobju ni prav nič manj važno, če ne še celo bolj, politično mobilizirati članstvo za uresničitev nalog, ki j*ih zahteva vseljudska obramba.
Z enako mero odgovornosti se bo morala Socialistična zveza udeležiti razprav o nekaterih perečih družbenoekonomskih odnosov. Taki vprašanji sta: položaj kmetijstva v narodnem gospodarstvu s posebnim poudarkom na odnos med družbenim in zasebnim kmetijstvom ter mesto osebnega dela s sredstvi v zasebni lastnini z odnosom med družbenim in zasebnim interesom.
In naloge Socialistične zveze ob vsem tem?
čisto gotovo mora Sociali-
stična zveza opravljati tudi druge, rekel bi stalne naloge, ki pa so zapisane v njenem delovnem programu. Te so predvsem: obravnavanje dru-žbeno-političnih vprašanj na vseh področjih družbenega življenja, usmerjanje družbenega razvoja in krepitev samoupravljanja in pospeševanja socialističnih ter demokratičnih odnosov. V okvir teh nalog sodi tudi izpovedovanje mnenj o delu državnih organov, organov samoupravljanja, organizacij in nosilcev jaivnih funkcij, vključujoč tudi družbeno kontrolo nad njihovim delom. Poudarim naj, da ima Socialistična sveža posebno nalogo g’.ede mladine. Njena dolžnost je, da ustvari pogoje za vsestransko udeležbo mladine in njenih organizacij v družbenem in političnem življenju.
Ne vikendi, pač pa zidanice ...
Trška gora se je v zadnjih letih posejala z vikendi, ki so večinoma zgrajeni na črno- Lastniki, ki so si te vikende že zgradili ali pa jih še gradijo, ne kažejo nobene volje za legalizacijo gradenj. Brez dvoma je . videz Trške gore že z dosedanjimi gradnjami močno skažen. Interesentov za gradnjo na Trški gori je še vedno veliko. Tisti, ki imajo -naročeno lokacijsko dokumentacijo pri Stanovanjskem podjetju pod nazivom vikend, so naziv gradnje spremenili v zidanico ... Najbrž'jih je k temu spodbudila razprava o tem, da bodo vikendi obdavčeni. Kaj je to zidanica, je sicer dobro znano, toda morda bosta kljub temu ostala volk sit in koza cela ...
Mama, med delom ne skrbi zame!
Tedaj, ko so .njihovi starši zaposleni v Novoteksu, se 32 otrok brezskrbno igra - Tovarna krije tudi del vzdrževalnine za varstvo
Tako zatrjujejo zjutraj pred vrtcem otroci svojim materam, ki so zaposlene v Novoteksu. Zjutraj prihajajo v vrtec z njimi, popoldne pa se po končanem delu z njimi tudi vračajo. Tovarna Novoteks je bila doslej edina delovna organizacija, ki je dovolj poskrbela za varstvo svojih otrok. Za adaptacijo prostorov je prispevala že nad 20.000 din, poskrbela pa je tudi za najnujnejše pripomočke in igrače, ki so otrokom potrebni.
Po razlastitvi bo Stanovanjsko podjetje na gornjih predelih oddalo prihodnje leto spomladi na javni licitaciji okou 80 zazid. grad. parcel za enostanovanjske hiše. Občane, ki nameravajo graditi, opozarjamo, naj na teh predelih ne kupujejo parcel od lastnikov in naj jih ne pre-plačujejo po trenutnih tržnih cenah!
Zgodaj zjutraj, še pred šesto uro, oživijo majhni kletni prostori, v katerih je urejen vrtec za otroke delavcev, ki delajo v Novoteksu. še preden so začeli razmišljati o novem delavniku in o vseh nerešenih težavah, ki jih bo še poglobil, so v Novoteksu želeli urediti vprašanje otroškega varstva. Med zaposlenimi delavci, ki prihajajo iz Bršlina in okolice, je skoraj 65 odstotkov žensk, mnoge med njimi pa imajo družine in majhne otroke, ki so potrebni varstva. Ker nekatere druge večje delovne organizacije v Bršlinu niso pokazale pravega navdušenja za reševanje tega prepotrebnega vprašanja, so v Novoteksu uredili svojo varstveno ustanovo, ki jo obiskuje 32 otrok.
V	začetku vzgojno delo v vrtcu ni steklo tako, kot bi moralo, v varstvo je redno prihajalo premalo otrok, kajti nekatere delavke, zlasti tiste, ki prihajajo iz bolj oddaljenih krajev, niso marale otrok voziti zgodaj zjutraj s
seboj. V zadnjih mesecih se je število otrok, ki prihajajo v varstvo, podvojilo. Mesečna vzdrževalnina znaša 130 din, med varovanci, ki ostajajo v vrtcu od 5.30 do 20 ure zvečer, pa je tudi nekaj tujih otrok. Del vzdrževalnine plačuje za otroke svojih, delavcev tovar^ na in jim tako pomaga, kriti iždatke za varstvo. Tovarna se je povezala tudi zvzgojno-varstvenim zavodom, ki vodi in nadzoruje varstvo otrok.
Tovarna Novoteks je bila prva novomeška delovna organizacija, ki je pokazala dovolj razumevanja za svoje delavce in njihove družine, in je tako marsikatero zaposleno ženo razbremeni'a skrbi za varstvo.
Tudi v Bršlinu je še mnogo otrok brez varstva. Po ves dan se potikajo po cesti brez nadzorstva, neredko pa zaidejo tudi na dvorišče vrtca
Ob vsaki spremembi na* slova nam sporočite svo] stari in novi naslov!
Tekmovanje s cerkvijo
Pramica iz Novega mesta, fcl bi morala dobro poznati predpise, je znatno dvignila svojo stavbo tik pod cerkvijo na Trški gori. Povišana stavba zdaj zakriva pogled na cerkev z Bučne vasi in na svoje-'vrsten način konkurira '•cerkvi. •<. Ker spada ta zadeva v pristojnost spomeniškega varstva (cerkev na Trški gori je kul-turnozgodvinslci spomenik in je kot takšna zaščitena), se je ObS obrnila na ljubljanski Zavod za spomeniško varstvo s prošnjo, naj stvar reši. Z omenjenega zaveda že već kot pol leta rti odgovora, zanimivo pa je, da se je taisti zavod zelo odločno vmešal in onemogočil gradnje v Novem mestu na Ragovski ter na Dvoru. Preostane nam torej salo to, da ugibamo, če niso v zadevi Trške gore vmes zveze in poznanstva?
in radovedno in z zavistjo opazujejo svoje vrstnike pri igri in delu.
Janez šišk;
25 let kasneje
Odposlanca Kočevskega zbora 69-letnega Janeza šiška smo obiskali na njegovem domu na Tolstem vrhu pri Orehovici. Odpravljal se je na pot kot tedaj pred 25 leti, ko so ga ljudje tega kraja izbrali, da jih zastopa na zasedanju in sodeluje pri rojstvu naše države.
Janeza ni treba posebej predstavljati, saj je daleč naokoli znan revolucionar, eden izmed prvih pobornikov Osvobodilne fronte v teh krajih, kasneje tudi znan družbeni delavec, ki je precej viožiil za blagor ljudi in kraja, v katerem živi že sedem desetletij.
Drugo jutro ga je čakalo potovanje v Kočevje, pa je kljub temu pristal, da sva kramljala o preteklih letih...
Povedal je: »Imam občutek, da dobro izpolnjujemo besede, ki so jih sprejeli v Kočevju. Seveda bi bilo lahko tudi boljše, če hi vsi goreli za -isto stvar. Nevidna roka včasih preveč posega tam, kjer ni treba, in pozabi na tiste, ki bi pomojči'.potrebovali! Za nas pomenita vodovod in telefon veliko, za druge pa nič, ker ga že imajo.« Povprašal sem ga tudi po njegovih željah. Odgovoril je:
r' •' ' • > ; *	;•*	;7* J
»2elim, da bi naše delo nadaljevali mlajši, mi, ki smo nosili na ramenih revolucijo in povojno izgradnjo, ne moremo naprej nositi glarvnega bremena. Naloge naj prevzamejo mladi, ki imajo boljše sposobnosti, voljo in več moči.«,
Janez ima prav! Saj opravilo predsednika krajevne skupnosti, SZDL, gasilcev m še ne vem česa ni od muh!
Ko sem se poslovil od prijetnega in zgovornega moža, sem mu zaželel prijetno potovanje in bivanje v Kočevju ter mu zaklical:
»Na svidenje ob 30-letnici leta 1973!«
S.	D.
NOVOMEŠKA KOMUNA®
iO>
STANJE IN PROBLEMI PROGRAMIRANJA GOSPODARSTVA V OBČINI NOVO MESTO
Podjetja zanemarjajo planiranje
Iz odgovorov lahko ugotovimo skoraj soglasno potrditev v prvem vprašanju, kar nam pove, da v vsakem podjetju obstaja neki plan. Iz poznejših odgovorov je razvidno, da prevladujejo predvsem letni plani, ki zajemajo osnovne elemente poslovanja. Najpogosteje predstavljajo te elemente proizvodni plani, temu pa sledijo finančni plan s planskimi kalkulacijami, plan delovne sile, plan prodaje ter plan vzdrževanja sredstev in investicij. Kompleksne plane, s katerimi bi zajeli vse dejavnosti v podjetju, pa več kot polovica industrijskih in skoraj polovica ostalih podjetij ne sestavlja. Poleg letnih planov sestavljajo podjetja v pretežni meri še operativne, posebno je povečana udeležba le-teh v letu 1967.
Odgovori o izdelavi srednjeroč-
nega plana so zajeti v vprašanjih
2,	3 in 7. Ce primerjamo vse te odgovore, vidimo, da se ne ujemajo. Medtem ko v drugem vprašanju odgovarja 7 industrijskih oz. 52,3 odst. vseh podjetij, da so tak plan že sprejeli, so pri nekoliko konkretnejšem vprašanju odgovorila pozitivno le 4 industrijska podjetja oziroma 38,1 odst. vseh anketirancev. še večja odstopanja so med vprašanjem 3 in 7. Iz teh primerov lahko sklepamo, da je le manjši del podjetij začel pripravljati svoje razvojne plane. Neskladje posameznih odgovorov pa daje slutiti, da so tudi pritrdilni odgovori o sestavljanju letnih in operativnih planov podani v previsokem številu, t. j., da je število delovnih organizacij, ki uporabljajo planiranje kot inštrument izvajanja poslovne politike, vodenja in
upravljanja oz. racionalnega gospodarjenja, manjše, kot 'jih izkazuje anketa.
Zanimivi so tudi odgovori na vprašanje, kdo pripravlja plane v podjetju. Samostojne planske službe imajo v večjem delu le v industrijskih podjetjih, v ostalih podjetjih pa je planiranje prepuščeno posameznim službam oz. samoupravnim organom. V zadnjem primeru bi si lahko razlagali, da pripravljamo plane komisije, ki jih imenujejo samoupravni organi, vendar večinoma ni tako, saj komisij v točki 5, ki je ostala prazna za »ostale sestavljavce«, ni omenilo nobeno izmed podjetij. Odgovore na vprašanje 5 si zatorej lahko tolmačimo:
1.	kot posledico še ne dovolj razčiščenih odnosov med samoupravnimi organi in strokovnimi službami, kjer te obstajajo, oziroma o
vlogi samoupravnih organov pri sestavljanju planov nasploh (kar velja predvsem za manjše delovne organizacije) in
2.	kot pojmovanje, da je planiranje enkratna akcija, podvržena trenutni situaciji, z večjim poudarkom na političnih in psiholoških motivih kot pa spoznanih ekonomskih potrebah.
Zelo majhen je odstotek podjetij, kjer pri sestavljanju planov uporabljajo izsledke strokovnih institucij izven podjetja. Pričakovati bi bilo tudi tesnejše sodelovanje podjetij iste dejavnosti. Na vprašanje, če pripravljajo plane v okviru poslovnega združenja, je samo 2,3 odst. anketirancev odgovorilo pritrdilno, od industrijskih podjetij pa samo eno. Anketirana podjetja so bila v glavnem manjša, takšna, ki ne presegajo števila 1000 zaposlenih.
Zaradi te relativne majhnosti tudi njihov prostorni horizont ne more zavzeti širših dimenzij, ki bi bile nujno potrebne pri zasnovi kvalitetnega plana, posebno še, če imamo v mislih plan za več let naprej.
Odgovori o analiziranju lastnega„ poslovanja so ugodnejši, saj večji del anketirancev odgovarja pozitivno. Največji odstotek je zabeležen pri tromese&nih in letnih analizah, kar pomeni ob obravnavi periodičnih in zaključnih računih. Medtem ko v industriji večji del podjetij analizira poslovanje tudi mesečno, pa tudi za krajša časovna razdobja (razvidno iz dodatnih odgovorov oz. pojasnil pod točko 6), je to v ostalih podjetjih manj pogost pojav.
Na vprašanje, kaj povzroča podjetjem težave pri planiranju, so največkrat omenjene razmere na tržišču pri plasiranju svojega blaga in storitev. Naslednjo skupino zaviralnih dejavnikov učinkovitega podjetniškega planiranja predstavljajo pri industriji motnje pri oskrbi z reprodukcijskim materialom in energijo, pri ostalih podjetjih pa vidijo težave predvsem v pogostem spreminjanju predpisov, oz. v pogostih sistemskih spremembah.
(Konec prihodnjič)
2
Končno le nekaj lokalu primernega?
Pretekli teden sta bila v nočnem lokalu CENTER na Glavnem trgu po dolgem času spet dobra muzika in živahen pevec. Tudi resnega občinstva navzlic slabi reklami ni man jkalo. Mladi in starejši so se pridno vrteli, pa najsi so bile melodije iz tega ali pa iz prejšnjega desetletja. Dogovor med upravo lokala in orkestrom DEHORS, da bodo oni m pevec Pero Dimitrijević organizirali pobiranje vstopnine sami, lokal pa bo imel zaslužek od prodanih pijač, je posrečena rešitev za večna pritoževanje gostincev, da so glasbeniki predragi, in večne pripombe glasbenikov, da gostinci ne znajo ceniti žive glasbe. Zdaj, ko se obetajo proste sobote, bodo lokali tudi ob petkih zvečer najbrž bolj polni!
Pevec Pero obljublja, da bodo zabavali Novome-ščane vsak petek zvečer, da bosta prišli pet tudi Marjana Deržaj in Irena Kohont pa še nekateri drugi njegovi prijatelji. Vstopnina je 8 din. če bi imel lokal boljši ventilator, bi ne imeli kaj pripomniti ...
Kako skrbijo Novomeščani za videz mesta
V času mrzličnega pehanja za zaslužek, tovarne, stanovanja, avtomobile itd. večina ljudi pozablja, da je pomembna dobrina tudi lepo urejena okolica doma in mesta, v katerem živimo
za poživitev pa. bi v parkih kazalo urediti še nekaj cvetličnih gredic.
Graje vredna je okolica Kapitlja, ki je popolnoma zapuščena. Cerkev si ogleda večina turistov že zaradi Tintorettove slike, a okolica cerkve je puščoba. To, kar je tu, je mestu v sramoto. Isto lahko trdimo za okolico muzeja. Komisija sodi, da bi se dal prostor pri muzeju, ki je poln ščavja in kopriv ter razmetanega kamenja, urediti za letno gledališče ali letni kino. Vse graje je vreden tudi novomeški Glavni trg, ki ima številna okna malone prazna. To je klavrna podoba tega trga, ki je sicer arhitektonska znamenitost mesta. Same arkade so polovična rešitev podobe trga, če ga ne bodo prebivalci zavestno ozelenili s cvetjem, kakor so tako lepo napravili v Metliki, Kranju, Kamniku itd. Tudi o ureditvi brega nad Krko bi bilo treba izreči odločilno besedo.
Podobne akcije bodo uspele le, če bodo Novomeščani, od katerih so akcije finančno odvisne, imeli v tem pogledu več čuta za lepoto.
Za turistično in hortikulturno društvo: TIT DOBERŠEK
Turistično in hortikulturno društvo v okviru svoje dejavnosti opozarjata prebivalce na to pomembno dobrino. Omenjeni društvi sta v ta namen na skupnem sestanku spomladi razpisali tekmovanje v ureditvi in zazelenit-vi vrtov, balkonov, oken in javnih prostorov. Sredi septembra sta društvi imenovali dve komisiji (eno za desni, drugo za levi del mesta, ki ga deli Krka) z nalogo, naj brez obzira na podane prijave za tekmovanje ocenijo vrtove, okna, balkone in javne zgradbe glede na ozelenitev in olepšave z rožami in drugim zelenjem. Komisiji sta za merilo ocene vzeli:
— prizadevnost (10 točk) prebivalca za olepšavo;
— estetska podoba (10 točk) celotne okolice doma in zgradbe z ozirom na cvetlice in zelenje.
Čeprav je bil čas uradnega ocenjevanja za navedeno ureditev malce pozen, sta komisiji vendarle lahko objektivno ocenili lepe, pa tudi zanemarjene ureditve hiš, ulic in celotnega predela mesta, posebno, ker so komisije spremljale (vsaj posamezni člani) ta dogajanja že od spomladi dalje.
Splošni vtis komisij (pa tudi drugih prebivacev mesta) je, da Novomeščani v primerjavi z drugimi večjimi kraji Dolenjske (na primer Metliko) v tej prizadevnosti močno zaostajamo. Predvsem so za videz mesta pomembni tisti deli in pročelja hiš, kjer se odvija glavni promet. Ce bi bilo na oknih in vrtovih več cvetja, če bi bile urejene žive meje, očiščene poti in jarki, bi bilo naše mesto, ki ima tako lepo lego, mnogo bolj privlačno za domače prebivalce in tujce — turiste. Ko-
misiji sta pri ogledu videli, kako se da s skromnimi sredstvi in smislom za lepo urejeno okolje veliko napraviti.
Ob zaključku svojega dela sta komisiji na skupnem sestanku predlagali, da s skromnimi prispevki turističnega in hortikulturnega društva najbolj prizadevne gojitelje rož in urejevalcev domov denarno nagradijo, podelijo diplome, pohvale in priznanja. Sprejet je sklep, da omenjeni društvi v ta -namen podelita:
— 14 denarnih nagrad,
— 2 diplomi,
— 15 pohval in
— 20 priznanj.
Denarno nagrado so si za ureditev vrtov, okolice domov in rož na oknih zaslužili: tov. 2en iz Koštialove ulice, tov. Fajfar iz Foersterjeve 5, Splihal iz Cankarjeve 32, Lekše s Ceste talcev, Bevc in Hrovat iz Ul. Mirana Jarca, Somrak in Ferbežar iz Pa-deršičeve, Savnik iz Adamičeve, Golob — Struga in Babič iz Šmi-helske, blok Majde Šilc št. 5 in 13 ter blok Trdinova 3.
Za zelo estetsko ureditev ozelenitev in za rože prejmeta diplomi Gozdno gospodarstvo — uprava v Gubčevi ulici in dr. Gros z Ragovslce c.
Za lepo ureditev vrtov, balkonov in okolice prejmejo pohvale: Lapajne (Muzejska), Gostiša (De Franceskijeva), Gril (Kandijska), Kralj in Redek (Paderšičeva), Skubic (Šolska), osnovna šola Novo mesto, pročelje pred frančiškansko cerkvijo je prav tako lepo urejeno, dalje gozdarski stanovanjski blok na Ragovski c., vojaški stolpič 4 na Zagrebški c., stanovanjska bloka Majde Šilc 3 in 12, stanovanjski blok na Cesti
kom. Staneta ter gostišči Breg in Loka.
Priznanje zaslužijo za ureditev okolice domov še Ahačič (Adamičeva), Adam in Obed (Valan-tičeva), Tomazin (Trdinova) itd.
Glede prizadevnosti gospodarskih organizacij je treba pohvaliti .učinkovito zazelenitev okolice bencinske črpalke, cvetlična korita pri osnovni šoli, dalje pročelje obrtne šole, samopostrežno trgovino ob Koštialovi ul., pročelje PTT, študijske knjižnice ter okolico nove kirurgične bolnišnice v Kandiji.
Ureditve čaka obrežje nad predorom v smeri žel. postaje, žive meje na poti proti žel. postaji, celotno Zupančičevo sprehajališče ob Krki, okolica pri vpadnici ceste v mesto iz strani Ločne, nabrežje pod staro bolnišnico na levi strani Krke, križišča v Žabji vasi, pred Hadlovo hišo in vpadnica proti Grmu. Na splošno so zelenice in parki letos lepše oskrbovani kot prejšnja let?.
ORGANIZACIJSKO-KADROVSKE ZADEVE NA SEJI KONFERENCE ZKS
Najlaže, toda narobe je udariti po tistem, ki je pokazal na greh!
Samo odkrito, demokratično vzdušje v organizacijah ZK je porok za vsebinsko reorganizacijo in bo pomagalo pritegniti mladino - Do kongresa ZKS sprejeti 100 mladih v članstvo ZKS
Poročilo in razprave o poteku političnih priprav na vseljudsko obrambo in o or-ganizacijsko-kadrovskih zadevah sta se na -zadnji seji konference ZK v Novem mestu strnili v tri ugotovitve: v organizacijah ZK je treba politično razčistiti in demokratizirati odnose, graditi politiko izveze na mladini, pri ustvarjanju vseljudske obrambe pa preiti v konkretno
Novolesovca gresta v Ameriko
• Konec oktobra bosta Jože Knez, direktor NOVOLESA, in inž. Marjan Lukane odpotovala v Ameriko. Potovanje, ki bo imelo poslovni značaj, je namenjeno vzpostavitvi tesnejših stikov med lesnim kombinatom NOVOLES in ameriškimi odjemalci. Znano je, da NOVOLES izvozi 25 odstotkov drobnega pohištva v Ameriko. Obiskala bosta tudi Kanado in tako zaključila ogled ameriške lesne industrije. ki je po produktivnosti prva v svetu.
435 otrok je bilo v. kolonijah
Letos je preživelo počitnice v kolonijah RK na Debelem rtiču, na Vranskem in v Fazanu pri Portorožu 435 socialno in zdravstveno ogroženih otrok iz novomeške občine. Počitniško letovanje teh otrok je veljalo 108 tisoč din. Denar je bil tudi letos zbran s prispevki delovnih organizacij (prispevale so več kot 50.000 din), s prispevkom ObS Novo mesto iz proračuna pa je bil zbran s prispevki staršev in soc!olnega zavarovanja
akcijo, ki naj sloni predvsem na mladini.
Pot do teh stališč je vodila skozi več ugotovitev. V občinski organizaciji je še vedno okoli 700 komunistov, ki se ne udeležujejo sestankov, ne plačujejo članarine in se na razne načine izmikajo statutarnim obveznostim. Organizacije niso naredile skoro-da nič za sprejemanje novih, Ziasti mladih članov. Oba sklepa o tem sta že stara, uresničena pa nista.
Nedavna anketa med mladimi ljudmi je pokazala, da jih od vstopa v ZK odvrača predvsem dvoje: boje se, da bodo z vstopom v ZK izgubili idejno svobodo in da bo član-' stvo v ZK omejevalo njihovo pobudo. Ob tem se vsiljuje vprašanje: med 700 »neaktivnimi« komunisti je gotovo nekaj takšnih, ki v ZK ne spadajo več, toda polovica je lahko takšnih, ki so se odvrnili od ZK iz enakih vzrokov kot mladina.
Niso biii redki primeri, da so bili komunisti, ki se niso strinjali z raznimi nedemokratičnimi in protisamouprav-nimi postopki, izpostavljeni pritisku. Iz tožnikov smo nemalokrat, da bi prikrili vzroke, naredili obtožence.
To pomeni, da vzdušje v ZK ni dovolj demokratično, da imajo v organizacijah ZK skupine vodilnih delavcev nemalokrat odločujoč vpliv. V organizacijah je v takšnih primerih treba politično razčistiti z miselnostjo komunistov, ki so na vodilnih položajih, in jim povedati, da s svojo dejavnostjo in postopki v kolektivu nasprotujejo načelom organizacije ZK in da ne delajo komunistično. Nesprejemljivo je, da se komunisti po sodiščih med seboj tožijo zaradi besed, izrečenih na sestankih.
Pozor, šola!
1600 otrok odide vsak dan k pouku v osnovno šolo Katja Rupena in v gimnazijo, ki sta na Cesti herojev v Novem mestu. Dobršen del teh otrok je prisiljen prečkati cesto, preden pride v šolsko stavbo. V mnogih mestih imajo že več let pred šolskimi stavbami postavljene sodobne opozorilne prometne znake, ki z utripanjem neonske svetlobe opozarjajo voznike k previdni vožnji. Upajmo, da se v Novem mestu pristojni organi ne bodo spomnili na tak znak Šele takrat, ko bo kakšen šolar s svojim Uvlienjem opozoril na to!
„UPORI” po začasni upravi
Te dni bodo začasno zaposlili še 30 delavcev -Za 130.000 dolarjev opreme za Indijo - Naročila iz tujine za nove pošiljke se povečujejo
Samo s takšnim, političnim razčiščevanjem odnosov bomo v organizacijah ZK ustvarili demokratično vzdušje, ki bo pripomoglo k vsebinski preobrazbi ZK. Organizacije naj se zavzemajo za posamično obravnavo o sprejemih in izključitvah. Razčistijo naj nerešena vprašanja, ki odtujujejo mnoge zaslužne č»ane, zlasti borce iz NOB.
Za dejavnost starejših komunistov ne morejo veljati enaka merila kot za mlajše. To pa ne pomeni, da srno za 2 vrsti člano v v ZK. Gre le za to, da mlajši prevzemajo de-
lo	iz rok starejših in nadaljujejo to, kar so starejši začeli graditi. Pogojev za članstvo v ZK pa nikakor ne moremo zožiti zgOij na plačevanje članarine in udeležbo na sestankih.
V Šentjerneju so pred kratkim zakoličili zemljišče, na katerem bodo predvidoma do konca tega leta sezidali dodatne proizvodne prostore za potrebe obrata UPORI.
S to izgradnjo bodo UPORI uresničili del rekonstrukcijskega načrta, sprejetega pod začasno upravo, ki je poleti spet prenesla pravice do upravljanja na šentjernejske proizvajalce.
Pred kratkim so v Šentjerneju izvolili tudi nov obratni delavski svet. To je prvi samoupravni organ v obratu od časa, ko so s pričetkom začasne uprave razpustili vse organe upravljanja. Delavski svet se bo v teh dneh sestal in izvolil predsedstvo.
Ne kupujte zemljišča med »Labodom« in »Krko«!
Pred enim letom je neki lastnik s pomočjo malega oglasa prodajal »zazidljive parcele« nad novomeškim pokopališčem po 2.000 S din meter. Kupci nato niso mog-
li	dobiti lokacijskih dovoljenj, ker zemljišče ni predvideno za zazidavo z enosta-novanjskimi hišami. Lastniki zdaj spet ponujajo zemljišča nad tovarno perila LABOD in nad tovarno zdravil KRKA v Ločni. Ta zemljišča niso predvidena za zidavo, zato naj jih kupci ne kupujejo in naj se pred vsakim nakupom zemlje pozanimajo na Stanovanjskem podjetju, kako in kaj.
Praktični pouk bo v delavnicah
Poklicna kovinarska in avtomehaniška šola v Novem mestu si že nekaj let priza^ deva, da bi omogočila svojim učencem v delavn:cah tudi nekaj ur praktičnega pouka. Ker pa so njihove delavnice pretesne — preuredili so jih iz učilnic — je uprava šole. pred kratkim sklenila pogodbo z Avto-moto društvom iz Novega mesta, ki jim bo odstopilo svojo avtomehanično delavnico v Bršlinu. Dijaki višjih letnikov bodo pri praktičnem pouku popravljali vozila, nudili usluge voznikom motornih vozil in tako prispevali sami nekaj sredstev, ki so potrebna za vzdrževanje delavnice in najemnino.
Ob junijskem obisku v UPORIH smo zapisali, da bo obrat vložil do konca leta 1968 v proizvodnjo 4 milijone dinarjev, od tega 90 odstotkov v najsodobnejšo opremo, 10 odstotkov pa v proizvodne površine. Marsikaj od tega je že uresničeno in stanje v obratu se normalizira.«
Naročila za šentjernejske izdelke se povečujejo. Zaradi naročila za dobavo večjih količin potenciometrov v tujino bodo v obratu začasno zaposlili novih 30 delavcev. To je drugo povečanje števila zaposlenih, odkar izvajajo v UPORIH gospodarske (sanacijske) ukrepe. Poleti so sprejeli na novo 40 delavcev.
Indijska tovarna za .proizvodnjo uporov, keramike in kondenzatorjev, ki jo je zgradila kranjska ISKRA, je v UPORIH naročila za 130.000 dolarjev proizvodne opreme.
GOSPODINJE,
GOSPODINJE!
Pomenek o pralnih strojili
Zavod za napredek gospodinjstva prireja v petek, 11. oktobra, od 16.30 do 19. ure v Novem mestu v blagovnici MERCATOR; na Glavnem trgu prikaz uporabe pralnih strojev. Gospodinje bodo lahko izvedele marsikaj, česar še ne vedo, in tudi vprašale to, kar jih zanima. Ne zamudite torej ugodne priložnosti! Dejavnost zavoda, ki se ukvarja z izobraževanjem potrošnikov zlasti glede uporabe sodobnih gospodinjskih pripomočkov, se je odvijala doslej predvsem v Ljubljani. Tokrat se bo zavod z napovedano prireditvijo prvič predstavil tudi našim potrošnikom in gospodinjam.
Stolp bodo pokrili
Kot kaže, bodo letos nj, žužemberškem gradu le pokrili stolp. Krajevna skupnost bo prispevala 12.00 N din, raz^n tega pa je 25.000 N din dodelil sklad za pospeševanje kulturne dejavnosti pri sekretariatu za kulturo in prosveto SRS. Dela, ki se bodo pričela v kratkem, bodo tekla pod vodstvom Zavoda za spomeniško varstvo iz Ljubljane.
Pomladi kanalizacija v Vavti vasi
Predsednik krajevne skupnosti Straža Jože Štok je izjavil, da bodo iz sredstev krajevne skupnosti prihodnjo pomlad uredili kanalizacijo v Vavti vasi. Ob te priložnosti bodo uredili tudi nekatera nu,_~ ''"'^-tr^fikgcMska dela.
Še letos brv na Krki
Brv pod Stavčo vasjo bo letos urejena. Prevoze, les in delovno silo bodo dali občani, krajevna skupnost pa bo plačala razrez lesa in vodstvo del. Trdijo, da bodo občani že letos lahko uporabljali težko pričakovano »pot« čez Krko.
Novomeška kronika
■ TEČAJ PRVE POMOČI je
organiziral občinski odbor RK v vseh večjih naseljih v občini. Na podeželju se bodo začeli zaradi najrazličnejšega dela pa polju šele v novembru. Posamezne krajevne organizacije bodo sestavile posebne ekipe za prvo pomoč, ki bodo lahko ob nesrečah priskočile ponesrečencem na pomoč. Na tečajih bodo predavali znani zdravstveni delavci iz Novega mesta in Ljubljane.
■ PEČEN KOSTANJ je tudi v Novem mestu vsakoletna jesenska poslastica. Letos je kostanj dobro obrodil, zato so ga začeli v mestu peči že pred dobrim tednom. Merica pečenega kostanja (1/2 1) stane 1 din. Prve dni so se kupci kar gnetli okrog stojnic, kjer so spekli Uidi več kot 100 kg kostanja nn dan. Dober nasvet: vsaka peka naj bi dala res dobro pečen kostanj — včasih je vmes precej trdega!
■ ŠTEVILNE KROŽKE, v katere so se vključili vsi učenci, so letos ustanovili na poklicni kovinski in avtomehaniški šoli. Posebna anketa, ki so jo izvedli na šoli, je pokazala, da so mladi vajenci močno navdušeni za delo v športnih, kulturnih in drugih organizacijah, kjer bi radi sodelovali v izvenšolskem času. Krožki, ki jih vodijo učitelji in nekateri znani strokovni sodelavci, so že začeli delati. * •
■ UPOKOJENCI Z VRHNIKE so bili v ponedeljek, 7. oktobra, v gosteh pri novomeških upokojencih. Ogledali so si klub novomeških upokojencev in druge novomeške zna menit osti.
■ PREOBREMENJENOST novomeškega vodovoda je te dni ponovno pokazala svojo slabo stran, komunalci pa so morali spet kopati cesto na obeh krajih kandij-skega mostu.
■ NA NOVOMEŠKI TRŽNICI so morije gospodinje še pred nedavnim iskati vsevprek, kar so hotele kupiti, danes pa je izbira izredna in prodajalci kar kličejo k svojim stojnicam. Kostanj so prodajali po 1.50 din, solato od 1.70 do 3 din kg, kumare po 2 din, kirfijolo po 1.80 din, papriko po 1.60 do 5 din kg, jabolka po 1.50 do 2.5 din, jajca po 0 70 din itd.
■ GIBANJE PREBIVALSTVA: — Rodili sta: Vera Hribar z Mestnih njiv 12 — dečka in Ana Košak z Mestih njiv 11 — Uroša.
»Ena gospa mi je rekla, da bo zdaj kmalu po nas, ko neki šent-jemejski aoboderec kar po radijskem oddajniku in nekakšnem te-lefotru pošilja slike v inozemstvo! Pa se je potem izkazalo, da bi morali le njo poslati na Studenec, ker takim neumnostim naseda, taj je ena druga gospa rekla, da onemu ie Šentjerneja samo tehtnica za zlato ni prav kaaala . . .«
BlgJalalaElalsB
ig
13
ig
m
13
13
(3
13
13
13
13
13
13
13
13
13
13
13
13
13
13
13
13
LU
<
Z
o
c > = E
S« ^
C r v t
O) O” ®
O §__c 4-
° o ^
E 2 0> -
cc
LU
-E £ ~ c
■c-5 ,{/):=
- "D £! (D (S ifl ur 7:
.SL o
® 0~ _ qj
š»sl
a o •- ±
>N >0 r-_j a> •-a) o Q--2
>N ^ P
. »io
C —j v
0 o 3
J- +-	r-
a » rt ■-w -Q 2 _ « E «
c o s i
1 s-gŠ.
z
LU
GO
D
<
cc
O
_ o
<0 cc
00 >tfl
a>
— (A (0
Q.._
O) ra O T3
w w rt
9 ra £ ct
5 n _ n
a> c a> o
a) c >0 c 0) *-3 -X C
o
05 -*
- JS I
131
31
31
31
31
31
31
31
31
31
31
31
31
31
31
31
31
31
31
UPORABLJAJTE
(0 y -O <0
ZlO §>
o 5 ! «151
u>— c N 3 <u s:
WD-40
*
/-m'#
Ml
(0
ra .E
T3
2 Oj; _ d) C =j
“■•S	E"«!
>N = aoiwg|
■ IN TUDI VAS AVTO BO DOSEGEL TAKO STAROST
IZGUBLJENE
LISTINE
Katerih preklice objavlja
URADNI LIST SRS V LJUBLJANI.
lahko prekličete zdaj tudi s pomočjo
UPRAVE DOLENJSKEGA LISTA
V NOVEM MESTU, GLAVNI TRG 3.
Sprejemamo preklice za izgubljene
■ ZDRAVSTVENE IZKAZNICE,
■ DELOVNE KNJIŽICE,
■ VOJAŠKE KNJIŽICE IN
■ RAZNA SPRIČEVALA
Izgubljenih osebnih izkaznic, šoferskih izkaz* nic, prometnih knjižic in evidenčnih tablic NI TREBA VEC PREKLICEVATI!
Zvezni uradni list objavlja preklice o izgubljenih potnih dovoljenjih, oficirskih vojaških knjižicah in o invalidskih izplačilnih knjižicah.
31
i331313131il3]3iQ]
Gl
UPORABLJAJTE WD-40 • UPORABLJAJTE VVD-40 • UPORABLJAJTE WD-40 • UPORABLJAJTE VVD-40 0
O WD-40 lahko uporabite/ kadar hočete hitro posušiti vlažni vžigalni sistem in olajšati start. Potrebno je samo, da ga razpršite po razdelilniku, grelnih vodih, svečkah in po površini akumulatorja. Tako boste ne samo odstranili vlago, marveč boste preprečili tudi preboj toka, ki ga povzroča kondenzirana vlaga. WD-40 lahko vbrizgate celo v notranjost razdelilnika: tako ga posušite in izboljšate električne lastnosti vžigalnega sistema.
# WD-40 penetrira, maže in odstranjuje vlago, zato je njegova uporabnost v avtomobilizmu res vsestranska. Ker naglo prodira in maže, vam je v veliko pomoč, kadar je treba odviti zarjavele vijake, matice kljuke, vode brzinomera, sestavljive antene itd.
0 VVD-40 ne škoduje laku!
TUDI VI UPORABLJAJTE \VD-4rt m TUDI V! UPORABLJAJTE WD-40 • TUIJI VI II 'ORABLJAJTE WD-<0 «
MALI OGLAS,
Ki ga objavite v Dolenjskem listu — zanesljiv uspehi Prebere ga 130 tisoč gospodinj, vdovcev, kmetovalcev. dijakov, uslužbenk in vojakov doma in po svetu! — Poskusite!
KRKA
KRKA
TOVARNA ZDRAVIL NOVO MESTO
-ZJ=L5TFHST*-
/.v.v
m*
■
!vXvl
»Kv<
m
m
□ SERVISNI PREGLEDI IN GARANCIJSKA POPRAVILA
□ SPLOŠNA IN GENERALNA POPRAVILA VOZIL VSEH VRST
□ ZAMENJAVA MOTORJEV ZASTAVA IN TAM
□ KLEPARSKA
IN AVTOLIČARSKA DELA
avtoservis
m
v.v
ES*?*;*;:;
■Ur . -
§A
(
m
•vlv
V.V.'
m-
PIONIR
NOVO M C STO
sgp pionir novo mesto
USPEH USPEH U
USPEH USPE
USPEH US
USPEH U
USPEH
USPE
USP
USF
?
Oglas v
Dolenjskem
listu!
v.v
1
i
M
m
M
m
1
ivX
1
•	1 osebni avtomobil »Zastava 750«
•	1 motorna kosilnica »Alpina«
•	1	šivalni stroj »Mirna«
•	2	kolesi- »Pony«, Rog
•	5	mikserjev z mlinčkom	za	kavo
•	5	transistorjev Captain	de-luks
•	5 likalnikov z regulatorjem
• 10 jedilnih priborov za 6 oseb,
»Kordun«
Pri nagradnem žrebanju bo udeležen vsak vlagatelj, ki bo imel na dan 31. X. 1968 na svoji hranilni knjižici pri banki naloženih najmanj 2.000 din z odpovednim rokom nad 1 leto. Vsak vlagatelj dobi pri nagradnem žrebanju toliko žrebnih listkov, kolikorkrat izpolnjuje pogoj nagradnega žrebanja vendar je lahko nagrajen, samo enkrat.
Nagradno žrebanje bo v prostorih ban ke 11. XI. 1968
Izid nagradnega žrebanja z izžrebanimi varčevalci bo objavljen v Dolenjskem listu ter s posebnim obvestilom v prostorih banke in pošt, ki poslovno sodelujejo z banko.
Občani, ne zamudite priložnosti!
DOLENJSKA BANKA IN HRANILNICA NOVO MESTO
m
m
VASA KORIST
IN ŠE
NAGRADE POVRHU!
RES JE: DOLENJSKA BANKA IN HRANILNICA NOVO MESTO s podružnico v KRŠKEM in ekspoziturami v METLIKI in TREBNJEM je namenila vlagateljem vezanih vlog z odpovednim rokom nad 1 leto 30 nagrad:
B. RJABKIN:
MOČ NAVADE
Najprej je zmanjkalo papirnatih prtičev.
»Pa tega ni nihče opazil.«
»Seveda smo opazili. Bilo nam je neprijetno, toda potem smo se navadili.«
Kuhinja je začela streči že na pol ohlajena kosila.
»Vam je bilo to pogodu?«
»Se norčujete, kaj? Jeza me popade, če se spomnim sesekljanih zrezkov. In tako iz dneva v dan... Toda človek se na vse privadi, pa smo se tudi mi...«
V	jedilnici je nehal delati ventilator.
»Niste začutili?«
»Pa še kako. Nekaterim je od slabega zraka postalo slabo ... Toda nekako so zdržali.«
Znanstveni poskus se je nadaljeval. Sčasoma je bilo razbitih vedno več krožnikov in koaarcev.
»In kaj ste 9torili potem?«
»Ljudje so prve dni kar pobesneli, saj si lahko mislite, potem pa so začeli nositi s seboj lončeno posodo, namesto vilic pa so si oskrbeli palčke. Kaj hočete, živi se pa le.«
Slednjič so le zamenjali upravnika. Naenkrat je bilo dovolj plastičnih pladnjev.
»In gotovo je bi<lo bolje?«
»Seveda, posebno v začetku. Potem pa novosti niti nismo več opazili. Zdaj so stregli jedila, pečena na ražnju. Prikuhe po izbiri. Tri vrste omake.«
»Bržkone, je bilo okusno?«
»Kaj bi vam pravil! Kot doma. Vsaj spočetka se nam je tako zdelo. Potem pa smo se privadili.«
»V jedilnici je bilo gotovo čutita svež veter?«
»Kaj? ... Oh, da, seveda. Kot na morski obali. Ko so montirali ventilacijo, da so se nekateri celo prestrašili. Potem pa se nihče ni več zmenil.«
Po mizah so prhutali nerazrezani papirnati prtiči. Zlatila se je sveža sladica.
»In kako ste to sprejeli?
»Ha, ha, ha! Prvi dan sem prtič odnesel domov. Za spomin. No, zdaj pa...«
Ljudska modrost
Ako ne zagrabi za glavo. za rep naj nikdar.
bolezni ni treba prositi, zakaj sama še prerano pride.
Ako nimaš kaj delati, poidi hišo razkopavat, pa boš imel takoj dosti dela.
Blago se po niti nabira, a »o vrvi zapravlja.
Ako ima priklenjen pes tudi odveč kosti, veiidar jih drugemu ne pripusti.
v,n\eno je mnogo ročic, a nrekleto mnogo žlic.
Ako mož ženo zmerja, jo otroci tolčejo.
bogastvo ne osreči človeka.
Ako je v žitnici, še ni v izbici.
Bogastvo človeku ne odpravi smrti.
Ako komu prst podaš, če te za vso roko potegniti.
Bogatet je toliko zadovoljen s svojim bogastvom kakor siromak z berašt-vom
»Ste se navadili?« »Seveda.«
Potem so novega upravnika povišali.
Čez tri dni ni bilo več prtičev. Ventilator je utih-
nil, začeli so streči prve jedi z mrzlo skorjico na vrhu. Druga jedila pa so si gostje greli v kozicah, ki so jih prinesli od doma.
»No, in kako ste to sprejeli?«
»Tako, tako, počasi se privajamo.«
B K K /. BESED
HEINRICH VON KLEIST:
Vojna zgodbica iz 1806
Nemški pripovednik in dramatik Kleist, rojen 1877 v Frankfurtu ob Odri, umrl prostovoljno 1911 v jezeru VVannsee pri Potsdamu, je potekel iz stare pruske plemiške rodbine slovanskega izvora. V dobi napoleonskih vojn se je priključil osvobodilnemu gibanju mlade Nemčije. Nemirni duh je vtisnil pečat njegovemu delu, v katerem se romantični motivi in realistični opisi izravnavajo v klasično umerje nem slogu in jeziku. Spisal je več dramatskih del, med katerimi sta ohranila največ življenjske sile veseloigra v verzih »Der zerbrochene Krug« (Razbiti vrč, slovenski prevod Janka Modra pred izidom) in drama »Das Katchen von Heilbronn«. Iz Kleistove pripovedne proze se zmerom znova izdaja zgodovinska povest o uporniku zoper fevdalno gospodo »Michael Kohlbaz-s« (slovenski prevod Janeza Žagarja 1950). Spisal je tudi manjše število novel in kratko prozo, ki razodeva ostrino duha in dovtipnost.
Ko sem nekoč potoval v Frankfurt, mi je pripovedo-val krčmar v neki vasi blizu Jene, da se je več ur po bitki, ko je že vsa vojska princa Hohenloheja zapustila vas in so le-to obkrožili Francozi, meneč, da je zasedena, pokazal v nji en sam pruski konjenik, in mi je zatrjeval, da bi bili Francozi ta dan gotovo tepeni, pa če bi jih bilo trikrat več, kakor jih .ie bilo, tako bi bili vsi vojščaki, ki so se ta dan vojskovali, tako pogumni, kakor je bil le-la.
»Ta korenina.« je rekel krčmar. »je pridirjal ves prašen pred mojo krčmo in poklical: .Gospod krčmar!’ — In ko ga vprašam: ,Kaj pa bi?’ — je
ZAGOVORIL SE JE. Zena: »Ali ti res ni nič dolg čas?« — Mož: »Prav nič ne — lahko prisežem, da je res!« — Ona: »Jaz pa vedno mislim, da žaluješ po samskem stanu.« — On: »Kaj še! Jaz se čutim v zakonu tako srečnega, da bi se precej jutri spet oženil, če bi ti danes umrla!«
Lojze Jakopič: ■■■■
AKCIJA IH
"rdeča gos”
odgovoril: .Kozarec žganja!’
—	in je pri tem pahnil svoj meč v nožnico, .žejen sem.’ ,Bog v nebesih!’ pravim .glej, prijatelj, da izgineš od todi! Francozi so že tik pred vasjo.’
.Eh kaj!’ reče in poljži konju vajet čez vrat. Ves dan nisem ničesar užil.’ — ,Nu. menda te je zlodej obsedel. — Hej, Liza!’ sem poklical in mu postregel s steklenico gdanca, rekši: .Na!’ — in mu hočem celo steklenico stisniti v roko, da bi vendarle odjezdil. — ,Kaj pa še!’ reče, odrine steklenico in sname pokrivalo — ,kam bi pa s to črepinjo?’ — In je rekel: .Natoči!’, pri tem si je brisal pot s čela- .ne utegnem se muditi!«
,Nu, smrti si zapisan,’ rečem. ,Na!’ rečem in mu natočim; ,na, pij in odjezdi-. Naj ti bo zdravje!’ — še enega!' reče korenjak, ko že z vseh strani prasketajo streli v vas- — Jaz: ,še enega? Te čr-viči ...?’	'
,še enega!’ reče in mi ponudi kozarec. ,Pa dobro mero!’ reče si obriše obraz in
»Kaj hočete od mene?« — Takrat se je prvi gestapovec razbesnel vrgel name in me začel tako besno, biti, da je končal šele, ko sem padel po tleh in so me z mrzlo vodo spravili k sebi.
»Ti, bandit, boš postavljal pogoje, kaj hočemo od tebe! Kar hočemo. Ti, bandit...!« je rjul še potem, ko mi je drugi gestapovec že razlagal:
»Nalagal si nas, da ima v Ljubljani Kušar otroka partizanskega voditelja. Zakaj? Kdo ti je to svetoval? S kakšnim namenom? Kušar je naš človek, vseh šest otrok je njegovih ...« Prvi gestapovec ni mogel vzdržati. Skozi krvave 'solze in meglo omotičnosti sem videl, kako se mi je približal njegov morilski obraz. S pestjo me je sunil v trebuh, da sem za nekaj časa zopet izgubil zavest. Premočen do kože od ledene vode, sem nato prišel k sebi.
»Hočeš še, pes?« sem čul renčanje in si nagonsko skušal z rokama pokriti obraz, trebuh... Potem me je prvi dvignil od tal in me posadil v stol, ki ga prej v sobi nisem opazil. Nenadoma sta oba gestapovca odšla iz sobe in me sedečega v stolu pustila samega.
»Zdaj bodo spustili plin,« sem pomislil. Ta ugotovitev me je celo pomirila. Do kraja telesnih moči izmučen, bi smrt sprejel mirno. Bila bi odrešitev iz trpljenja. Toda namesto smrti je v sobo prišel nov gestapovski oficir. Skrbno oblečen in eleganten. Vljudno me je nagovoril.
»Fmilio Capeccio?« — Nisem razumel, kaj me vprašuje, zato je ponovil.
»Ti si Emilio Capeccio?«
»Da,« sem prikimal začuden, da me nova moč ni naskočila s pestmi ali bikovko. Oficir je zadovoljno prikimal. Opazil sem, da je skušal biti zelo vljuden.
»Povedali so ti, da vemo vse o tebi? In tudi, kaj te čaka, če boš poskušal še nadalje igrati dvojno vlogo? Nas ni mogoče goljufati. To si menda ugotovil? Torej? — Sklenili smo, da boš v taborišču delal za nas med Jugoslovani in Italijani. Jezika obvladaš oba zelo dobro. Le da ti bodo Jugoslovani bolj zaupali, ker imaš italijansko državljanstvo.« — še je govoril, jaz pa sem strmel nad nepričakovano spremembo svojega položaja in zahtevo gestapovskega oficirja. Nisem bil zmožen kar koli oporekati ali vprašati, samo strmel sem vanj in molčal. Moji možgani niso bili sposobni najenostavnejše miselne kombinacije.
»Ne boš poročal, kar bodo Jugoslovani in Italijani govorili med seboj, čenče me ne zanimajo. Ti si strokovnjak v našem poslu. To vemo. Znal boš ločiti bistveno od kopice nebistvenega. Zahtevam, da odkriješ kanal, po katerem komande, ki v Munchnu odstranjujejo ruševine in pobirajo bombe, iz taborišča prenašajo poročila in obveščajo Angleže o tajnah, ki ne bi smeie iz Nemčije. V Munchnu so neki nemški izdajalci, ki imajo zveze s taboriščno organizacijo, in ti prenašajo poročila dalje. Hočem odkriti organizacijo v taborišču in sovražne agente v Nemčiji, če ti naloga uspe, si po-
daljšaš življenje, če boš imel večje uspehe, si lahko priboriš pravico, da te pošljemo v borbene enote na vzhodno fronto, če pa nas boš poskušal varati, te zopet izročim onima dvema, ki puščata krvave sledove v tejle sobi. Si razumel?«
Prikimal sem in skušal razumeti. Nato sem brez odpora podpisal izjavo, da bom delal za gestapo
Ko sem dokument podpisal, sem ugotovil, da sem sicer zabredel v -silne težave, da pa sem pri uresničevanju svoje naloge, zaradi katere sem bil poslan v taborišče, pridobil čas. Pa tudi v prostoru. Gestapo sam me je vključil v mrežo, ki sem jo moral po nalogu Osvobodilne fronte slovenskega naroda v taborišču odkriti in uničiti.
Šest od desetih nas je tisti dan pozno zvečer prišlo iz gestapovske komande nazaj v taborišče v svoje bloke in na svoje pograde. S pretepenimi, krvavečimi telesi, s silnimi bolečinami na sebi in v sebi, kajti uvidel sem, da nisem samo prodrl v mrežo, ampak sem se v mrežo tudi sam uj'el. V močno mrežo. Jekleno, neusmiljeno. Zdrobila me bo ali zadušila, izpustila nikdar. Tako torej ne bom nikdar več svoboden
Nihče ne bo nikdar izvedel, kaj vse sem v taborišču fizično in duševno pretrpel, preden sem prebil karanteno, prišel na blok in bil uvrščen v delovno komando. Bil sem novinec in italijanski državljan, kar mi je še posebno otežilo položaj. Menda so bili Italijani v taborišču najbolj neenotno ljudstvo med seboj, brez močnejše in trdnejše organizacije, discipline in samopomoči. Med Jugoslovani bi se počutil čisto drugače, deležen bi bil tudi vseh pridobitev njihove ilegalne taboriščne organizacije, ki je za svoje člane preskrbovala dodatno hrano, boljših in varnejših delovnih mest v delovnih komandah. Jetniki so se namreč v taborišču bali predvsem transporta v neznano, plinske celice ali pa brezdelja v zaprtem bloku. Tam je bila hrana slabša in trikrat mani je je bilo.
Vse sem prestal, prišel v odprti blok, dobil delovno komando, ki je opravljala poljsko delo na prostrani taboriščni farmi. V zgodnjem pomladanskem času, ko je še debela plast snega in ledu prekrivala naravo, smo pripravljali tople grede za proizvodnjo najrazličnejših sadik Bistveno pri našem delu na farmi je bilo to, da smo skupina za skupino vsako jutro takoj po apelu odšli iz taborišča. Vračali smo se pozno popoldne, na večer. Pri samem delu smo se srečevali z drugimi skupinami in med seboj iz-’ menjavali novice. Prišli smo v stik celo z mnogimi civilisti najrazličnejših narodnosti. Seveda smo bili pod strogo in močno stražo esesovcev in lastnih priganjačev in kapojev. čeprav težko, je bilo takšno delo in življenje v taborišču vsekakor znosnejše, kot biti zaprt v bloku, ki je bil v samem taborišču še posebej ograjen z bodečo ograjo in izoliran.
Za mojo nalogo, zaradi katere sem prostovoljno in celo po zvezah prišel v taborišče, in sicer, da med slovenskimi in jugoslovanskimi kneflingi ugotovim, -kdo izdaja ali kdo nekontrolirano pripoveduje strogo zaupne stvari iz okupirane Ljubljane in iz ostalih krajev, je bilo delo v delovni komandi na farmi še posebno ugodno. Dobil sem nalogo, da na kakršen koli način izdajo ali govorjenje pre-preprečim. Tudi z likvidacijo izdajalca. Takšna pooblastila sem imel.
■nuHM
se usekne s konja, ,jaz pla. čam, kar plačam!’
,Ej, primojduši, jaz bi pa le rad, da bi te...! Na’, rečem in mu natočim, kakor je želel, še enega, in mu natočim, ko je izpil, še tretjega in ga vprašam: ,Imaš zdaj dovolj?'
,Ah, tale žganjica ni napak! Na,’ reče in se pokrije, .koliko sem pa dolžan?’
.Nič, nič,’ odgovorim- .Zgini že, za vraga! Francozi bodo zdaj zdaj v vasi,’ — ,Nu, reče in seže v svoj škorenj, .tedaj pa boglonaj!’ In vzame iz škornja štrcelj pipe, izpiha glavico in reče: ,Daj mi ognja!’ — .Ognja?’ pravim-,Bi rad . ..?’
.Ognja, da,1 reče, ,ker bi rad orižgal pipo tobaka.’ Ej,
tega brdavsa so viagovizajahali ... .Hej, Liz?.!’ pokličem dekle, in medtem ko si mo-žina baše pipo, mu deklina prinese ognja. — ,Na,’ reče možak s pipo v gobcu, ,zdaj pa naj Francozi le začno dri-skati.’ In pri teh besedah si potisne pokrivalo na oči, zgrabi za vajet, obrne konja in požene .Vražji sin,’ rečem, .prekle-mani .presukani obešenjak! Zgini vendar že, za vraga, kamor spadaš. Trije lovci — kaj jih ne vidiš? — so že pred vrati!’ ,Eh, kaj,’ *eče in pljune in pomeri tisto trojico z bliskavim očesom. .Pa če bi jih bilo desetero, o, ne bi se jih ustrašil!’ —In že jezdijo oni trije Francozi v vas.
— .Basa Manelka!’ vzklikne galjot in spodbode konja in zdrevi nadnje — z drevi, kakor je bog v nebesih, nadnje in jih naskoči, ko da bi imel ves hohenlojski zbor za seboj, tako da so Francozi, ne vedoč, ali ni morebiti še več Nemcev v vasi, za trenutek osupli, kakor sicer ni njih navada, — on. primojduši, pa zbije, preden je kdo z roko mignil, vse triss sedla, polovi konje, begajoče po trgu naokoli, zdirja z njimi mimo mene in vzklikne:
,Basa teremtetem!’ in ,ali zdaj vidiš, gospod krčmar?' in .Zbogom!’ in .na svidenje!’ in ,Hoho! Hoho!’
— «Takšnega korenjaka,« je dejal krčmar, »še svoje žive dni nisem videl!«
mm.
DOLENJSKIUšmmilR* VESTNIK •• vsak četrte
21
POIZKUSITE NASE MESNE PROIZVODE
In ostanite tudi njihov potrošnik!
POSEBNO VAM PRIPOROČAMO:
£ kranjske klobase O lovsko salamo % šunkarico
9 vse ostale vrste klobas In salam Za hrenovke, pečenice in safalade sprejemamo posebna naročila.	_
KMETIJSKO IN TRGOVSKO PODJETJE
KRUUJSIVU »n iruvtjav
UBj Agmsui
^	'	*	*	BREŽICE
OBRAT
KLAVNICA
tel. 72-231
rdečila za ft ustnice in \ laki za nohte
<9-
Komisija za sprejem in razporejanje delavcev pri
VELETRGOVINI
»MERCATOR«
LJUBLJANA poslovna enota
»STANDARD«
NOVO MESTO
objavlja naslednji prosti delovni mesti:
PRODAJALEC
za prodajalno
»RADULJA,«
Škocjan
(moški)
PRAKTIKANT
za živilsko prodajalno v Novem mestu
(moški)
Pogoji:
1. za prodajalca kvalificiran delavec v trgovini,
2. za praktikanta dokončana osemletka.
Nastop dela takoj. Pismene ponudbe pošljite do vključno 18. 10. 1968 poslovni enoti »STANDARD« — Novo mesto, Glavni trg 3.
»NOVOTEHNA« Novo mesto
razpisuje delovno mesto
ADMINISTRATORKE za en gros skladišče
Ponudbe sprejema splošni sektor 15 dni po objavi.
Osnovna šola Katja Rupena v Novem mestu
razpisuj e v varstvenem oddelku v Novem mestu pro^bo delovno mesto
ZA VZGOJITELJA
s srednjo, z višjo ali visoko pedagoško izobrazbo in opravljenim strokovnim izpitom. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
Kandidati naj kolkovane prošnje z življenjepisom in dokazili o izobrazbi pošljejo na naslov:	Svet
osnovne šole Katja Rupena v Novem mestu.
— Pot do vašega uspeha, mojster?
— Odlična oprema!
— In pot do opreme?
— Namensko varčevanje pri
Dolenjski banki in hranilnici
v NOVEM MESTU ali v njenih poslovnih enotah
v KRŠKEM, TREBNJEM IN METLIKI!
NEPOZABITE:	~	~
Dolenjska banka in hranilnica v Novem mestu je lani avgusta zvišala obrestne mere: za navadne vloge na 6,5%, za vezane vloge do 8%! — In ne pozabite tudi na ugodne obresti za sredstva na deviznih računih občanov, za katera plačuje banka 4-6 odstotkov v devizah, razen tega pa dodatno še 1,5 do 2.5 odstotka v dinarjih!
ZAHVALA
Ob bridki izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica
' ALOJZA ŽELJKA
s Kala pri Novem mestu
se zahvaljujemo vsem darovalcem vencev in cvetja, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam pomagali v težkih trenutkih. Posebno zahvalo smo dolžni kolektivom Novoteksa, Inisa, Iskre iz Novega mesta, ZB Bršlin, IMP Ivančna gorica, govorniku tov. Zagorcu za poslovilne besede, gospodu župniku in vsem, ki so ga spremili na zadnji poti
Žalujoči: žena, sinovi in hčerke z družinanv
OBRTNIK
NOVO MESTO
IH
iT
Uf
BRIGITTE
BARDOT
vsak četrtek
ena
»n
NUDIMO VAM UGODEN NAKUP ženskih in moških jesenskih in zimskih plaščev, ženske, moške in otroške LiLION bundice v lepih barvah in modelih, več vrst damskih kostimov, otroške LILION plaščke in pelcrinice ter večjo izbiro fantovskih in dekliških hlač
Vse to dobite po znižanih cenah za 30 do 60 odstotkov, V NOVI MODI in trqovini na Glavnem trau
ZA MLADE PO SRCU
Komisija za razpis delovnega mesta direktorja
gostinskega podjetja Majolika v Straži
razpisuje mesto
DIREKTORJA
Pogoji:
— visoko kvalificiran gostinski delavec z najmanj
3	leti delovnih izkušenj na delovnem mestu visoko kvalificiranega gostinskega delavca,
— srednješolska izobrazba in najmanj 3 leta delovnih izkušenj v gostinski stroki.
Poleg izpolnjevanja navedenih pogojev morajo biti kandidati splošno družbeno-politično razgledani in imeti organizacijske sposobnosti za vodenje delovne organizacije.
Ponudbe je treba dostaviti v 15 dneh po objavi razpisa s kratkim življenjepisom in dokazili o strokovni izobrazbi in delovnih izkušnjah komisiji za razpis delovnega mesta direktorja gostinskega podjetja Majolika, Straža.
Splošno gradbeno podjetje
»PIONIR« Novo mestc
objavlja prosti delovni mesti:
1. VODJE samostojne servisne delavnice v Metliki
2. REFERENTA za delovna razmerja
Kandidati morajo poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje:
pod 1. diplomirani strojni tehnik in tri leta prakse, pod 3. moški z urejeno vojaščino in ustrezno srednjo strokovno izobrazbo.
Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom pošljite v 15 dneh po objavi kadrovski službi podjetja na naslov: SGP »PIONIR«, Novo mesto, Kettejev drevored 37.
UPRAVNI ODBOR SKLADA »JOŽETA SLAKA-SILVA«
OBČINE TREBNJE
razpisuje
na podlagi 22. člena statuta sklada
posojila za izobraževanje
Posojila se bodo dajala predvsem tistim učencem in študentom občine Trebnje, ki dosegajo odlične uspehe ali so izredni talenti na posameznih področjih in kažejo sposobnost za nadaljnji študij, živijo pa v slabih materialnih razmerah in jim je zato študij otežen ali onemogočen.
Rok za sprejemanje prijav je 15 dni po razpisu.
Prosilec mora prijavi priložiti dokaz o zadnjem učnem uspehu in mnenje šole, ki jo je obiskoval.
Komisija za razpis delovnega mesta direktorja
VETERINARSKE POSTAJE NOVO MESTO
razpisuje mesto
DIREKTORJA
POGOJI: diplomirani veterinar z opravljenim strokovnim izpitom z najmanj 3 leti delovnih izkušeni.
Ponudbe je treba dostaviti v ia uueii po objavi razpisa s kratkim življenjepisom in dokazili o izobrazbi in delovnih izkušnjah komisiji za razpis delovnega mesta direktorja Veterinarske postaje Novo mesto.
RADIO LJUBLJANA
TELEVIZIJSKI
SPORED
NEDELJA, 13. OKTOBRA
9.10 Kmetijska oddaja v madžarščini (Beograd)
Test z glasbo (Ljubljana) 9.35 Dobro nedeljo voščimo z ansamblom Mihe Dovžana — (Ljubljana)
10.00 Kmetijska oddaja. (Beograd)
10.45 joči Peter — slovenski film (Ljubljana)
14.45 Balkansko prvenstvo v namiznem tenisu — prenos — (Skopje)
16.15 Saga o Forsytdh — ponovitev (Ljubljana)
17.05 TV Kažipot (Ljubljana)
17.25 Pot v začetek (Pilchi poi) nadaljevanje in konec evrovizijskega serijskega filma — (Ljubljana)
18.15 Posnetek nogometne tekme — Avstrija : Nemčija (Zagrebi
19.45 Cikcak (Ljubljana)
20.00 TV dnevnik (Beograd)
20.30 Vi javaj a 1 Ljubljana)
20.35 Zabavno glasbena oddaja — i Beograd)
21*30 Športni pregled (JRT)
22t)0 Atletika — prenos Ol mp:jade* iz Mehike (do 0.45) EVR 0.45 Poročala (Zagreb)
16.30 Olimpijski filmski pregled — (Sarajevo)
18.00 Pisani trak (Ljubljana)
18.20 Ne črno, ne belo — oddaja
»a otroke (Beograd)
19.05 Dubrovniške poletne prireditve (Zagreb)
19.45 CSkcak (Ljubljana)
20.C0 TV dnevnik »Ljubljana)
20.30 Vijava.ia 'Ljubljana)
20.35 Primož Kozak:	Kongres	—
predstava Drame SNG (Ljubljana)
22.30 Posnetek nogometne tekme Manchester United :	Estu-diantes (Ljubljana)
24.00 Poročila tLjubljana)
| FRIOZON — sredstvo za osvežitev	proatorov je »a-	1
delano iz prvovrstnih	esenc z vonjem	S
bora in lavande
j FRIOZON — vas obvaruje neprijetnih dišav v sta- |
==	#	#	frr:
novanju, avtomobilu,	odnosno v vseh	g
zaprtih prostorih, ki	jih uporabljate	§§
vsak dan
proizvaja
RADON.JA
SISAK
PONEDELJEK. 14. OKTOBRA
9.35 TV v šoli (Zagreb)
10.30 Ruščina (Zagreb)
11.00 Osnove splošne izobrazbe — (Beograd)
14.10 Madžarski TV pregled — (Beograd)
14.25 Poročilh (Ljubljana)
14.30 Atletika — posnetek z olimpijade (Ljubljana)
16.20 Propagandna oddaja (Zagreb)
16.30 Olimpijski filmski pregled — posnetek (Sarajevo)
18.00 Po Sloveniji (Ljubljana)
18.20 Propagandna medigra (Ljubljana)
18.25 O potrebah otrok in pravicah staršev — oddaja iz cikla Vzgojna problematika (Ljubljana)
18.50 Reportaža (Zagreb)
19.20 Vokalno instrumentalni solisti (Ljubljana)
19.50 Cikcak ((Ljubljana)
20.00 TV dnevnik (Ljubljana)
20.30 Vijavaja (Ljubljana)
20.35 Andrej Pogačnik:	Težave	z
neko generacijo — TV drama (Ljubljana)
21.35 Srečanje s Francetom Bevkom (Ljubljana)
21.55 Poročila (Ljubljana)
22.C0 Atletika — prenos olimdjade iz Mehike (do 24.00) (EVR)
TOREK, 15. OKTOBRA
9.35 TV v šoli (Zagreb)
10.30 Angleščina (Zagreb)
11.00 Osnove splošne izobrazbe — (Beograd)
14.25 Poročila (Ljubljana)
14.30 Atletika — posnetek z olimpijade v Mehiki (Ljubljana)
16.20 Propagandna oddaja (Ljubljana)
16.30 Olimpijski filmski pregled — posnetek (do 18.00) (Skopje)
18.20 Risanka (Ljubljana)
18.35 Praznik na Krasu — (Ljubljana)
19.05 Kmetijstvo v slovenskem gospodarstvu — oddaja iz cikla V središču pozornosti —
(Ljubljana)
H'.55 Cikcak (Ljubljana)
20.00 TV dnevnik (Ljubljana)
2C.30 Vijavaja (Ljubljana)
20.40 Druščina prevarantov — angleški film (Ljubljana)
22.05 Vizija — baletna oddaja — (Ljubljana)
22.30 Poročila (Ljubljana)
SREDA, 16. OKTOBRA
9.35 TV v šoli (Zagreb)
15.15 Poročila (Beograd)
15.25 Atletika — posnetek z olimpijade v Mehiki (Beograd)
16.20 Propagandna oddaja (Ljubljana)
ČETRTEK. 17. OKTOBRA
9.35 TV v šoli (Zagreb)
10.30 NemSčina 'Zagreb)
ll.CC Osnove sploš.ie .zjbrnzbe — (Beograd)
14.45 Po~očlla (Beoprad)
14.50 Šahovski komentar velemojstra Čir ca 1 Beo^.-pd)
15.10 Atletika — posnetek olimipi de v Mehiki < B -ogrid)
16.20 Propagandna oddaja (Ljubljana)
16.30 Olimpijski filmski pregled — (Skopje)
'18.00 Po Sloveniji 'Ljubljana)
18.15 Propagandna medigra -(Ljubljana)
18.20 Narodna glasba i Beograd)
18.45 Samorastnika — reportaža — < Ljubljana)
19.05 Češkoslovaška zabavno glasbena oddaja (Beograd)
19.45 Cikcak (Ljubljana)
20.00 TV dnevnik (Ljubljana)
20.30 Vijavaja (Ljubljana)
20.35 Saga o Porsytih — serijski film (Ljubljana)
21.25 Med Benetkami, Gorico, Kasslom in Gradcem — oddaja Kulturne diagonale — (Ljubljana)
22.25 Poročila (Ljubljana)
PETEK, 18. OKTOBRA
9.35 TV v šoli (Zagreb)
11.00 Osnove splošne izobrazbe — (Beograd)
11.30 Francoščina (Beograd)
15.25 Poročila < Beograd)
15.30 Atletika — posnetek z olimpijade v Mehiki (Beograd)
16.20 Propagandna oddajB (Zagreb)
1G.30 Olimpijski filmski pregled —
(Sarajevo)
18.00 Tiktak: Sanjica III. del — (Ljubljana)
18.20 Mladinski koncert (Beograd)
19.05 Na poti od Komende do Radovljice (Ljubljana)
19.55 Cikcak (Ljubljana)
30.00 TV dnevnik (Ljubljana) •
20.30 Vijavaja (Ljubljana)
20.35 Visoki zid — češki film — (Ljubljana)
22.00 Atletika — prenos z olimpijade v Mehiki (24.00) EVR
24.00 Poročila (Ljubljana)
SOBOTA 19. OKTOBRA
9.35 TV v šoli (Zagreb)
14.15 Poročila (Beograd)
14.20 Atletika — posnetek z olimpijade v Mehiki (Beograd)
16.20 Propagandna oddnja (Ljubljana)
IG.30 Olimpijski filmsk: pregled — (do 18.00) (Skopje)
18.05 Poročila (Ljubljana)
18.10 Jurij Oleša: Trije Debeluhi —mladinska igra (Ljubljana)
19.20 Sprehod skozi čas — (Ljubljana)
19.45 Cikcak (Ljubljana)
20.00 TV dnevnik (Ljubljana)
20.30 Vijavaja (Ljubljana)
20.35 Humoristična oddaja Vase Popoviča (Beograd)
21.35 Muzika in še o čem — glasbena oddaja (Ljubljana)
22.05 Veslanje — posnetek z olimpijade v Mehiki (do 0.10) — EVR
0.10 Poročila (Zagreb)
kdor ponudi DONAT ponudi zdravje
LIKALNIK ZASTONJ!
V PRODAJALNI
ELEKTROTEHNE
v Novem mestu
dobite pri nakupu pralnega stroja GORENJE 653 brezplačno avtomatski likalnik, pri nakupu pralnega stroja GORENJE 603 pa električno grelno blazino.
V prodajalni imajo veliko izbiro eno- m troiaznih elektromotorjev, peči na olje, električnih in kombiniranih štedilnikov, lestencev in stoječih svetilk, akustičnih aparatov, gramofonskih plošč, žarnic, grelnih blazin različnih velikosti in vsakovrstnega elektroinstalicijskega materiala. Na zalogi imajo tudi pletilne stroje REGINA.
Obiščite prodajalno ELEKTROTEHNE in prepričajte se o veliki izbiri in konkurenčnih cenah!
'la — Turistični napotki za tuje goste. 12 30 Kmetijski nasveti — inž. Ivan Kuder: Izkušnje s krmljenjem in prirasti bikov v pitanju. 12.40 Od vasi do vasi. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.05 Koncert za oddih. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.20 Glasbeni intermezzo. 15.40 Naš podlistek — B. Brecht: Vohun. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Mladina sebi in vam. 18.40 Naš razgovor. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 Ti in opera — I. oddaja:	Andrej
Jarc. 22.15 S festivalov jazza
• ČETRTEK, 17. OKTOBRA:
8.08 Operna matineja. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — Dr. Jože Maček: Iventarizacija novih rastlinskih bolezni v Sloveniji. 12.40 Pihalni orkestri na koncertnem odru. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.05 Mladina poje. 15.20 Glasbeni intermezzo. 18.15 Iz naših studiov. 18.45 Naši znanstveniki pred mikrofonom. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s pevko Marjano Deržaj. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.40 Glasbeni intermezzo.
41 Peko model SUZY
42 Peko model HEIDA
44 Peko model SUZY 4« Peko model HEIDA
26—172	amber	cordovan	2—7	109,(X)	Ndin
26—283	mexico	ali amber
klin (gov. ali tel. box) 2—7	105,00	Ndin
26—203	amber	cordovan	2—7	92,00	Ndin
26—284	amber	nubuk	2—7	92,00	Ndin
šec. 20.30 Zabavna radijska igra — Victorien Sardon: Madame Sans GC-ne. 21.30 Iz fonoteke radia Koper. 22.10 Oddaja za naše izseljence.
• NEDELJA. 13. OKTOBRA: 6.00—8 00 Dobro jutro! 8.05 Radijska igra za otroke — Marjan Marinc: Čarobni svinčnik. 9.05 Dober dan vam želi Jurij Souček. 10.05 še pomnite, tovariši . . . Pred 25. letnico SP2Z (Slovenska protifašistična ženska zveza). 10.30 Pesmi borbe in dela. 10.45—13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — vmes ob 11.00 Poročila — turistični napotki za tuje goste. 11.50 Pogovor s poslušalca.
13.15 Vedri zvoki z velikimi orkestri. 14.05 Nedeljski operni koncert. 15.05 Popoldne ob zabavni glasbi. 15.30 Humoreska tega tedna — Ivan Cimerman: Humoreske . 16.00 Zabavna glasba in šport. 17.30 Radijska igra — Mal-colm Hulke—Eric Padce: Zlati pi-skrček. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 »V nedeljo zvečer«. 22.15 Se-renadr.i večer.
• PONEDELJEK, 14. OKTOBRA: Glasbena matineja. 8.55 Za mlade radovedneže. 10.15 Pri ras doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Lojze Hrček: Selekcija vinske trte. 12.40 Majhen koncert pihalnih orkestrov. 13.30 Priporočajo vam ... 14.(te Lahka glasba s simfoničnim orkestrom RTV Ljubljana. 14.35 Naši poslušalci čestiitajo in pozdravljajo. 15.20 Glasbeni intermeazo. 15.40 Foje zbor »Kolo« iz Šibenika. 16.00 Vsak dan za vas. 18.15 »Signali«. 18.35 Mladinska oddaja: »Interna 469«. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s pevko Eldo Viler. 20.00 Koncert orkestra Moskovske filharmonije. 22.15 Za ljubitelje jaz-m
• TOREK, 15. OKTOBRA: 8.08
Operna matineja. 8.55 Radijska igra za srednjo stopnjo — Najdaljša pot. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Porodiia — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Vlado Simončič: Gozdno semenarstvo letos. 12.40 Slovenske narodne pesmi. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.05 Glasbeno ustvarjanje mladih. 15.45 Jezikovni pogovori. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Igra Simfonični orkester RTV Ljubljana. 18.15 V torek na svidenje! 18.45 Družba in čas — Prof. dr. Milko Kos: 1400 let po naseljevanju Slovencev. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s pevcem Stanetom Mnnclnijem. 20.00 Radijska igra — Tom S opnard: Albertov most. 21.15 Djset melodij — deset pevcev
O SREDA. 16. OKTOBRA: U.C3 Glasbena .matineja. 9.10 Iz albuma skiadb za mladno. 9.30 Četrt ure z orkestrom Ernest ThoTtl n.on.
10.15 Pra vls doma. 11.00 Poroči-
ZA SVOJCE V TUJINI!
Imate v tujini sorodnike, prijatelje, znance? Ali ste že pomislili, s čim bi jih razveselili za novoletne praznike? Podarite jim
SLOVENSKI
IZSELJENSKI
KOLEDAR
za leto 1969! Spominjal jih bo domačega sveta in jim prinesel v besedi in sliki košček rojstnega kraja. Hvaležni vam bodo za dobro izbrano darilo! '
Koledar bo izšel že konec oktobra. Pohitite z naročili, kajti za to knjigo je vedno večje zanimanje in je v zadnjih dveh letih bila tako zgodaj razprodana, da naknadnim naročnikom nismo mogli ugoditi. Tiste, ki želijo poslati koledar v Ameriko, obveščamo, da ga bomo poslali z letalom, če ga bodo naročili do 30. novembra.
Naročila sprejema:
SLOVENSKA IZSELJENSKA MATICA LJUBLJANA, Cankarjeva 1/11. Telefon: 21-234
VSAK DAN:	poročila ob 5.15,
6.00 , 7.00 , 8.00, 10.00, 12.00 15 00, 18.00, 19.30 in 22.00. Pisan glasbeni spored od 4.30 do 8.00.
• PETEK, 11. OKTOBRA: 8.08 G;asbena matineja 9.25 Glasbena pravljica — Ela Peroci — Ivo Petrič: Copatke sem pozabila. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti —inž. Jože Pust: Zakaj je nujno novo bo-nitiranje in kartiranje kmetijskih zemljišč. 12.40 Čez polja in potoke. 13.30 Priporočajo vam . . 14.35 Naši poslušalci čestitajo m pozdravljajo. 15.20 Turistični napotki. 15.25 Glasbeni intermezzo.
16.00 Vsak dan za vas. 17.05 človek in zdravje. 18.45 Kulturni globus. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s pevcem Edvinom FlLser-jem. 20.00 Koncert zbora »Slava Ktavora« iz Maribora. 20.30 Dobimo se ob isti uri. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih.
• SOBOTA, 12. OKTOBRA: 8.08 Glasbena matineja. 9.25 čez travnike zelene 9.50 »Naš avtostop«. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti 7- Blaž Siger: Krožek za pitanje in prodajo govedi v Rožni dolini. 12.40 Narodne pesmi iz Bosne Jn črne gore. 13.30 Priporočajo vain . . . 14.05 Paleta zabavnih me-lodij. 15.20 Glasbeni intermezzo. 15.45 Literarni sprehod — Jaro Novak: Diagnoza. 16.00 Vsak dan *a vas. 17.05 Gremo v kino. 17.35 Igramo beal! 18.15 Pravkar prispelo. 18,50 S knjižnega trga. 19.00 Lahko noč. otroci! 20.00 Sobotni večer z napovedovalko Ivi Koro-
ZAHTEVAJTE JO
* vaši mmm
■Kiasrm«'
SLOVENSKA
IZSELJENSKA
MATICI
DOLENJSKI UST * TEDNIK * VESTNIK■ vsak četrtek 60.000 izvodov!
1*23
V TEM TEDNU VAS ZANIMA
OKTOBRSKO VREME
V	PREGOVORIH
Kakor je Uršula pričela, bo zima vse izpela. — Se nerado listje obleti, vsak se zime naj boji. — Luka sneg prikuha. — Gal deževen ali suh, prihodnjega poletja ovaduh. — če vinotoka burja brijč, prosinca in svečana sonce sije. .
LUNINE MENE:
6.10. ® ob 12.46 14.10. € ob 16.05
21.10. $ ob 22.44
28.10. S ob 13.40
mmm
Ivanu Tomšetui iz Skopic, stanujočemu v Brežicah, za uspešno opravljeno diplomo na višji pedagoški akademiji v Zagrebu iskreno Čestitamo dobri znanci.
Dobremu možu in skrbnemu očku Alojzu Mirtiču iz Semiča iskreno čestitajo za njegov življenjski praznik žena Fani in sinova Branko in Slavko.
im<i«
Jan« Strajnar, Ponikve 7, Trebnje, prepovedujem pašo kokoši po mojih njivah na Trznah. Kdor' prepovedi ne bo upošteval. ga bom sodno preganjal.
tedensK6ledar
Petek, 11. oktobra — Samo Sobota, 12. oktobra — Maks Nedelja, 13. oktobra — Edvard-Ponedeljek, 14. oktobra — Nedeljko Torek, 15. oktobra — Terezija Sreda, 16. oktobra — Jadviga Četrtek, 17. oktobra — Mira
Brežice: 11. in 12. 10. jug. barv. film »Bomba ob 10.10«. 13. in 14. 10. amer. barv. film »Svet brez sonca«.
Črnomelj: 11. do 13. 10. amer. barvni film »Tajni agent Flint«. 15. in 16. 10. franc, film »Razmejitvena črta«.
Kočevje — »Jadran«: 11. do 13. 10. domači barv. film »Volk s Prokletij«. 14. 10. amer. barv. film »Matt Helm«. 15. in 16. 10. ital.
SLUŽBO DOBI
KVALIFICIRANO gostinsko ku-harioo z nekaj let prakse sprejmemo takoj za Dom v Kamniški Bistrici. Zaposlitev skalna. Pismene ponudbe pošljite Planinskemu društvu Ljubi jana-matica, Ljubljana, Miklošičeva 17.
IšCEM inštruktorja fizike za srednje šole. Naslov v upravi lista (1698, 68).
TAKOJ sprejmemo poštno gospodinjsko pomočnico k 4-članski družini. Lahko je tudi začetnica. Mojca Milkovič, Titova 101, Ljubljana.
STAREJŠO osebo, najraje upokojenko, za kuhanje v manjšem gostišču vzamem v službo. Stanovanje in hrana ter plača po dogovoru. Ponudbe pošljite na naslov: Gostišče »Murka«, Kamnik — Mekinje, Cankarjeva 45, Hrdlička — Laznik Ema.
1SCEM gospodinjsko pomočnico k 3-članski družim. Cesta herojev 33. Novo mesto.
SLUŽBO IŠČE
IZUČEN dimnikarski pomočnik lžfie zaposlitev. Naslov v upravi lista (1707/68).
STANOVANJA
ODDAM takoj vseljivo sobo, kuhinjo in shrambo. Milica Smiljanič, Gotna vas 40, Novo mesto.
DVOSOBNO stanovanje lahko dobite za 35 dinarjev, lahko pa tudi hišo ali vikend. Poiščite številko 10 revije Naš dom, ki je lahko ključ do vašega novega stanovanja.
ODDAM opremljeno sobo dvema mo&kima. Levičar, Paderši^iu 32, Novo mesto.
POSLOVNI prostor za avtoklepar-stvo, avtoličarstvo ali podobno ugodno oddam v najem. Zupančič, Krško, Cesta krških žrtev 139.
1SCEM enosobno stanovanje v bližnji okolici Novega mesta. Naslov v upravi lista (1699/68).
ODDAM lepo sobo in sprejmem v varstvo dva otroka. Pirc Majde Šilc 2, Novo mesto.
PRODAM trisobno stanovanje v Kandiji tekoj vseljivo. Naslov v upravi lista (17C9/58).
MOTORNA VOZILA
PRODAM motorno kolo BMW. letnik 1954 v dobrem stanju. Cena ugodna. Mihael Grgetič, Rajec 19, Jesenice na Dol.
PRODAM kombinirani otroški voziček in košek. Naslov v upravi lista (1681/68).
ZARADI selitve prodam dnevno sobo in divan. Nad mlini 24, Novo mesto.
POCENI prodam dve postelji z vzmetmi in dve nočni omarici. Naslov v upravi Dol. lista (1693/68).
L GODNO prodam stroj za issde-lavo cementne strešne opeke — kompletno. Cenjene ponudbe na naslov; Jakob Plešnik, Vinska gora, p. Velenje.
POCENI predam kompletno spalnico in štedilnik Tobi — desni. Marija Fabjcn, šeškova 18, Kočevje.
PRODAM sobno kredenco (trd les z marmornato ploščo). Jerebova 12, Novo mesto.
PRODAM industrijski pletilni stroj 5/100 er, v dobrem stanju, univerzalne kretnice in kroglične ležaje. Naslov v upravi lista (1701/68).
PRODAM zlat prstan z dvema večjima briljantoma ter žensko in moško kolo. Naslov v upraivi lista (1704/68).
UGODNO prodam kuhinjsko pohištvo. Breben. Zagrebška, blok
6.	Novo mesto.
PRODAM spalnico zaradi selitve. Canič, Nad mlini 23. Novo mesto.
POSEST
IIIšO, nedograjeno, vrstno — enodružinsko, ugodno prodam. Veselova 8, Grosuplje. Informacije: Anton Sever. Cigaletova 1, Ljubljana.
PRODAM enostanovanjsko hišo, 10 minut oddaljeno od železniške postaje Novo mesto. Naslov v upravi lista (1687/68).
PRODAM zazidljivo gradbeno parcelo v Novem mestu. Informacije vsak dan od 10. do 14. ure 7 Vrhovčevi 11, Novo mesto.
PRODAM parcelo s hišico 22 a. Marija Pakar. Gradišče 3. Dolenjske Toplice.
RAZNO
PRODAM
film »Cmok — cmok, bum — bum«. 17. in 18. 10. franc. barv. film »Pekel v vozu«.
Kostanjevica: 12. in 13. 10. ameriški barvni film »Deset zapovedi«
—	I. del.
Metlika: 11. do 13. 10. amer. barvni film »Raj na havajski način«. 12. in 13. 10. ital.-franc. barvni film »V senci Inkvizicije«. 16. in 17. 10. madžarski film »Ljudje .brez upanja«.
Mokronog: 12. in 13. 10. franc, barv. film »Obračun v Bangkoku«.
Novo mesto: od 11. do 14. 10. danski barv. film »Roke v vis, Fredi!«, od 15. do 17. 10. švedski film »Persona«. Od 1. oktobra dalje je pričetek kino predstav ob delavnikih	ob	17.	in	19.	uri, ob
nedeljah in praznikih pa ob 15, 17. in 19. uri.
Ribnica:	12.	in	13.	10.	španski
film »Nevesta v črnem«.
Sevnica: 12. in 13. 10. ital. film »Herkui osvaja Atlantido«. 16. 10. amer. film »Ona in njeni možje«.
Sodražica:	12. in 13. 10. ital.
barvni film »Invazija Vikingov«.
Šentjernej: 12. in 13. 10. »Grof Monte Christo« — I. in II. del.
Trebnje:	12.	in	13.	10.	mehiški
barvni mladinski film	»Vrni se iz
Mehike — Joselito«. 16. 10. angl. tragični film »Sollita«.
Ob težki izgubi naše drage mame in stare mame
ANE PLUT
iz Ručctnc vasi
se zahvaljujemo vsem, ki ste ji darovali cvetje in jo spremili na zadnji poti.
Žalujoči: družine Plut, Sinčič in Marinček
Ob smrti mojega moža, našega očeta in starega očeta
JOŽETA NOVAKA
se najiskme]^ zahvaljujemo vsem, ki ste prišli od blizu in daleč in ga spremili na zadnji poti in darovali cvetje. Posebno se zahvaljujemo sodelavkam in sodelavcem TT Novoteks, Cestnemu podjetju, LABODU in garniziji v Bršlinu za podarjeno cvetje.
Žalujoča žena in otroci
ESTILAI
MIZARJI! Najmodernejše mizarske univerzalne kombinirane stroje s petimi operacijami, poravnal-nike ter samostojne rezkalne stroje lahko nabavite pri inž. Pavlu Ledinku, izdelava lesnih strojev Maribor, Pajkova 6. Zahtevajte ponudbe s prospekti.
CEMENTNO strešno opeko dostavim takoj po 1 Ndin. Ljubljana, Milana Majcna 47.
SODARJI! Najmodernejše stroje za vašo obrt izdelujem: kombinirane stroje za obdelavo dog, ročne rezkalne stroje — gargle (obdelava glave, rezanje utorov), skobel-ne poravnalnike in drugo. Zahtevajte ponudbe. Inž. Pavel Ledinek, izdelava lesnih strojev, Maribor, Pajkova 6.
ŠČETKE ZA LOščILCE in za sesalce za prah obnovi ščetarstvo Armič, Ljubljana, Tržaška 52.
V	NEDELJO, 13. oktobra, bo v gos; lini v Beli cerkvi veselica. Igrai bo kvintet Veseli Dolenjci (brsta Slak). Pričetek Ob 15. uri. Vabljeni!
IZ NOVOMEŠKEMU PORODNišNiCE&i®
Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Ivanka Stojkovič iz Metlike — Darinko, Darinka Kos iz Šentjerneja — Simono, Dragica Bobič iz Škocjana
— Antona, Frančiška Hauptman iz Metlike — Andrejo, Marija Avsec iz Smolenje vasi — Natašo, Marta Brletič iz Hrsine — Vinka, Ana Modic z Verduna — Antona, Rozalija Krištof iz Sajehic — Stanislava, Marija Jarc iz Vrbovca
— Marjana, Jožica Bohorč iz Pfe-sladola — Mihaelo. Ivanka Zale-telj iz Sel-šumberka — Natašo, Marjeta Kotar iz Trebnjega — Matjaža. Marija Železnik iz Doline — Marijo, Ljudmila Starič iz Prelesja — Bojana, Marija Hočevar iz Podgore — Roberta, Marija Murn iz Podhoste — Jelko, Marija Kranjc iz orencov — Stanislava, Marija Kapušin iz Podzemlja
— Romana, Štefka Šavor s Kraškega vrha — Antona, Saša Pucelj iz Otočca — Boruta, Ana Novak iz Stranske vasi — deklico, Pavlina Medle iz šmarjete — dečka, Angela Trlep iz Orlake — deklico, Magda Hočevar s Krke — dečka, Zinka Berkopec iz Koroške vasi
— dečka, Cirila Zupančič iz Gornjega polja — deklico, Marija Balkovec iz Zilj — deklico, Marija Drčar iz Dolnjih Ponikev — deklico, Cvetka Rešetič iz Gomile
— dečka, Anica Pezdirc iz Metlike — dečka, Ana Mlakar iz Velikega Mraševega — deklico, A-nica Volkar iz Ruperč vrha — dečka in Rozalija Kopina iz Družinske vasi — dečka.
PRODAM nov avtotransistor »Te-lefunken« in dva še dobro ohranjena fotelja. Naslov v upravi lista pod oznako »Plačilo takoj«,
BOLEHATE NA ŽELODCU, jetrih, žolču, črevesju, prebavi? Poizkusite z rogaško DONAT vodo! Hvaležni boste temu prirodne-mu zdravilu! V Novem mestu ga dobite pri Standardu (Mercatorju), Hmeljniku in Dolenjki.
POROČNI prstan, ki vam ga bo izdelal zlatar v Gosposki 5 v Ljubljani, bo vas in vašo družico vse življenje spominjal na sklenitev zakonske zveze in hkrati lepo krasil vašo roko.
POPRAVEK MALEGA OGLASA
Pod oglasom, ki je bil tiskan zadnji četrtek v rubriki »RAZNO« in zadeva nakup ter plačilo mesa v mesnici Vindišar z dne 23. 9. 1968, je bilo pomotoma tiskano »Zvonka Kebe«, Labod, Novo mesto«. Oglas pa sem naročila jaz, podpisana Angela Nenadič, LABOD, Novo mesto. Opravičujem se tov. Kebetovi, da je do neljube zamenjave imen prišlo po moji krivdi.
Prav je, da zveste:
ČEMU STISKA in nepotrebno prerivanje?
Tudi vaš sosed ga lahko brezplačno
■ DOBIVA NA SVOJ NA-
■ SLOV do konca decem-
■ bra 1968, če si ga takoj | naroči! Zadostuje do-
■ pisnica, ki naj jo pošlje upravi Dolenjskega lista
■ v Novo mesto, Glavni trg 3 — in že prihodnji
■ četrtek mu bomo začeli naš pokrajinski tednik B BREZPLAČNO pošiljati na njegov domači naslov!
■ Povejte, prosimo, to ugodnost vsem prijateljem
■ in znancem, sorodnikom in sosedom:
■ VSAK NOVI NAROČNIK, ki si bo naročil DOLENJSKI UST v tej jeseni, ga bo dobival do konca decembra 1968 BREZPLAČNO! To ugodnost nudimo novim naročnikom predvsem zato, da bi spoznali pokrajinski časnik Dolenjske in se lažje odločili, da stopijo v krog stalnih bralcev domačega tednika. Prvo naročnino bodo plačali šele januarja ali februarja 1969 za prvo polletje prihodnjega leta.
■ V VSAKO HIŠO — DOLENJSKI LIST! To
znano in priljubljeno geslo še vedno uresničujemo, čeprav tiskamo zdaj vsak teden že nekaj nad 29.200 izvodov našega lista, ki ga bere doma in po svetu več kot 130.000 ljudi. Zares bi radi dosegli, da bi bil domači tednik vsak četrtek ljub in drag gost v sleherni naši družini! Prosimo Vas, seznanite zato z gornjo ugodnostjo vse, ki si morda zdaj .Dolenjca' še sposojajo pri vas ...
Lepo pozdravljata vse naročnike in bralce
UREDNIŠTVO IN UPRAVA DOLENJSKEGA LISTA
Slamna vas: poln avto ljudi zletel s ceste
Osebni avtomobil s štirimi potniki je 6. oktobra ob 15. uri zaneslo s ceste na skalnat breg pri Slamni vasi, na srečo pa se niti vozniku Ivanu Vidniču z Reke niti komu drugemu ni zgodilo kaj hudega. Lastnik bo moral plačati za popravilo vsaj 800 dinarjev, na kolikor je ocenjena tudi škoda pri nesreči.
Drnovo: z austinom na streho
Brez ran se je končala prometna nesreča 6. oktobra ob 17.30 pri Drnovem, ko je s ceste Ljubljana—Zagreb zaneslo osebni avtomobil austin Zagrebčana Draga Hercoga, ki je potoval v Zagreb. Osebni avtomobil se je prevrnil na streho, škodo so ocenili na
3.000 dinarjev.
Dobruška vas: voznik padel iz avtomobila
6.	oktobra ob 3,50 se je Alojz Avguštin iz Metlike z osebnim avtomobilom pri Dobruški vasi zaletel v pokvarjeni tovornjak, ki ga je vozil Bojan Vidrih iz Planine na Notranjskem. Avguštin je po trčenju padel iz avtomobila in se poškodoval, zdravniško pomoč pa so mu dali v novomeški bolnišnici. Škodo so ocenili na
6.000 dinarjev. Do nesreče je prišlo, ker je Avguštin v megli prepozno opazil tovornjak.
Črnomelj: ponoči sekal ovinek
V	Loki pri Črnomlju je Vinko Vlahovič 6. oktobra ob 3.15 z renaultom sekal nepregledni ovinek in se zaletel v fiat, s katerim so se peljali voznik Jože Kure iz Kanižarice in trije potniki. Ranjen ni bil nihče, škodo pa so ocenili na 5.000 dinarjev.
Mirna peč: motorist se ni zmenil za ponesrečenko
5. oktobra popoldne je motorist Jože Grablovec iz Ljubljane v Mirni peči podrl Zvonko Gorenc in se. ne da bi se zmenil za ponesrečenko, odpeljal dalje. Ugotovili so, da je motorist vozil vinjen, vendar pa ni hotel na odvzem krvi.
Novo mesto: učenec se je potolkel
Na novomeškem Glavnem trgu se je učenec 7. razreda Branko Vehar 4. oktobra dopoldne s kolesom zaletel v tovornjak, ki ga je vozil Sergej Purger iz Kopra, in se potolkel.
Mirna: pes skočil na avtomobil
2. Oktobra zjutraj je na osebni avtomobil Alojza Gričarja na Mirni skočil pes. Ko je voznik zavrl, se je vanj z avtomobilom zaletel Jože Prelih, Škodo so ocenili na 900 dinarjev.
Novo mesto: jam se je izogibal
2. oktobra zjutraj se je Peter Gimpelj s fičkom peljal v službo v novomeško ISKRO, ker pa se je izogibal jam na cesti, se je zaletel v avtokarom, ki ga Je vozil Franc Šuštaršič, škodo so ocenili na 1.000 dinarjev.
Otočec: v temi podrl kolesarja
Tomaž Prašnikar iz Dobrave je 1. oktobra zjutraj — bila je še tema — med Otočcem in Krono-vim z osebnim avtom dohitel in podrl kolesarja Jožeta Lindiča iz Stare vasi. Lindič se je pri padcu poškodoval in so ga odpeljali v novomeško bolnišnico.
Karteljevo: tovornjak s slabimi zavorami
1. oktobra popoldne se je pri Karteljevem, tam, kjer je bilo pol cestišča zaradi popravila zaprto, tovornjak, ki ga je vozil Petar Borič iz Vukovara, zaletel v ljubljanski taunus in ga potisnil v mercedes nekega nemškega voznika. Ko bi se moral Borič ustaviti, zavore na tovornjaku niso prijele, škode je bilo za okoli
9.000	dinarjev.
Dole: avtomobil zaneslo s ceste
4. oktobra zvečer je v Dolah zaneslo s ceste Suhor—Novo mesto na breg ljubljanskega avtomobilista Branka Sckčeviča. Ranjen ni bil nihče, medtem ko so škodo ocenili na 800 dinarjev.
Jezero: Beograjčana vrglo z mokre ceste
22. septembra opoldne je z mokre ceste pri Jezeru zarad^ neprimerne hitrosti zaneslo volkswagen, ki ga je vozil Beograjčan Lazar Sekulič. Škode je bilo za okoli 700 dinarjev.
S kombijem v telefonski drog
Voznik kombija Anton Kocjan iz Silovca je 29. septembra popoldne vozil iz Podgorja proti Pišecam. V Pišecah mu je spustila prednja guma, zato ga je zaneslo, da se je zaletel v telefonski drog in ga zlomil. Od tam ga je odbilo nazaj na cesto, kjer je obstal. Na avtomobilu in drogu je za okrog 1.800 din škode.
Nesreča zaradi nezasen-. čenih luči
Voznik osebnega avtomobila Ivan Losinšek iz Piršenbre“a je
27. septembra zv&ior vozil iz Globokega proti Brežicam. V Dsčnih selih mu je na ovinku • pripeljal naproti neznan voznik ■ osebnega avtomobila, ki ni zasenčil luči. Zaradi tega je Losinšek, ki je imel prižgane kratke luči, zadel v zadnH del vprežnega voza Franca Vogrinca iz Brezine, škode je za okrog 600 din.
Neprimerna hitrost
Motorist Jože Brečko iz Vlsoč pri Planici se je 27. se. pomoči peljal iz Brežic proti Ca-teškim Toplicam. V križišču pri gostilni Budič je zaradi neprimerne hitrosti zapeljal v desni obcestni jarek, po njem še 15 metrov, nato pa padal na cesto. Pri tem se je težje poškodoval in so ga odpeljali v brežiška bolnišnico. Na motornem kolesu je škode za okrog 20 din. Ker je motorist kazal znake vinjenosti, so mu odvzeli kri za preiskavo.
Mopedistu je zaprl pot
Vlado Finžgar iz Zagreba je
28. septembra popoldne z osebnim avtom v Pišecah prehiteval skupino pešcev, ki so šli z avtobusne postaje. Pri tem je zaprl pot mopedistu Stanku šularju iz Šontlenarta, da se je zaletel v osebni avtomobil in se laže poškodoval. Na vozilih je za okrog 800 din škode.
Motorni vlak povozil kravo
V	nedeljo, 6. oktobra popoldne, je motorni vlak, ki vozi na progi Ljubljana — Novo mesto, povozil pri vasi Vrhovo kravo, last Terezije Kastelic iz Martinje vasi pri Sentlovrencu. Krava je takoj poginial, vlak pa se je ustavil za toliko časa, da so jo potegnili izpod koles, škodo so ocenili na 1.500 dinarjev.
DOLENJSKI LIST
LASTNIKI IN IZDAJATELJI: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje.
UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Gošnik (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Slavko Dokl, Miloš Jakopec, Marjan Legan, Marija Pado-van, Jože Primc, Jožica Teppey in Ivan Zoran. Tehnični urednik: Marjan Moškon.
IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 70 par (70 starih din) — Letna naročnina: 32 Ndinarjev (3200 Sdin), polletna naročnina 16 novih dinarjev (1600 Sdin); plačljiva je vnaprej — Za inozemstvo: 50 novih dinarjev (5.000 Sdin) oz. 4 ameriške dolarje ali ustrezna druga valuta v vrednosti 4 ameriških dolarjev — Tekoči račun pri podr. SDK v Novem mestu: 521-8-9 - NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRA VE: Novo mesto, Glavni trg 3 — Poštni predal: 33 — Telefon: (068 V21-227 — Nenaročenih rokopisov m fotografi.) ne vračamo — Tiska CP »Deloo v Ljubllani