Mirkova kri. Ko je dan zatem novica začeia prihajati na Ravne, kar nismo hoteli verjeti, Nikoli več ne bo Mirko dvignil glave od papirjev na svoji delovni mizi in se zazrl v podobo Škrlatlce. Nikoli več Mirkovo oko ne bo vrglo pogleda na podobo Marte rti orna, verjetno največkrat upodobljenega alpskega vrha, ki je tudi krasila Mirkovo delovno okolje. In nikoli več se ne bo zjutraj, pri odhodu na delo, njegovo oko ozrlo proti UrSlji...
V vrstah ravenskih planincev je za-zevala vrzel, ki je ne bo mogoče hitro zapolniti. Mirko je v okviru ravenskega planinskega društva opravljal različne naloge, V času, ko sem bil predsednik društva, je bil Mirko med drugim tudi njegov podpredsednik, torej moj najbližji sodelavec. Bil pa je tudi načelnik gospodarskega odseka in gospodar koče na Ledinah. Za vedno mi bo ostala v spominu njegova požrtvovalnost v dobro društvu. Pri detu za kočo je spretno uporabljal znanje, ki si ga je pridobil v železarni pri opravljanju poklicnega dela kot nadzornik projektov pri izgradnji tovarne. Bodoči obiskovalci Koče naj se zato med svojimi obiski spomnijo tudi Mirkovega prispevka pri vzdrževanju in širitvi koče. Naslednji Mirkov prispevek društvu je širjenje kroga planincev in angažiranje članov za delo v društvu. Med prijatelji jih je gotovo nekaj, ki jim je vrata v planinsko društvo in ljubezen do obiskovanja hribov odprl prav Mirko.
Osebno se zelo rad spominjam najinega neposrednega sodelovanja pri pripravljanju izletov 02. pohodov. Dva sta mi še posebej v spominu. Pot «Čez goro k očetu« v decembrskih nočeh se je med koroškimi planinci zelo udomačila in priljubila. Ko smo jo leta 1993 prvič pripravili, je bil Mirko ob meni, ko sva jo pred pohodom skupaj prehodila, pomagal pa je tudi pri organizaciji in izvedbi pohoda. Upravičeno ga imam za soočeta te planinske poti.
Ko po osamosvojitvi Slovenije kar naenkrat ni bilo več obmejnega pasu, so se planincem odprli novi prostori. Z Mirkom sva takrat, leta 1992, načrtovala planinski pohod
po graničarsklh poteh. Opravila sva ga samo v prvi etapi od Strojne do Rehta, sama pa sva prehodila tudi etapo od Pece do Koprivne. Mirko je pri takšnih pohodih z novo vsebino vedno rad sodeloval. Med prijatelji in planinci, ki smo ga pobliže poznali, je veljal za poznavalca manj obljudenih in samotnih poti. Kadar je bil zaprošen, je rad svetoval in njegovi nasveti so se običajno pokazali koristni. Žal mu tisto soboto njegove obilne izkušnje in telesna pripravljenost niso pomagali. Pomagati mu ni mogel niti sin, ki ga je na pohodu spremljal. Gora ja hotela drugače. V imenu ravenskih planincev želim Mirku miren počitek v domači zemlji. Sinovoma, ki ju je imel tako rad in je bil nanju ponosen, onadva pa sta mu ljubezen obilo vračala, sestrama In bratoma In ostalemu sorodstvu izrekam v imenu društva iskreno sožalje. In naj se, Mirko, poslovim od tebe tudi kot bratranec, ki si mu bil največkrat planinski drug, Hvala, Mirko, za vse skupne ure in poti!
Maksimilijan Več ko
4. srečanje vodnikov PZS v Kamniški Bistrici_
V soboto. 18, novembra2000, seje v Kamniški Bistrici zbralo 35 vodnikov Planinske zveze Slovenije iz meddruštvenih odborov Podravski, Ljubljanski, Notranjski, Savinjski, Kam niš ko-Bistriški in Primorski. Med vabljenimi gosti so bili podpredsednik Planinske zveze Slovenije in član predsedstva PZS Borut Peršolja generalni tajnik PZS Srečko Podbevšek in vodja Odbora za kategorizacijo Bojan Pollak. Osrednja tema okrogle mi2e na neformalnem srečanju vodnikov PZS so bila številna vprašanja in dileme ob ustanovitvi že več let načrtovane in od planinskih vodnikov zahtevane vodniške komisije. S tem naj bi vodniki vendarle dobili telo, ki bi suvereno zastopalo interese prostovoljnih vodnikov Planinske zveze Slovenije v njenih organih: upravnem odboru PZS. skupščini PZS in v vseh mednarodnih telesih, v katere se vključuje planinska organizacija.
Ustanovljena komisija naj bi delovala samostojno, z visoko stopnjo avtonomije znotraj Planinske zveze Slovenije, s statusom stalne komisije upravnega odbora PZS. Kot takšna naj bi imela svoje organe delovanja, bila bi nestrankarska, neprotitna in nepridobitna. Strokovne podlage za delo komisije so bile že sprejete, vendar le v okviru Mladinske komisije PZS. V razpravi je podpredsednik Planinske zveze Slovenije Borut Peršolja predstavil razvoj dogajanj po sprejetju sklepa upravnega odbora PZS meseca marca leta 1998, daje potrebno pripraviti predloge In smernice za delo vodniške komisije. V sklepu ni bilo definirano, kdo naj pelje aktivnosti za njeno ustanovitev, Mladinska komisija PZS je nekajkrat opozorila Komisijo za vzgojo in izobraževanje (KVIZ), da se loti akcije, a se niti Komisija za vzgojo in izobraževanje niti nihče od njenih odborov pobudi doslej ni odzval. Zato je bila na podlagi skle-
Kipeča strast
ALEŠ TACER
Stopinja
kamna se oprime in vrv
se v dlani roke hrani; telo
se s skalami ljubkuje, njih hlad
toplote se ne brani...
Pogled žareči vrh objema, kipeča strast je zlitja cilj
in vez
ustvarjena
med nama dvema...
V žit ju
gore in človeka osvajanje se nežno snuje;
v brezmejno dalj višav, globeli ljubezni ples se nadaljuje...