I in m i Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr. * Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic". V Ljubljani 27. marcija 189G. £ Politiški oddelek. in se morajo vloge rešiti v tistera jeziku, v katerem se vlože. Seveda to more veljati le glede v deželi navadnih jezikov. Poljaku se ne morejo v materinščini reševati Pravosodni minister in jezikovno vprašanje vloge v Marija Celju, na) je tudi ondu domaćinstvo si pridobil, Italijanu pa ne v Levovu. Tega pač nikdo ni Pri letošnji razpravi o potrebščini pravosodnega zahteval. Slovenci smo zadovoljni, da le na Slovenskem ministerstva je minister grof Gleispaeh imel jako po- moremo z uradi slovenski občevati. Jedino to zahtevamo menljiv govor o jezikovnem vprašanju, v kolikor spada da se vloge, ki so se v prvi instanci slovenski rešile, v delokrog pravosodnega ministerstva. Po večjem mo- rešijo slovenski tudi v višjih instancah. Sicer je pa mi- zadovoljni, ako se bode nistrov govorov bil nekako jalov tudi v tem oziru. Njegov sukal nekak okrog remo njegovim govorom biti po njem ravnal. Žal, da popolnega zaupanja vanj ne govor je bil načelen, a potem se moremo imeti. Mož nemški liberalec in ga torej ve- tistega n kolikor bode mogoce". Če bode in kolikor bode žejo nazori te stranke. Bil je pa tudi nekaj časa pred- mogoče, je že nam Slovencem mnogo škodoval. Će se sednik nadsodišču v Gradcu in se ni kazal posebno pri- bodo uradniki, neprijazni slovenščini, popraševali, kaj je jaznega nam Slovencem. Minister je rekel, da je jezikovno vprašanje jako mogoče, bodo vedno dajali odgovor, da slovensko urado-vanje ni mogoce. Če se pa kaj odločno ukaže, pa kmalu kočljiva stvar, da se mora jednemu narodu vzeti nekaj, mogoče postane. Zato je pa ministrov govor nas pustil do česar misli da ima pravico, ako se hoče kaj drugemu popolnoma hladne in bodemo le čakali, če minister pridati. Te besede ministrové nikakor ne ugajajo, ker ne- pomore izraženemu vladnemu stališču tudi v praksi do ve-kako diše po tišti zloglasni nemški narodni posesti. Nemci ljave. Přiznal je minister, da so pomankljivosti pri sodiščih nimajo nobene pravice do nemškega uradovanja po SIo- v Istri in na Goriškem in rekel, da jih bode dal preiskati kaj venskem, in jim kakor narodu tudi nič mari ne gre, in jih bode po možnosti odpravil. Přiznal je, da kako se pri nas posluje. tem, da bi se Nemcem kaj mučen vtis napravlja, če porotniki ne znajo jezika zato vzelo, bi se moglo govoriti, ako se v nemških ženčevega. tem se ne dosega namen porotnih sodišč. kraj ih jelo vpeljavati slovensko uradovanje. Tukaj bi pa k Obetal je pa, da bode gledal, da bode te nedostatke od- večjemu Nemci le nekoliko težje dobivali službe pri so- pravil, kolikor je mogoče v meji sedanjih zakonov o po diščih na Slovenskem, ako se dosledno uvede slovensko rotnih sodiščih. Glede Istre pa mi ministru radi verja- uradovanje s slovenskimi strankami. Do javnih služeb v memo, da je malo težko dobiti jezikovno usposobljene Avstriji pa Nemci pač nimajo nobene predpravice. Če pa dokažejo, da imajo potrebne sposobnosti, k čemur še seveda pripada tudi znanje jezika, bodo tudi na Sloven- moci, Seveda moglo, ker je ondu treba uradovati tudi tej težavi bi se že v štirih bilo davno jezicih. odpo- da se je vsprejel predlog Slovenca dr. Razlaga skem vedno lahko poslovali. Dokler bode vlada stala 1874. leta, da se osnuje v Ljubljani vseučilišče za južne na stališču, da se kakemu narodu stori krivica, ako se dežele naše države, na katerem bi se predavalo v sloven -drugemu prizna pravica, tako dolgo pač ne moremo pri- ščini, hrvaščini, italijanščini in nemščini. Tedanja vlada čakovati povoljne rešitve jezikovnega vprašanja v Av- striji pa rajši osnovala nemško vseučilišče v Črnovicah, ki ne ustreza nobenim praktičnim potřebám. Grofu Gleispachu Bolj je pa nas razveselilo, da je minister naglašal, bi priporočali, da on, če mu je zares za jednakopravnost naj se delajo še tako lepe obljube. da sedanja vlada stoji na stališču, da se mora vsak av- pri sodiščih, se posvetuje s svojim tovarišem baronom strijski državljan zaslišati v svojem materinem jeziku Gautschem ? če morda ne kazalo dr. Razlagovega pred loga sedaj poklicati v življenje. Jedino s tem bi se od-pravila velika ovira izvršitvi narodne jednakopravnosti na Primorskem. Sicer je pa minister grof Gieispach obljubil, da bode pri imenovanju sodnjih uradnikov in njih pre-stavljanju se oziral na razmere v Istri. Posebno je pa nas neprijetno iznenadilo, da je minister govoril le o nedostatkih pri sodiščih na Goriškem in v Istri, popolnoma je pa prezrl, da so jednaki nedo-statki glede jezikovnih razmer tudi na Koroškem. To pač ministru ni neznano, ker je bil na čelu nadsodišču, v katerega področje spada Koroška. Zdi se nam, da je minister Koroško nalašč prezrl in to zaradi tega, ker ne mara Nemcem kratiti prvenstva na Koroškem. Ondu je pač pripravljen kaj storiti za Slovence, kjer se ima ome-jiti italijansko uradovanje, a proti Nemcem ga pa ni volja braniti naših pravic. Zato pa bodemo mi ministra Gleispacha sodili, kakor že rečeno le po dejanjih, ne pa po besedah. Velicih nad ne gojimo, ker so nade nas že prevečkrat goljufale. Politični pregled. Dunaj brez župana. — Vlada baje premišlja, če bi se ne dalo na Dunaju opraviti brez župana Da bi Luegerja, ko bode izvoljen, ne bilo treba priporočati v potrjenje, bi vlada dala dunajsko upravo voditi prvemu izvoljenemu podžupanu. Če bi to šio. bi dr. Luegerja popolnoma odrinili iz predsedstva mestnega zastopa. On bode voljen za župana, dva druga pa za podžupana. Ker bi on ne bil potrjen, bi vse posle le podžupana vodila. Niti v mestnem svetu bi potem dr. Luegerja ne bilo Seveda bi zaradi tega tem huje napadal vlado v obČinskem zastopu samem Sploh se pa mora reči, da vlada še sama prav ne ve, kako bi se pomagala iz zadrege. Ko bi bila gotova večina v dolenjeavstrijskem deželnem zboru, bi pač najrajše videla, da se zakon tako premeni, da bi du-najskega župana kar imenovala, a je malo dvomljivo. ce bi se za to večina dobila. Dolenjeavstrijski deželnozborski volilni red. — Vlada ne misli predložiti volilnega reda, katerega je sklenil dolenjeavstrijski deželni zbor, cesarju v potrjenje. Zbor je namreč sklenil, da se vpeljejo direktne volitve in bodo volilni kraji vse občine, ki imajo vsaj 20 volilcev. Vladi pa poslednja dolocba ne ugaja in je že pri razpravi v deželnem zboru predlagala, naj se za volilne kraje odločijo le one občine, ki imajo najmanj 50 volilcev. Ker se zakon ni sklenil po želji vlade, pa ne bode potrjen. Protisemitski listi se zaradi tega jako jeze in prete, da se z vlado ne bodo pogajali o tej stvari, temveč ostanejo pri prvotni svoji zahtevi. Grof Badeni ima torej še jedno težavo več. Državni zbor se bode po Veliki noči bavil z volilno reformo. Odsek jo je že rešil in izvolil liberalca dr. Grôtza za poročevalca. V poslednji odsekovi seji so se sklenile nekatere premembe volilnih okrájev. Iz srednještajerskega volilnega okraja nove kurije se bodo izločili slovenskobistriški, gleis-dorfski in kirchhofski sodni okraj. Prvi se pridruži spodnje-Štajerskemu volilnemu okraj u, poslednja dva pa graškemu. Sedaj je mogoče, da v graškem volilnem okraju zmagajo konserva-tivci, poprej bi pa najbrž bili socijalisti imeli večino. Nadalje se je sklenilo, da se bode v krakovském volilnem okraju v Galiciji direktno volilo. Vlada je prepričana, da ima za svojo volilno reformo potrebno dvetretjinsko večino. Reichspost, dunajsko krščansko-socijalni dnevnik ne stoji posebno na dobrih nogah. Po novem letu je bil začel iz-hajati po dvakrat na dan, a od 1. aprila bode zopet izhajal Ie jedenkrát na dan. To pa ni brez pomena. da se ta list ne more vzdrževati sedaj, ko se na Dunaju toliko govori o kr-ščanskem socijalizmu. To potrjuje, kar smo že mi večkrat tr-dili, da na Dunaju ne zmaguje kršćanski socijalizem, temveč le nemški nacijonalizem. „Deutsehes Volksblatt", ki je nemško-nacijonalťn, pa ima okoli 100 000 naročnikov. Tudi Reichspost*4 je zadnji čas bila nekoliko bolj nemškonarodna, a ljudje zanjo ne marajo, ker naglaša vedno tudi kršćanstvo. Dunaj-čaDje dandanes niso nič bolj pobožni, kakor so bili za časa vladanja liberalizma, samo bolj nemškonarodni so in žide sovražijo. Kdor pa misli, da bode iz sedanjega gibanja katoličanstvo imelo posebno korist, se pa vara. v Češko državno pravo. — Namestnik češkega deželnega vrhovnega maršala dr. Lippert je bil v „Neue Freie Prese" priobčil článek, v katerem je dajal razumeti, da bi Nemci přivolili v Češko državno pravo, pa le s pogojem, da se razširjena samouprava Češke ne razfcegne na Moravsko in Slezijo, da se priznajo Nemcem' na Češkem jednake pravice, kakor jih imajo Čehi in se to zagotovi z upeljavo narodnih kuri j in se prizna zaključeno nemško ozemlje, v katerem bi se le nemški uradovalo. Ko so vsi češki listi temu ugovarjali. je nemškoliberalna stranka zatajila svojega pristaša in se odločno izrekla zoper vsak federalizem. Gospodje bi bili pač radi dovolili, kar je dr. Lippert hotel; ko so videli, da se Čehi jim ne usedejo na limanice, so si pa mislili, lepše je, da ostanemo dosledni v načelih in se držimo centralizma. Veliko veselje je na Ogerskem, kajti dosegli so, da se bodo ogerske tisočletnice smeli udeležiti tudi vojaki. Vlada je zaukazala vsem budimpeštanskim izvoščikom, da si ob tisoč-letnici morajo napraviti tako imeûovano ogersko narodno nošo. majhne klobučke, ozke hlače in obvrvicane suknje. Tudi gospoda se bode tedaj kazala v tej nosi, ki pa ni posebno lepa. Hudomušni ljudje pa Madjarom celo odrekajo pravico do take noše Ko so prišli na Ogersko, imeli so Madjari le široke hlače in srajce čez hlače, kakor se še sedaj nosijo ogerski pastirji. Tako imenovano narodno nošo so pa še le bavarski krojači zanesli z Nemškega. Italija. — Novo ministerstvo se je predstavilo zbornici. Ministerski predsednik Rudini je ob splošnem zanimanju razvil vladni program glede Afrike. Pou larjal je, da bi bila vsaka vojska tako nepripravljena. kakor je bila laska, podlegla. Italijanski vojaki so se hrabro držali. Rudini upa, da bo zbornica podpirala novo vlado, ki je v tacih težavnih časih pre-vzela državno vodstvo. Vlada je dala popolno pooblastilo generalu Baldiseri v Afriki. Pogajati se hoče vlada z Menelikom. toda modro in previdno in odklonila bo vsako ponudbo, ki bi Italiji ne bila v čast. Dokler se ne sklene častěn mir, se bo vojska nadaljevala. Italija ne hrepeni po pridobitvi še nadaljnih kolonij v Afriki. Tudi, če bi Menelik to ali ono pokrajino po-nujal Italiji, ona je ne sprejme. Tudi za pokroviteljstvo nad Abesinijo ji ni. Da pa dosežemo časten mir, v to je treba sredstev in zahtevam torej 140 milijonov kredita v pokritje vojnih stroškov do konca tega leta. Rudini je konečno apeloval na edinost italijanskega prebivalstva. Zbornica je odobro-vaje vzela na znanje Rudinijev govor. — V vsem se vidi, da nova vlada ne bo dosti boljša od Crispijeve. Tudi ta hoče še nadalje molzti revno Italijo, ker je zahtevala kredit 140 milijonov. — Italijansko prebivalstvo vse želi miru. Tudi vladni listi pišejo v tem smislu, le poudarjajo častno rešitev vsega vprašanja, ki bode pa stala še veliko denarja. Crispijeva stranka po svojih glasilih smeši novo vlado, ki se je zbala Abesincev in ne nadaljuje vojske, dokler ni poražen kralj Menelik. Tudi sam kralj ni nič kaj naudušen za sklepanje miru in že je malo manjkalo, da ni pri novi sestavi ministerstva zopet Crispiju naročil sestaviti isto. Ta seveda bi bil poteia tirai staro, za Italijo toli nesrečno politiko. Kraljevič je menda kralja odvrnil od tega naklepa. — Italija torej sedaj sklepa mir z Abesinijo, in naj se potem še tako častno izmota iz te 123 afriške zadeve, brezdvomno je, da si pred svetom ugleda ni in ki opetovano izražajo željo, da bi bilo prav in ne bo pridobila s temi homatijami. Srbija. V minist rstvu nastali prepiri vsled najetja posojila, se lahko konČajo s krizo. Kralj slučaj imenovati zaČasno ministerstvo. namerava za ta Razširja se no- pravično, ko bi se trgovcem in obrtnikom tudi za leti 1896 in 1897 dovolile. davčne olajšave, ker je splošno znano, da je kupčija zelo trpěla vsled potresa. vica, da se kralj Aleksander zaroči s kraljičino grškega kralja. Na podlagi tega predlaga: Kralj Aleksander je star 20 let, istotako kraljičina Marija, ki je edina hči giškega kralja. druge strani se čuje, da gre kralj Aleksander le iz političnih ozirov v Atene, in da je poroČilo o zaroki prenagljeno. Bolgarija. Knez Ferdinand odpotuje v spremstvu Častita zbornica naj se obrne na visoko c. kr. finančno ministerstvo s prošnjo ; visokoisto naj blagovoli ukreniti, da se trgovcem in obrtnikom na Kranjskem, ki so trpěli vsled potresa, dovolijo davčne olaj- ministerskega predsednika te dni v Carigrad, da se pokloni turškemu sultanu Na to se poda v Peterburg, da se pokloni save v 1896 in 1897 u ruskému carju. S tem hoče izreči obema tema vladarjema za- hvalo da bil přiznán knezom bolgarskim Obeh teh dveh prve zasluge so, da je Ferdinand pripoziian knezom Bolgarske. Egipet. Italijansko-abesinska vojska spravila je na Zbornični svetnik Karol Luckmann priporoča predlog, ki se tudi soglasno sprejme. XIV. Zbornični svetnik Karol Luckmann govori obširno o namenu carinske in trgovske zveze z politično površje tudi egipčansko vprasanje. Znano je. da ima Ogersko, katera se mora vsakih deset let obnoviti Anglija v Egiptu svojo besedo. Rada pač postala pravi gospodar Egipta, toda temu delajo zapreke druge evropske velevlasti. Pri vsaki priliki poskusi svoj upliv ondi utrditi; Sedaj, ko se bije v posednji Abesiniji boj z Italijani, je tudi Anglija zactla manevrirati po Egiptu. Sudanci, ki so to-li na in poudarja koristi, katere mora imeti na pravični podlagi sloneča pogodba za obe državni polovici. Gospodarske razmere so se pa v korist Ogerski spre-menile in po pravici sojeno se ne more več misliti poti Angiiji, hoče ta malo v kot potisniti Sudanci so več ali na nadaljni obstanek dosedanjih kvot 30 in 70 Go manj prijazni Abesincem. Ker ti stoje zclaj na?proti Italijanom, vornik upa, da se bo visoki vladi pri pogodbenih so sklenil i Angleži nastopiti proti Sudancem S svojimi četami so udrli v njih \ okrajine ; hočejo pač še več Afrike za se: To svojo ekspedicijo opravičujejo Angleži s tem, da pravijo, da je pretila od Sudanc-ev nevarnost Egiptu, kar je pa pač obravnavah s kraljevo ogersko vlado posrečilo, s pri-držanjem jednotnega gospodarskega okoliša obeh državnih polovic, napraviti pogodbo, ki bo tudi odgo- izgovor. Italijanom je pritisk Anglije na Sudance jako dobro varjala razmeram naših državnih polovic. To se bo došel. Frarcija in tej prijazna Rusija ne bota mirno gledali, da bi si Anglija utrjala svoje stališče v Egiptu Sicer je pa itak uspeh anglfške ekspedicije dvomljiv. Kaj se je zgodilo Italijanom? € © - Óbrtnija. mmSPÍ Mmmrn ~2s •S» Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani, (Konec.) - , , XIII. Zbornični svetnik Avgust Skaberne spo-minja, da se je lánsko leto vložila pri visokem c. kr. finančnem ministerstvu prošnja, da bi se trgovcem m obrtnikom, ki so trpěli vsled potresa, dovolile davčne olajšave. zakonom z dne 23. junija 1895, » • * drž. zak. št. 88, se je hišnim posestnikom, katerim je potres hiše do cela ali le deloma poškodoval, dávek znižal, oziroma popolnoma odpisal. Deželni zbor vojvodine Kranjske se je tudi v svojem zadnjem zasedanju izrekel za oproščenje plačevanja deželne naklade in priznati se mora, da sta v tem oziru visoko državno zastopstvo in visoki deželni zbor kolikor sta največ mogla storila v pomoč hišnim posestnikom. Res je, da se je tudi z zakonom z dne 6. julija 1895 pa le tedaj zgodilo, če se kvota (prispevek) naše drž. polovice k skupnim troškom zmanjša in v soglasje spravi s sedanjimi obstoječimi gospodarskimi razme-rami, če se natančno določijo popolnoma jednaki po-goji za produkcijo in promet v obeh državah in če se napravijo določna določila za izvedbo teh načel in poda jamstvo za obdržanje teh. Govornik predlaga na podlagi svojega obširnega poročila: „Častita zbornica skleni, visoka vlada se naprosi, da pri obravnavah s kraljevo ogersko vlado z vsemi danimi ji sredstvi delà na to, da vse pravične zahteve tostranske državne polovice glede pogodbe zadobe veljavo in, če bi bilo potrebno, da carinsko in trgovinsko z vezo pravočasno odpove". Zbornični svetnik Vaso Petričič podpira obširno predlog. Zbornični svetnik Avgust Skaberne priporoča predlog. Zbornični svetnik Ivan Baumgartner se pridruži izvajanjem predlagateljevim in izjavi, da bi bilo v interesu tostranske državne polovice, prene-hati s sedanjim razmerjem, če bi se ogerska državna polovica ne ozirala na naše opravičene zahteve. Zbornični podpredsednik Anton Klein predlaga: drž. zak. št. 94, določilo, da se morejo trgovcem in „Častita zbornica naj o tej tako važni stvari danes obrtnikom, ki so potrebni postali vsled potresa, do- še ne sklepa definitivno, temveč naj se zadeva izroči voliti do zneska 100.000 gld. neobrestne, v štirih odseku v pretres in poročanje v prihodnji seji, ki se jednakih letnih obrokih vračljive ponapredščine in do ima sklicati v najbližjem času u zneska 10.000 gld. nevračljive podpore. Ta dva zneska Predlagatelj Karol Luckmann poudarja še jeden- sta se tudi že porazdelila in sta brezdvomno mnogo krat koristi jednotnega gospodarskega okoliša, se ne olajšala bedo. Priznati se pa mora, da imajo oni prav, more izreči za preložitev razprave, ker je zadeva itak 124 vsem natančno znana, in je trđno preverjen, da bi Će zemlja ni dobra î naj se gnoji že ob prenov- se z zopetnim posvetovanjem na nič novega ne prišlo, ljenju Vinogradov pri prekopavanju. Pri tem se pa rabi Zbornič. svetnik Vaso Petričič zastopa mnenje, da bi bilo za pogodbine obravnave koristno, če bi se udeleženi trgovci in obrtniki sklicali k enketi. Enketa bi, v kolikor pogodba zadeva interese trgovine, obrta in prometa, gotovo dosegla sporazumljenje, ki bi bilo dobra podlaga za pogodbo. Predlagatelj Karol Luckmann je tudi predgo- dobro strohel in precej zdrobljen gnoj, da se lepo razdeli po zemlji. Gleda naj se, da gnoj ne pride pre-globoko v zemljo in ne preveč v kepah. Če pride slamnat gnoj pregloboko v zemljo, leta in leta ne strohni, ker do njega ne pride dovolj zraka. Samo strohnel gnoj daje pa katere še trti škodujejo. trti takoj hrano. Če pa gnoj dolgo gnije v zemlji, dobro vspevajo razne glive, in priporoča, da se sprejme vornikovega mnenja njegov predlog. Podpredsednik Anton Klein umakne svoj predlog glede preložitve posvetovanja, na kar se predlog zborničnega svetnika Karola Luckmanna jednoglasno sprejme. Močna Gnoj dobro razdeli, da ga dobe vse korenine. Tudi lahko zemljo zboljšamo pri sajenju. trta bode zrasla samo, če se že prvo leto dobro razvije. Zato naj se trte sade v dober, močen, rahel kompost, da še prvo leto močno poženo, drugo leto pa že rede Zato naj se ne sade v luknje, temveč v izkopane jame. Obrtnijske raznoterosti. Vinogradov. Potem je pa nam skrbeti še za gnojenje že gotovih Več Vinogradov če bodemo imeli, več gaoja Senzacijonelna iznajdba. Ameriški inžener Beham je izumel neko novo gonilno silo, utegne še biti velike važ- nosti. Ta sila je kemična. Stroj katerega je Beham napravil sam meša dotične snovi, iz katerih se napiavlja plin, kateri služi kot gonilna sila. Stvar je sedaj še tajna. Poskusi so se baie dobro obnesli. Nova gonilna sila je baje cenejša, kot par, svetilni plin ali elektrika in se bode iala porabiti na želez-nicah, ladijah in v tovarnah. bode treba. Gledati ni samo na to, da bodemo imeli dosti živinskega gnoja, temveč tudi na to, da ga zbolj-šamo. Nadalje bodemo morali obraćati svojo pozornost na trtni les, pepel, domaće odpadke pa tudi na kupljivi umetni gnoj. Najbolje je gnojiti vinogradom jeseni, samo z nekaterimi umetnimi gnojili moraš gnojiti pomladi. Nadalje je treba nove nasade pametno obrezovati. Posebno ondu se bodo vinogradarji težko naučili pamet-nega obrezovanja, kjer so dosedaj na kratko trte obre-zovali. Ameriške trte se pa na kratko obrezovati ne smejo. & Obnovljenje Vinogradov. Pri sedanjih razmerah je jedno najvažnejših gospodarskih vprašanj, kako naj se obnove vinogradi, katere je pokončala trtna uš. Posebno moramo omeniti, da se obnovljenju vinogradov ne sme preveč štediti, ker Kmetijske raznoterosti. Za fino namizno sadje so najboljša prav nizka ali ne bodo pri sicer novi vinogradi obnovljenje še manj splačevalo. Normalna trta, ki se posadi pri našem podnebju mora biti 50 centimetrov dolga. Če jo posadimo v ne dovolj prekopana tla, pride spodnji del trte v nezrahljano pusto prst in se korenine ne morejo dovolj razviti, kar pa srednja visoka drevesa. Tišti sadjarji, ki najbolj iino sadje izvažajo, imajo na vrtovih največ taka drevesa. Krmljenje ptičev po šolah. Saksonska vlada je na-ročila učiteljem, da imajo po zimi posipati ptičem pred šolo. Otroci se bodo s tem privadili ljubiti ptice, posebno se bodo dosti vredni in se bode otroci za ptice zanimali, ako se bode jim naročilo, da vsakdo po svoji zmožnosti prinese donesek za nakup krme ptičem. ) Vlada se nadej a s tem mnogo koristiti kmetijstvu, ker se bodo ohranili mnogi koristni ptici. 3< ili ft^fc rfcrhrfcrÝ; &J&ŤJŤ-JŤ, rt^Ýufuítrfi; ."fuT.A iř «1 je pa posebno važno. Trta naredi le nekaj slabih stran-skih korenine in se naposled posuši. Če se pa trta tako posadi, da ima pod seboj še kacih 30 centimetrov prekopane in zrahljane zemlje, naredi močne korenine. Taka trta potem močno raste in rodi. Zaradi tega naj se pri centi-nekaj Poučni in zabavni del. : Lm leta Varšavski spomini iz 1830 (Ruski spisal N. P. Makarov.) VI. Junak in žrtva anekdotov. (Dalje.) Varšavi je bilo, kakor tedaj povsod strogo pre-Take trte narede korenine daleč na okrog. Pri tem povedano nižjim činom hoditi v gledališče, na koncerte pa seveda s časom dobro izmolzejo zemljo vseh redilnih in voziti se z izvoščiki. Zato se pa jim ni branilo hoditi 75 prekopavanju ne štedi, temveč naj se zemlja metrov globoko prekoplje. Prekopana zemlja je višji, kot je bila poprej, a se s časom poleže. snovij Potem pa trte začno pešati in se jih rada loti v konditorije, kavarne in gostilne in ondu zahtevati, kar m kaka bolezen. Pameten vinogradar pa ne bode čakal, da je komu bilo ugodno. Dve leti pred vstajo se je pa še bi trte hirale, temveč bode jim poprej pomagal. Pri tem to zabranilo nižjim činom s strogim ukazom. Kmalu po tej prepovedi je prosil Pukalov, naj ga je pa omeniti, da ameriške trte zahtevajo bolje pogno jeno zemljo, kakor naše domače. puste iz šole v mesto, kjer ima obiskati več znancev* 185 Ob treh popoludne bi bil rad kosil Šel jedni glavnih varšavskih ulic Šel ta čas po prag na ulico, je pa Pukalov pozabil nase in jedni gostilnici, koristi, postal je drug člověk : sedaj je mislil, da svoje nje- bila v pritličji in začel je z ulice trkati na okno. gova jedina dolžnost z burkami zabavati in smešiti ob- ki Na trkanje je prišla iz gostilnice lepa natakarica in činstvo. Kolikokrat smo šli v pravoslavno cerkev v Pod- vprašala : Kaj hočete, gospod? Kosil bi rad, odgovoril je Pukalov valski ulici. Nas pravoslavnih ni bilo mnogo ; samo šest mej šestdesetimi junkerji litovskega in volinskega polka. Pukalov, kot starši izmej nas je nas vodil. Z začetka, ko Vstopite notri. Ne smem, ni dovoljeno. smo prišli iz vojašnice, ki je bilo na Lazenhovskem parku, je šlo vse v redu. Ko smo pa prišli iz puste Sedaj je Pukalov pojasnil, da junkerjem ni dovo- Vejske ulice na Novi Svet, je Pukalov že katero na- ljeno hoditi v gostilne. Ker bil rad jedel, ker v šoli pravil. Izvlekel je žemljo in jo začel jesti, ter se je ni čakalo kosilo junkerjev, ki so šli v mesto, je po- grozno pačil. prosil ? da bi mu přinesli na trotuar mizico z jedilno Nehaj Pukalov! Kaj si se izmislil jesti na naj- pripravo in s stolom, in přinesli mu popolno kosilo, ka- bolj obljudeni ulici To sramotno ! Mari si lačen tero kar zunaj poje. Takému čudnemu naročilu se je na- rekel sem mu. takarica močno čudila, a Pukalov je znal pregnati njeno Kaj je to sramotno ? ekel Pukalov če je nezaupnost, izvlekel je iz žepa pet cekinov in potresel lačen vojak suhar? jih pred očmi natakarici. Mizo in stol so přinesli na trotuar in Pukalov kosil. Okrog njega se zbralo mnogo ljudij, kateri so se močno smejali seveda , kajti Drugi pot je od daleč zagledal na trotuar lepo oblečeno. Skremžil je grozno svoj obraz. damo i Jezus i Marija! kakšna spaka je to! rekla on se je vedno pačil in jih zabaval in zbadal * kajti to dama polglasno, zakrila obraz z rokama in obrnila se je on dobro znal. Ko se je tako nakosil pod milim na stran. nebom j se je še ravno tako napil kave pred neko ka varno. Posebno so se bale njegovega pačenja noseče ženske, Pukalov je služil za podpraporščika cela štiri leta, in ni nič nazadoval, ne napredoval. Jasno je bilo, da je prestolonaslednik nanj pozabil, a se ni nikdo upal spo-mniti ga o njem. Bilo je slabo. Na ta način utegne še dolgo ostati v nižjem činu. Sklenil je torej sam opozoriti cesarjeviča nase. Zato poprosil svojega narednika da ga pri prihodnji paradi postavi na konec v prvi vrsti. Rekel je svojim tovarišem: No, gospoda, jutri me pa odpuste, ali pa od- pravijo v šolo podpraporščikov. — Začela se je parada. Veliki knez gre mimo prvih vrst in se približa Pukalovu Pukalov je nakrat naredi 1 strašno grd i a vendar tako naraven obraz, da nikdo ni mogel vedeti, da se pači. Cesarjevič ni mogel zdržavati smeha. Kaka spaka je pa to? — vprašal je polkovnega poveljnika. boječ se, da bi spačka ne rodile. Tako je vsled svojih burk Pukalov deset let ostal junker, petdeset mlajših tovarišev njegovih je bilo že imenovanih za častnike. In še le čez jedno leto, po končani poljski vstaji imenovali so ga za častnika pri na-vadnem peštvu. Potem nisem več vedel zanj. Čez nekaj časa sem slišal, da po triletnem častniškem službovanju se je od vojakov poslovil, in ko je přišel v Peterburg svoji materi, mu je rekla: Peter! ti si se strašno povojačil. Takoj pojdi v inozemstvo, da se prevetriš in olikaš. In odpotoval je v inozemstvo. Če še živi in kje je sedaj, ne vem. Če bode morda čital j kar sem pisal o njem î mislim, da se ne bode ježil name, da sem se spomnil njega in seznanil čitatelje z njegovo osebo, jako skrajno, a ob jednem jako pošteno, blagorodno dobro in velikodušno. (Dalje sledi.) To je Pukalov, vaše veličanstvo Kak Pukalov ? Tisti 5 katerega ste ukazali, da ne smemo niti odpustiti iz službe, niti poslati na dopust, pa tudi ne poslati v šolo podpraporščikov. Pošljite ga v šolo rekel je cesarjevič in Pu kalo va so poslali, pa tudi v šoli stati zaradi svojih burk. mnogo moral pre vseh » Tu navedene burke o Pukalovem niso niti desetina katere je naredil v teku svojega junkerskega službo- Ni minul mesec, da ne bi bil napravil jedne, ali vanja. pa tudi dveh ali treh burk. krogu prijateljev in Katoličani v Zjedinjenih državah. Po najnovejših poročilih izdajateljev „Hoffmanns' Catholic Directory" znaša število katoličanov v Zjed. dr žavah sedaj 9,410.790 in se razdele na posamezne nad škofije in škofije : nadškofiji Baltimore je 240.000 katoličanov, škofiji Charleston jih je 8000, v Richmond 22.000 v v Sa- vanah 20.000, Wheeling 24.000, Welmington 20 000 in v apostolskem vikarjatu v North Karolini 3500. nadškofiji Boston je 600.000 katoličanov znancev bil je najumnejši, najmilejši in v visoki stopinji slede škofije Burlington 55.000, Hardford 250.000 1 , njej Man- zanimivi člověk stvarno se Vse je dovolj zabaval, pa tudi resno in Chester 100.000, Portland 88.000, Providence 200.000 znal razgovarjati in kako naudušeno je Springfield, Mass. 200.000. j včasih pripovedoval kako novo misel. Ko stopil čez V nadškofiji Čikago je 600.000 katoličanov, v ško ( 126 fijah njenega področja jih je v Âltoni 75.000, Belleville 50.000, in Peoriji 111.000. V nadškofiji Cincinati je 192.500 katoličanov, v škofiji Cleveland 250.000, dalje v škofijah: Covington 50.000, Detroit 153.875, Fort Wayne 68.000, Grand Rapids 90.000, Lcuisville 90.000, Nashville 25.000, Columbus 55,000 in Vincennes 98.508. V nadškofiji Dubuque živi 150.000 katoličanov; dalje spadajo k tej škofiji: Cheyenne z 3000, v Da-, venport z 56.000, Lincoln z 22.150 in Omaha z 58.210 katoličani. V nadškofiji Milwaukee prebiva 200.000 katoličanov, v škoíijah Green Bay 125.000, La Crosse 78.000 in Marpuette 70.000. V nadškofiji New Orleans je 325.000 katoličanov, dalje v škoíijah Dallas 20.000, Galveston 34.000, Little Rock 10.000, Mobile 17.000, Natchez, 17.378, Natshi-toches 30.000, San Antonio 66.000, v Brownsville 54.000 in indijanskem territorlu 13.869. V nadškofiji New York je 800.000 katoličanov, dalje v škoíijah: Albany 130.000, Brooklyn 500.000, Buffalo 160.000, Ogdensburg 74 000, Rochester 80.000, Syracase 70.000 in Trenton, N. J. 60.000. V nadškofiji Oregon prebiva 30.000 katoličanov, v škoíijah Boise City 9.600, Helena 30.000, Nesqually 42.000 in Alaska 4.000. V nadškofiji Philadelphia prebiva 415.000 katoličanov, v škoíijah Erie, Pa. 65.000, Harrisburg 42.000, Pittsburg 225.000 in Scranton 120.000. V nadškofiji St. Louis je 200.000 katoličanov, k tej spadajo škofije Concordia 12.000, Kansas City, 50.000, Kansas City, Mo. 42.000, St. Joseph 22.000 in Wichita 6.500. V nadškofiji San Paul biva 210.000 katoličanov, dalje v škofijah Duluth 23 000, Jamestown 21.000, St. Cloud 40.000, Sioux Falls 30.000 in VVinoma 38.000. V nadškofiji San Francisco biva 225.000 katoličanov, v škofijah : Montery-Los Angelos 50.000, Sacramento 25.000 in Salt Lake City 7000. V nadškofiji Santa Fe biva 133.000 katoličanov, v škofijah Denver 60.000 in v apostolskem vikarijatu Arizona 38.000. Poučni in zabavni drobiž. Ženski maturitetni izpiti. Učno ministerstvo je od-ločilo, da se imajo dopuščati ženske k maturitetnim izpitom na gimnaziji. Pri tem pa morajo dokazati, da so izpolnile 18. leto in obiskovale kako zasebno gimnazijo ali pa kot pri-vatistinje dovršile kako javno gimnazijo, ali pa pod kakim drugim rednim vodstvom pridobile si potrebno izobraženost. Reforma realk. Učni minister baron Gautsch, ki je znan nasprotnik realističnega pouka, hoče preosnovati realke tako, da se bodo na njih učili bolj humanistični predmeti, kakor sedaj, pouk realističnih predmetov se pa oineji. Posebno se bode razširil pouk nemškega jezika in slovstva. Novo ogersko vseučilišče. V Temešvaru nameravajo osnovati tretje madjarsko vseučilišče, ki se otvori bodoče šolsko leto. — »Glasbena Matica« na Dunaju. Veseli odpeljali so se danes teden pěvci in pevke „Glasbene Matice" ob svi-ranji vojaške godbe na Dunaj, da ondi v zahvalo mestu dunajskému za pomoč ob potresu, prirede dva dobrodelna koncerta. Na stotine spremljevalcev jim je pri odhodu želelo srečni pot in dober vspeh. Danes se vrača pevska četa domov in to še veseleja, kot je odšla. Prodrla je na celi črti. Zma-gala je in dosegla, kar je želela. Za velik trud je žela lep vspeh Dobrodelna koncerta, katera je pevski zbor priredil pod spretnim vodstvom svojega dirigenta g. M. Hubada in s sode-lovanjem godbe dvorné opere v veliki glasbeni dvorani na Dunaju dne 23. in 25. marcija, vspela sta najsijajneje. — V vsem je dalo potovanje pevskega zbora „Grlasbene Matice" na Dunaj povod občnemu zanimanju. Izletnike so na postaj ah slo-venskega ozemlja srčno pozdravljali. Do Miirzzuschlaga pripe-ljala se je potnikom naproti deputacija dunajskega odbora, na Dunaju pa je izletnike čakala velika množica ljudstva. Izletnike je pozdravil prisrčno dvorni svetnik gosp. Šuklje, odgovoril je dež. sodišča svetnik g. Vencajz, kot predsednik pevskega zbora „Grlasbene Matice". Zbor je zapěl „Domovina mili kraj", na kar so se izletniki ob „Živio" in „Hoch" klici odpeljali na stanovanja. Deputacija odbora „Grlasbene Matice", ki se je poklonila presvitlemu cesarju in ga povabila na koncerta, je ta milostno vsprejel in rekel, da odobrava lepo misel. Ne ve sicer, ali mu bo mogoče priti h koncertoma, veseli ga pa, da se zahvala za obilo podporo izrazi na ta način. Presvitli cesar je blagovolil tudi deputacijo milostno vprašati, kako močen je pevski zbor „Glasbene Matice", na kar se je odgovorilo, da 180 pevcev in pevk. Informoval se je cesar tudi o sedanjem stanju Ljubljane po potresu. Deputacija se je poklonila tudi nadvojvodam, ministrom in drugim dostojanstvenikom. Povsod je bila kaj prijazno vsprejeta. Z dohodom Matičarjev na Dunaj je tudi čedalje bolj rastlo zanimanje Dunajčanov za izredna koncerta. Že o glavnih skušnjah so kritiki svoje popolno priznanje izrazili. Orkester dvorne opere, v katerem so prvi glasbeniki dunajski, je spoznal g. M Hubada takoj jako spret-nega in nadarjenega dirigenta. Sprejel ga je pri skušnjah ob vsakem nastopu z godbo. Pač redko odlikovanje ! H prvému koncertu dne 23. t. m. zbralo se je v veliki glasbeni dvorani jako odlično dunajsko občinstvo. Dvorana je bila polna. Počastila sta koncert nadvojvoda Ludovik Viktor in Evgen, namestnik grof Kielmansegg, grof Hohenwart, okr. glavar in za-časni župan dunajski dr Fribeis, veliko drugih civilnih in vo-jaških dostojanstvenikov, poslancev itd. Po lepem Stritarjevem prologu pela se je cesarska pesem, katero je zbrano občinstvo stoje poslušalo. Mej vsemi toČkami dopadale so posebno lepe naše narodne pesni : Ljub'ca povej povej ; Je pa davi slan ca palal Luna sije; Prišla je miška ; Bratci veseli vsi ; Škrjanček poje, harmonizované od g. M. Hubada. Zbor je pel prekrasno in nadkrilil vse dosedanje svoje vspehe. Občinstvo je burno ploskalo. Navdušenje je rastlo od točke do točke. Dirigenta g. Hubada se je močno aklamiralo, pokazati se je moral opetovano na odru. Vročil se mu je krasen lavorjev venec. Nadvojvoda in dostojanstveniki so očividno izražali svoje priznanje. Glasbeniki ne morejo prehvaliti spretnosti in zmožnosti dirigenta g. Hubada in čilosti ter čistosti pevskega zbora. Dunajski časopisi kaj laskavo pišejo o koncertu. Ne morejo prehvaliti lepega petja. Kmalu bi ne našli dosti izrazov, s kate-rimi bi dali duška čutilom, katera so imeli pri koncertu. Odli-kujejo se posebno listi: „Presse", „Wiener Allg. Zeitung", „Wiener Tagblatt", „Fremdenblatt", „Neue freie Presse". Vsi večji listi torej, to ni majhna reč. Vedeti se mora, da pišejo za te liste najstrožji kritiki. Vsi hvalijo veliko spretnost diri* 12? genta Hubada, natančno in krepko petje zbora, imponuje jim mnogoštevilni pevski zbor in divijo se krasoti lepih naših lugi c. 2 gld ; dekan Pivska podružnica iz nabiralnika 3 gld. 10 kr. Lavrencič v Šmartinu gld. ; gosp. Cerar v narodnih pesnij. Poudarjajo slikovitost lepe kranjske narodne Blagovici 3 gld. 30 kr. ; g. Rihart Sevar v Zagorji ob Savi nose, v kateri so nastopile pevke in katero je pred vsem mnogo občudovalo dunajsko ženštvo, kateremu se je to padala. gld. ; šenklavško franciškaoska ženska podružnica v Ljub- Isti do- velikanski vspeh je imel drugi koncert dne ljani po gospe dr. Tavčar-jevi 239 gld. 20 kr. ; gosp. notar Platan v Ljubljani 5 gld. ; novomeški župan Fr. Perko 25. t. m., pri katerem se je prvikrat na Dunaju proizvajala 1 gld. ; Mohorjani v Gorici 4 gld. 60 kr. ; si. posojilnica v daljnega Lon- Radecah 10 gld.; podružnica na Vranskem 30 gli.; „prijatelj velika Dvořáková balada „Mrtvaški ženin". dona pripeljal se je k temu koncertu nalašc na Dunaj skla- naše družbe" v Tržiču gld ? ženska podružnica v Ajdov- datelj gosp Dvorak sam in koncert tudi vodil. Odobravanje šcini 76 gli. ; podružnica v Velenjah 100 gld ; podružnica v odličnega občinstva je bilo velikánsko, aklamirali so burno skla- Železnikih 19 gld ; iz Idrije stava 1 gld. ; moška podružnica dateija g. Dvořaka, dirigenta g Hubada 'in zbor. Po frene- v Kobaridu 20 gld. ; in g. A. Mašera 5 gld. 30 kr. ; si. ticnem ploskanju je zbor na občno zahtevanje dodal dve na- uredništvo „Míra" v Celovcu nabralo 197 gld. 90 kr. ; slavni rodni pesni sta zopet vse navzoce kar očarali. završila „Glasbena Matica" dano si nalogo, zahvaliti ako se odbor Slov. zveze u v St Petru pri Grorici 4 gld. 50 kr. ; gospa Mat Sebenikar na Rakeku 10 gld. ; podružnica v Lehnu cessrskemu Dunaju za izdatno pomoč po potresu, toli častno. 25 gld i si. hranilnica za Sv. Lenart na Kor. 8 gld da bi je častneje pac še kedo drugi ne mogel. Vsak zaveden V. Rohrman. tovarnar v Ljubljani 300 ročnih pletarčkov; g. Slovenec je ponosen na to. c. kr. učitelj Stegnar v Ljubljani zaboj knjig; vipavska Povratek Matičarjev z Dunaja. Tako veličastnega podružnica 2 gld. ; poslanec A Koblar 100 gli.; Letnarjev spreiema, kakor ga je priredilo ljubljansko obcinstvo domov Ivan v Mengšu 3 gld ; pri Sršenu v Ljutomeru nabranih se vračajočemu pevskemu zboru „Glasbene Matice", more biti gld. 75 kr. ; si. posojilnica v Gorjem Gradu gH deležna vlaku, še iz bitke došla zmagovita vojska. posebnemu družoica Loški Potok 48 gld. ; g Ušaj v Črnicah ; po-1 gid. je sinoči ob i 2 11. uii pripeljal naše pevce in pevke, 11 kr. ; si. posoji nica v Kamniku 30 gli.; gospa dr. Tav- zbralo se je na tisoče občinstva na kolodvoru Tacega navala čar-jeva v Ljubljani nabrala 11 gld. 84 kr. ; si. posojilnica v ne pomnimo kmalu. Mestni župan, občinskemu zastopu na čelu Mariboru 100 gld.; podružnica v Beljaku 9 gld. 80 kr. ; po- je pričakoval zmagovalcev. Ko je vlak, prihajal, zasvirala je družnica v Metliki 9 gld. 50 kr. ; g. notar Hudovernik v Ko-vojaška godba, iz tisoč grl pa se je vračajočim rojakom cul stanjevici 22 gld. 50 kr. ; Mohorjani begunjski 5 gld ; podruž- Živio". Župan g, Grasselli prisrčno pozdravi došlece, nica v Mokronogu krepek r kliČoě jim „Slava"! Zahvali se iskreno predsednik pevskega Neimenovanec z Dolenjskega 10 gld.; g. Lego iz Prage 15 gld. ; moška podružnica v Gorici 50 gld. zbora Vencajz. Po vsakem govoru zaorili so urnebesni dolarja ; V c. „Živio" in „Slava" klici. Mej sviranjem veselih melodij vojaške godbe odhajali so slavljenci in slavitelji v mesto. Presvitli cesar je povodom dobrodelnih koncertov na Čagran v L utomeru duhovščina ljubljanskega mesta 216 gld. 50 kr. ; prof. A. Kržič za 100 gld knjig ; Neimenovanka iz Ve-lenja 40 gld. ; si. posojilnica v Slov. Bistrici 10 gli. ; g. M. gld. ; posojilnica v Pišecah gld • ; Dunaju daroval 400 gld. „Glasbeni Matici" v društvene namene. podružnica na Greti 15 gld. 59 kr. ; gosp. Dragotin Hribar, Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani so lastnik tiskárně v Celju, gld si. okr. posojilnica v Mokro- poslali od 28. decembra 1895. do 21. marcija 1896: Po- nogu 15 gld. ; prva belokranjska ženska podružnica 23 gld. družnica za Poljansko dolino 25 gld. ; g. A. Podboj v Rib- 15 kr. ; ormoška nici iz nabiralnika 16 gld. ; g. Mih. Pesijak v Kamni Gorici ženska podružnica 57 gld. 51 krajcerjev. Ker so potrebe naše družbe letos posebno velike, tedaj pod-5 gld. ; g. I. Sapla v Ajdovščini 4 gid 30 kr. ; „nadporočnik" pisano blagajništvo uljudno prosi vse Slovence, da naj se podvoji rodoljubna požrtvovalnost. Bog plačaj mila srca ! Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda gld.; cerkniško-planinska ženska podružnica 81 gid; č. župnik L. Jenko 2 gld ; šentjakobska-trnovska ženska podružnica v Ljubljani 645 gld; g. Jožef Agreš v Brežicah 19 gld ; Slovenska šola v Gorici. Posl dr. Ferjancic, g. Peter Novak v Slov. Bistrici 4 gld ; moška podružnica na Vrhniki 40 gld. ; ženska podružnica na Vrhniki 50 gid ; č. g. dr. Gregorčič in Klun so bili pri naucnem ministru Gautschu vprašanje o slovenski mestni šoli Grča, župnik v Sempasu, 4 gld. 40 kr. ; ženska podružnica y Gorici. Minister je obljubil, da pospeši vso stvar. Skrajni in zahtevali, naj se že reši v Dornbergu 14 95 kr. ; gospa J. Tollazzi v Logatcu 7 gl. ; čas je pač že ! č. g. župnik A. Berce v Boštanju 16 gld. 62 kr. ; podružnica Kmetijska podružnica v Novem městu bode v Gornjem Gradu 25 gld. ; kropinsko-kamnogoriška podružnica za obdelovanje podružnicne trtnice najela posebnega oprávni ka, 36 gld.; Mohorjani v Beli Peci 50 kr. ; č. g. dekan Iv. Mu- bode hodil tudi okoli po vinogradih in pcučeval vinograd- g. Hočevar v Cerkljah 6 gld. 10 kr. ; g. Vavken v Cerkljah gld 63 kr. ; Mohorjani v Črnomlju gld.; ravec v Cerknem 5 gld. ; podružnica v Cerkljah 22 gld. 39 kr. ; nike, kako naj se zasajajo ameriške trte, kako naj jih cepijo itd. V podružniČnem področju bo ta opravnik vršil svoj posel brezplačno, drugod proti primerni odškodnini. Novo gasilno društvo ustanovljajo v Gor. Logatcu. Nesreća na železnici. Na dolenjski železnici mej Ljubljano in Lavrico prijel je minoli teden vlak vprežen voz Smerečnik v Št. Uju gld. ; M. Lab 1 gld. ; in Kačič v Soštanju gld Solčavski Mohorjani Kranjska moška podružnica 23 gld. 40 kr VI gld Zaveza župnik . notar 60 kr. ; zagor- skih Slovenk" 100 gld ; g. Mate Kenič v Orehku 1 gld 40 kr. ; v katerem sta sedela dva moška. Vlak je konja in voz raz-g. Fr. Cukljati v Št Gothardu 4 gid. ; tržaška ženska podružnica trgal, dotična moža pa znatno poškodoval. Ob železnici ni 34 o gld goriška ženska podružnica 100 gld.; c. g. Franc pregraje. Ko je vlak dohajal, je voznik pognal konja, da bi Ferjančič v Ljubljani ! gld. 50 kr. ; si. posojilnica v Metliki odšel pred vlakom preko proge, toda vlak je prehitel voz gld.; polkovnik V. Kranjc v Tarnovu 1 gld si. ured- in zgodila se je nesreća ništvo Slov. Naroda" v Ljubljani nabralo 525 gld. 87 kr. si. društvo „Sokol" v Ljubljani 10 gld.; si. posojilnica v Mo airju 25 gld. ; moška podružnica na Vrhniki 12 gld. 44 kr. Gruden na Vr . dekan ženska podružnica na Vrhniki 14 gld ; hniki 2 gld.; podružnica v Podgradu 17 gld.; Rogač gld. ; Mohorjani v Hrušiči 2 gld. 40 kr. ; č. Stef Perme, grozni morilec v Trojanah in v Ločici pri Vranskem sedi ta teden pred porotniki v Celju. Menelik in Pariški list „Gaulois" Jenko 1 gld.; ženska podružnica v Črnomlju 61 gld. 20 kr. ; moška polružnica v Postojini 100 gld.; g. prof. Štiftar v Ka- dneh toli zaslovelem možu: Abesinija. piše o tem v današnjih Menelik je sedaj 54 let star. Isti ima brijentalsko vnanjost in se v verskem pogledu drži tradicij svojih prednikov. Menelik je pristopen vsem modernim idejam ; kakor prijatelj napredka in civilizacije je dal napraviti v svojem taboru, haremu nasproti — kajti šoansko vojsko spremljajo tudi ženske — brzojav in celó telefon. Meneliku je obličje bledo in obdano z rujavo brado. Dasi absoluten vladar v svojih državah, je vendar nenavadno dobroten in uljuđen. On ljubi naše običaje in želi iskreno, da bi mogel obiskati Francijo. Se znanil se je hitro z ruskim jezikom, in cela vojska tajnikov in tolmačev delajo noč in dan v njegovem taboru pod poveljstvom njegovih ministrov, koje zbira včasih okolo sebe celo trikrat na dan. Menelik je toli miroljuben. da smemo misliti, da bi vzlic svoji sijajni zmagi rad sklenil z Italijani za iste časten mir, ne da bi zahteval, da se mu plača vojna odškodnina ali odstopi koji kos dežele. V ozna-čenje njegovega mišljenja moremo tu navesti povsem avtentično anekdoto. Začetkom ekspedicije je Menelik zabičal svojim vojakom, da v slučaju, ako bi ujeli Italijanov, nikakor ne smejo nadlegovati ćasnikarjev, ki spremljajo vojsko v nasprotnem taboru. „Zapomnite si to", rekel jim je; „ako naletite na italijanske poročevalce, pustite jih pri miru, kajti to so pisatelji in kar je pisano, je božje". Ali ni znamenita ta beseda v svojem orijen-talskem razumevanju? Slično pripoveduje neki sotrudnik pariškega „Figaro" o odnošajih v taboru Šoancev. Tudi ta posebno hvali lepi red, vladajoči tam, ter proslavlja miroljubivost Menelikovo. „Danes mi je podati le notic, ki ne potrebujejo komentarja", piše dotični časnikar. „Našel sem lepo urejen tabor, dobro oboro-žene vojake, veliko pušek, topov in ljudij, ki znaio rabiti iste. Ti vojaki niso nikaki divjaki, ampak so disciplovani. V njih nastopanju se izraža nekaj od-ločnega, nekaj idejalnega, kar me je presenetilo. To niso oborožene druhali, ampak to je oborožen narod. Na teh Ijudeh je opaziti nekako spremembo. Oni, ki so se mi viděli v njih deželi nekaki tlačitelji, vidijo se mi na bojnem polji jako častni. Res je, da se med njimi nahaja mnogo duhovnikov, „zdravnikov" in redo vniko v, takozvani „alaka" in „melouski". Pravim pa „versko" in ne — „fanatiško" navdušeni. To me je presenilo bolj nego vse drugo. To in pa še nekaj: da med Šoanci opravljajo — ženske službo za oskr-bovanje, In one opravljajo to uprav čudovito. Seveda uživajo Šoanci malo hrane in še manj pijače. Vsled te malopotrebnosti in skromnosti je tudi jako olaj- » t šano etijopsko vojskovanje. Mene je Menelik vsprejel v privatni avdijenciji. Tudi vladarja nisem spoznal več; tudi na njem je opaziti tis to spremembo kakor na vojakih. Postal je —- veči! On^ ni več isti, ki je v Antotu naglašal ne- znatnost naših darov ter imenitnost njegovih. Pravijo sicer, da ljudje delajo dogodke. V očigled temu etijo-piškemu Veličanstvu vprašal sem se, da li tudi do-godki se svoje strani ne preosnovljajo ljudi. V teh očeh, prepreženih z rumenimi črtami, v teh licih, zgubanih po starosti, v tem pomežikanju, na kojem bi ga zavidali dobri diplomatje izza pred tridesetimi leti — v vsem tem je izraženo nekaj melanholiškega. Ali se le delà, kakor. da je žalostěn? Ali je res žalostěn? Igra li le komedijo? Ali je odkritosrčen? Na vsa ta vprašanja ne bi si upal jaz odgovoriti niti o kojem belem ... kamo-li o člověku Menelikovega plemena, kojemu je dal Bog črno barvo, da bolje zakriva svoje misli. Menelik sam trdi, da je do smrti užaljen radi te vojne, ki stane in bode še stala toliko krščanske krvi. „In meni se studi prelivanje krvi", rekel je meni. „Ti veš to. Jaz ne maram krvi. Ko sem zasel Harar. kjer je bilo mnogo upornikov, ki bi bili zaslužili smrt, spomniti se moraš vendar, da nisem dal umoriti nijednega". — Samomor državnega pravdnika. Drž. pravdnik v Feldkirchu Da Predarlskem je skočil v vodo in utouil. Bil je že dolgo mocno nervozen. Posebno so ga pa bila vznemirila mnoga sramotilna pisma, katera je bil dobil povodom neke tiskovne pravde. — V osemletno ječo je obsodilo sodišče v Budimpešti Karola Phakerja cle Jolesz, ki je umoril industrijca Deutscha. Državni pravdnik in zagovornik sta uložila pritožbi. — Oropana hranilnica. Hranilnico v Tordu na Oger-skem je pri belem dnevu nekdo oropal. Ko so bili uradniki pri kosilu, je nekdo ulomil zabojček, kateri se je imel odpo- slati po pošti. V zabojčku je bilo za 2000 gld. srebrnega denarja, katerega je tat odnesel. Zaprli so nekega sumljivega slugo, kateremu ničesa dokazati ne morejo. Čudno je, da na železnih vratih ni opaziti nobenega sledu, da bi bile kaj po-škodovane. Ker je bil zaboj malo pokrvavljen, iščejo po mestu člověka z ranjenimi rokami. — Zaradi razžaljenja njega veličanstva se bode moral zagovarjati prof. Quidke, ki je spisal duhovito satiro „Kaligula", v kateri misli cesar Viljem, da je njega naslikal. — Gledališki polom. V Košicah na Ogerskem gr& težavno z gledaiiščem. Podjetnik se je zadolžil, ker gleda-lišče nič ne nese. Dne 15. t. m. bi bila imela biti predstava in je, ker je bila nedelja, tudi gledalište bilo polno. Prav pred predstavo so pa prišli od sodnije in blagajnico zarub^i. Igralci videč, da za predstavo ne dobe plačila, so sklenili, da ne bodo igrali. Vsi so prišli na oder, in to naznanili občin-stvu. To je vzbudilo velik hrup. Ljudje so tekli k blagajnici, zahtevali denar nazaj, a ga niso dobili, ker so rubitelji bili vse odnesli. • — Miš v kožuhu. V Eatki na Ogerskem je žena premožnega kmeta napotila se v sosedno vas obiskat sorodnike. Ker je bilo mrzlo, je vzela kožuh. Nakrat je čutila, da jo nekaj na hrbtu grize. Hitro sleče kožuh in vidi, da se je v njem vgnezdila miš. Ustrašila se je tako, da je padla v ne-zavest. Pozneje je vstala, a se jo je lotila huda vročina in je vedno govorila le o miših, ki glodajo njeno truplo. Tudi zdravnik je ni mogel pomiriti. Bolezen je bila vedno hujša. Jedenkrát je zakričala, sedaj mi je miš pregriznila srce, in bila je mrtva. 129 — Napad na blagajnika. V Pardubicah na Češkem }e nekdo udri v železniško blagajnico, napal blagajnika, ga z neko stvarjo omamil in mu vzel ključ in blagajnico oropal. — Poniževanje zemlje. Pri Mostu na Češkem se v več krajih zemlja ponižuje, ker je podkopana po tamošnjem premogovniku. Jedna hiša ie v nevarnosti. ft — Gledališče pogorelo. Mej predstavo je dne 18. t m. jelo goreti v gledališču v Maniagu v Italiji. Gledališče je popolnoma pogorelo. Jeden obiskovalec je zgorel. — Boj mej roparji in policijsti. Pri Larisi na