KREDARICA
BILTEN DRUŠTVA SLOVENCEV V NOVEM SADU
Letnik III. št. 10 in 11 WWW.KREDARICA.S5.COM
Novi Sad, junij-september 2003.

ALBERT KUZNER NOVI PREDSEDNIK DS »KREDARICA»
Rajko Maric izvoljen za predsednika Izvršnega odbora Sprejeto Sporočilo o delu za 2002. leto in finančno sporočilo za isto
obdobje
Sedma redna Skupščina Društva Slovencev »Kredarica» v Novem Sadu je održana 9. maja 2003. leta v dvorani Radničkega doma Novega Sada (Bul. Mihajla Pupina).
Dipl. pravnik Rajko Maric
V pozdravni besedi dosedanjega predsednika DS »Kredarica» Franca Cevca je poudarjeno, da so se na ta dan, zgodili trije pomemebni dogodki: Dan zmage nad fašizmom, Dan Evropske unije in naša letna skupščina. Zaželel je uspešno delo Skupščine.
Sporočilo o delu in finančno sporočilo za 2002. leto je podal dosedan-
ji predsednik Izvršnega odbora gospod Albert Kužner, kot sledi :
Slovenci v Novem Sadu smo se prvič sestali 25.02.1997. leta v prostorih slovaškega društva »Jožef Šafarik». V istih prostorih smo imeli tudi II. redno skupščino Društva 5.11.1999. leta in III. izredno sejo skupščine 02.02.2001. leta, ko smo dobili ime »Kredarica» in spremenili sedež na Futoško 12. Zatem smo imeli dve redni skupščini in eno izredno. Danes je VII. redna skupščina Društva ali 60. skupni sestanek od ustanovitve.
Kot prvo ugotavljamo, da obstajamo več kot šest let in da nas je vsak dan več, uradno pa štejemo 528 članov. Snidemo se vsak prvi petek v mesecu, kar nam je omogočil Sindikat mesta Novi Sad, za pristojno, nekaj nižjo ceno njihovi dvorani, ki služi v ta namen.
Aktivnosti Društva
V preteklem obdobju smo imeli 15 skupnih sej Društva skupaj z današnjo sejo, 14 sej Izvršnega odbora, večinoma v novih prostorih kluba v Futoški 12. S finančno pomočjo slovenske vlade, Ministrstva za zunanje zadeve, Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu smo angažirali prostor od 24m2 v Futoški 12 od 1. januarja leta 2000, kjer organiziramo manjše seje, manjša družabna srečanja, pevske vaje, knjižnico, čitalnico in podobno.
Dipl. ing. Albert Kužner
Na sejah Izvršnega odbora in potem na skupnih zborih je obravnavana naslednja tekoča problematika ter razna dejanja in aktivnosti:
-organizacija konzularnega dneva v prostorih kluba vsake prve srede v mesecu, za reševanje zadev in potreb naših članov pa tudi ostalih Slovencev iz Vojvodine;
-sprejemanje sprememb v Statutu za bolj efikasno delo ter potrjali pri ustreznih oblasteh;
-sprejemanje novih članov; -organiziranje raznih dejavnosti v prostorih Futoške 12;
-priprava letnega finančnega načrta za 2003. leto;
-ob koncu leta 2001 smo si odprli denarni žiro račun pri Panonski banki in potem devizni in denarni račun pri Continental banki,' katera bo v kratkem v večinskem lastništvu Ljubljanske banke;
-v kratkem ugasnemo račun pri Panonski banki;
-Izvršni odbor je skušal angažirati poklicno računovodkinjo a smo se po šestih mesecih odpovedali njenih uslug, ker so bile zelo enostranske ter sami organizirali vodenje blagajne in plačevanje vseh računov;
-organizacija obujanja spominov na naše pesnike in pisatelje v povezavi s šolo slovenskeg jezika;
-udeležba na poletni šoli slovenskega jezika (Vesna Vozar, Bojan Skokandič, Isidora Nikolič, Maja Turk in Milan Nikolič s pisnimi prispevki v štev. 6-7 biltena);
-povišanje članarine Društva na 30 dinarjev, kot vir sredstev za osnovne in skupne potrebe. Člani nad 80 let so oproščeni članarine;
-na posameznih sestankih je obravnavana prisotnost članov na skupnih sestankih, in nekateri so po pismenem opozorilu izstopili iz Društva svojevoljno ali zaradi neplačane članarine več kot 6 mesecev, kar tudi toleriramo (začasno in stalno izključenih je okoli 150 članov);
-vse tri učiteljice so se udeležile seminarja za učiteljice dopolnilnega pouka slovenskega jezika in so poročale o tem;
-nekaj članov sprejema brezplačno »Rodno grudo» in »Našo Slovenijo»;
-redno izhajanje časopisa »Kredarica» vam omogoča, da se lahko podrobneje seznanite o skoraj vseh aktivnostih, ki smo jih omenili v tem poročilu;
-v aprilu leta 2003 smo imeli lepo prireditev v duhu Velikonočnih praznikov;
-Izvršni odbor je sklenil dati vsem tistim članom, ki so pokazali posebno aktivno delo, ki so prispevali finančno in drugo pomoč, donatorstvo in podobno, zahvalnice;
-organizacija pete obletnice obstoja in dela Društva 1. marca leta 2002 s podelitvijo plaket in zahvalnic najbolj aktivnim članom Društva in širše;
-organizacija zborov v prostorih mestnega sindikata v ul. Bul. Mihajla Pupina vsak prvi petek v mesecu;
-dobro sodelovanje z oblastjo v Novem Sadu in Izvršnim svetom - sekretarijatom za nacionalne manšine;
-udeležba na sprejemu v Beogradu ob Dnevu državnosti in obisku predsednika dr. Janeza Drnovška (udeleženi Franc Cevc, Ljiljana Cevc in Ivan Zavrtanik);
-obisk slovenskemu Društvu »Sava» v Beogradu 08.02.2002. leta (Albert Kužner, Mirjana Skokandič in Ivan Zavrtanik) in društvu »Planika» v Zrenjaninu 6. novembra leta 2002. (Rajko Maric in Toma Krasula);
-organizacija svete maše v novosadski katedrali »Ime Marijino», ki jo je opravil monsignor Stanislav Hočevar, beograjski nadškof (v decembru);
-pomoč otrokom v Veterniku (organizacija Emil st. Volkar in Albert Kužner);
-organizacija predavanja dr. Dušanke Kojičič iz Zrenjanina o kardiovaskularnih boleznih;
-sprejem reprezentance Slovenije v gorskem teku na tekmovanju na Fruški Gori (naša udeležba dr. Milan Breberina, Valerija in Emil st. Volkar, Albert Kužner);
-od začetka ustanovitve društev v Beogradu, Zrenjaninu in Subotici, smo v stalni povezavi in menim, da smo jim veliko pomagali z našimi izkušnjami pri njihovih začetnih korakih. Enako tudi Slovencem v
Udeleženci Skupščine
Črni gori;
-organizacija udeležb naših članov na raznih sejmih v Beogradu, predvsem mladink, v sodelovanju z gospodarsko zbornico Slovenije (glavni organizator Rajko Maric, referent strokovne službe za zaposlovanje in mladino),
-udeležba Rajka Marica na seminaiju za mladinske multiplikatorje in posebna udeležba s predstavitvijo Društva na »Vseslovenskem srečanju Slovencev v zamejstvu in po svetu», ko je bil v državnem zboru v Ljubljani; -organizacija Miklavža 7. decembra; -izlet v Beograd -Merkator.
Kulturna in družbena dejavnost pri Društvu
Naše Društvo ima šolo slovenskega jezika, kjer poučujejo učiteljice ga. Desanka Poslon, ga. Silva Stakič in ga. Angelca Arandjelovič. Pouk in šolo finansira Ministrstvo za znanost, šolstvo in šport R Slovenije. Pouk je organiziran na Odprti univerzi. Pouku je prisotnih okrog 70-75 slušateljev. Začeli pa smo tudi s poukom predšolskih otrok.
Učenje našega jezika je zanimivo vsem starostnim strukturam. Motiv za učenje je večnamenski: ohranjanje lastne identitete, vzdrževanje zveze z rodnim krajem, želje mladih za učenjem slovenskega jezika ter s kasnejšo možnostjo zaposlitve v Sloveniji.
V naši strukturi je skoraj 100% mešanih zakonov in se slovenski jezik v družinah ne uporablja. Pouk je prava priložnost vsem generacijam po dodatnem učenju in spoznavanju slovenskega jezika in kulture. Za vse to imamo veliko moralno in materijal-no podporo iz Slovenije. Naši otroci so udeleženci poletnih šol, ki so bile prav tako finančno podpirane od Ministrstva za znanost, šolstvo in šport.
Naše društvo, predvsem slovenska šola, njene učiteljice in učenci, so veliko prispevali pri organiziranju kulturnih prireditev in drugih manifestacij, kot so:
-prireditev kulturnega dneva »Prešernu v čast», organizator Desanka Poslon;
-obisk slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane (»Čakajoč Godoa»),
- komad Samjuela Beketa in »Noži v kokoših» komad Dejvida Herovera) v Novem Sadu;
-obisk in predstavitev članov literarnega kluba »Dragotin Kette» iz Novega mesta in njihov nastop (pobudnik in organizator Danijela Jankovič, obiskali so nas Klavdija Kotar in Samo Dražumerič);
-v našem biltenu imamo vedno kulturne prispevke o naših pisateljih in pesnikih. Prispevali smo kratke povzetke o življenju le teh in zbirali najlepše odlomke iz njihovih del (Prežihov Voranc, Ela Peroci, Janko Kersnik, Janez Menart, Tone Pavček, Fran Levstik). Prispevke so obdelali Angelca Arandjelovič, Zlatica Radisavljevič in Zdenka Lukan;
-tu in tam smo imeli v vsaki številki biltena dodatke o slovenskih običajih (št. 5), šegah in navadah (št. 6-7, 8 in 9), ki jih redno pripravlja naša učiteljica slovenščine Angelca Arandjelovič;
-predstavitev društva v »Novosadskem klubu» (udeleženci Franja Cevc, Ljiljana Cevc, dr. Milan Breberina in Zdenka Lukan);
-imeli smo priložnost, ob drugi maši na slovenskem in madžarskem jeziku, poslušati maestralno petje zbora »Jacob Petelin Gallus» iz Celovca (12.05.2002);
-nastop in predstava Menartovih »Srednjeveških pridig in balad» učencev gimnazije, ekonomske in trgovske šole iz
7 
		 KREDARICA 
		2
FRANC CEVC DOŽIVLJENJSKI ČASTNI PREDSEDNIK
DRUŠTVA SLOVENCEV »KREDARICA»
Dosedanji predsednik Društva Slovencev »Kredarica», gospod Franc Cevc je bil na imenovani funkciji dva zaporedna mandata in po Statutu Društva ni mogel biti ponovno izvoljen in imenovan na to funkcijo. Zato je na predlog Izvršnega odbora, Skupščina »Kredarica» enoglasno izvolila gospoda Franca Cevca za svojega doživljenjskega častnega predsednika in to pozdravila gromoglasnim aplavzom. To je bil znak spoštovanja za njegov velik prispevek pri ustanavljanju našega Društva, ki je leta 1997 bilo edino slovensko društvo v ZR Jugoslaviji. Tedaj je bilo le 22 članov, ustanovitveni skupščini pa je bilo prisotnih 15. Gospod Franc Cevc je izvoljen za predsednika Izvršnega odbora, gospod Albert Kužner pa za tajnika. Na II Skupščini Društva, novembra 1999. sta bili zaradi večjega pristopa članov, funkciji predsednika Izvršnega odbora in predsednika Društva podeljeni in od takrat do današnje Skupščine je bil gospod Cevc predsednik v dva mandata.
Podajajoč predlog Izvršnega odbora za imenovanje gospoda Cevca kot doživljenjskega častnega predsednika, je gospod Kužner spomnil , da je zelo originalno ime našega Društva »Kredarica» 100 % ideja gospoda Cevca in to nam bo ostalo v trajen spomin, to pa je vpisano tudi na izkaznici DS »Kredarica». Za njegovo 6-letno delo in prispevanje v pridobivanju renomea našega Društva, so člani društva zahvalni gospodu Cevcu, je končal gospod Kužner.
Dosedanji predsednik DS »Kredarica», od sedaj pa doživljenjski častni predsednik, gospod Franc Cevc se je z izbranimi besedami obrnil sodelojočim Skupščine in med ostalim dejal:
Dipl. ing. Franc Cevc
-Dragi moji Kredarčani, vse kar se začne se tudi konča! Tako tudi obdobje mojega dela in delovanja, ki smo ga prešli skupaj. Eno obdobje je mimo in je za nami, novo obdobje pa se pričenjal-
Poudaril je, da ima naše Društvo velik renome. Vse to pa se je doseglo z delom aktivnih članov in ob pomoči Veleposlaništva Slovenije, ki je v času ustanavljanja našega Društva bilo v Budimpešti, sedaj pa je v Beogradu in je vse mnogo lažje. Izrazil je veliko zahvalo ministrstvom Slovenije s katerimi je sodeloval in ki so dajala in še vedno dajejo finančno in še mnogo drugih pomoči.
Na koncu svojega obračanja je gospod Franc Cevc poudaril, da on ostaja član DS »Kredarica», čeprav bo v bodoče eno obdobje živel v Sloveniji, eno obdobje pa v Novem Sadu in da bo vedno rad pomagal, kolikor bo v njegovih močeh. Zahvalil se je na počasti, ki mu jo je DS »Kredarica» ukazala.
Mi, člani »Kredarice» želimo dobro zdravje našemu prvemu, dolgoletnemu predsedniku, sedaj pa častnem in doživljenjskem predsedniku gospodu Francu Cevcu ter se veselimo bodočim srečanjem z njim.
Zlatica Radisavljevič
■M-m
Brežic v organizaciji Slovenske izseljenske matice (26.oktober 2002);
-udeležba naše članice Dragice Bogdanovič, seminarja za kulturne anima-toije slovenskih društev v zamejstvu in po svetu;
-posebno bi omenili zelo zanimive in uspešne predstavitve naših najbolj aktivnih članov s strani gospe Marije Lovrič, kakor tudi predstavitev ga. Jožeta Kersnika, vnuka pisatelja Janka Kersnika, s strani naše zelo aktivne in predvsem uspešne urednice biltena »Kredarica» gospe Zlatice Radisavljevič;
-prve lastne gledališke korake smo lahko videli v delu Toneta Partljiča »Težave s pospravljanjem», pod vodstvom naše ' učiteljice Silve Stakič.
Pri Društvu imamo tudi pevski zbor, ki je uspešno sodeloval na omenjenih prireditvah, pod zelo strokovnim vodstvom dirigentov, na začetku gospoda Fedora Prodanova, sedaj pa gospe Suzane Gros. Treba je omeniti uspešen nastop zbora na maši v decembru. Spoštujemo prizadevanje gospe Suzane Gros in smo materijalno podprli nabavo glasbenega inštrumenta za boljše delovanje zbora.
Zaključek
V poročilu je podan le jedrnat povzetek našega dela. Lahko smo zadovoljni z rezultati, pogoji za delo vnaprej pa so bolj obetavni. Ugotavljamo, da imamo tudi odstop nekaterih članov, kar pomeni, da mogoče primanjkuje motivacije. Na vseh sestankih je do 50 % prisotnih članov, a nas je čez 500. Moramo povečati družabno življenje, organizirati izlete in podobno. Predlagamo povečanje članov Izvršnega odbora, kar bi pripomoglo kvalitetnejši organizaciji dela in delovanja na posameznih področjih in o tem se bomo še danes pogovarjali. Ostane nam še delovanje strokovnih služb na urejanju biltena, na organizaciji in začasni ali stalni zaposlitvi naših nezaposlenih članov, pravni pomoči, socijalni in zdravstveni skrbi za materijalno šibke člane. Vse to nam v preteklem času ni šlo najbolj od rok.
Še posebno smo zadovoljni, da imamo svoj časopis-bilten, ki uspešno izhaja vsaka tri meseca, hkrati pa vabimo vse člane k sodelovanju.
Menimo tudi, da je povezava z matično domovino veliko boljša, zdaj, ko je naše veleposlaništvo tukaj.
Zahvaljujemo se naši matici Republiki Sloveniji in vsem instancam s katerimi sodelujemo, na njihovi vsestranski pomoči. Prepričani smo, da bomo v bodoče še bolj sodelovali, kajti oni so nam osnovna podpora za naš predvsem kulturni obstoj, v novih pogojih. Še enkrat bi omenili Slovensko veleposlaništvo in katoliško cerkev v Beogradu, Ministrstvo za notranje zadeve, Ministrstvo za zunanje zadeve,
Ministrstvo za znanost, šolstvo in šport ter Ministrstvo za kulturo.
Za delo v prihodnosti imamo natančno formiran in dinamiziran način dela, kar ne pomeni, da novi, konstruktivni predlogi niso dobrodošli. Naše Društvo je postalo mnogoštevilčna organizacija in pomoč vsakega posameznika je dragocena. Predlog novega vodstva, ki ga boste obravnavali in mogoče sprejeli,
pomeni, da želimo obvladati vse potrebe, ki postanejo v taki konstalaciji. Smo dejansko, po strukturi, volonterska organizacija in res potrebujemo čim več aktivnih prispevkov vseh nas, da ne pride do preobremenitve posameznikov, kar lahko povzroči padec kvantitete kot tudi kvalitete našega dela.
m-►
7 
		 KREDARICA 
		3
-m
Na koncu tega poročila se v imenu Izvršnega odbora zahvaljujem vsem članom na dosedanjem zaupanju, posebej pa vsem tistim članom, ki so prispevali veliko volon-terskega dela, finančno in drugo pomoč.
Zaključne besede gospoda Kužnerja so bile:
V številki 5 našega biltena smo imeli grafit:
»Vidi, vidi! Nič se ne vidi!»,
pa sicer ni tako, kajneda? Ko pogledamo za seboj imamo dosti tega za videti in smo prepričani, da bomo v prihodnosti še bolj uspešni!
Poročilo o delu v preteklem obdobju od 01.01.2002 do 09.05.2003 je Skupščina z javno volitvijo, enoglasno sprejela. Potem je dosedanji predsednik Izvršnega odbora g. Albert Kužner podal finančno poročilo, ki je prav tako enoglasno sprejeto.
V Beogradu
Slovestni sprejem ob Dnevu osamosvojitve Republike Slovenije
V	prostorih hoteia Inter-Continental v Beograda je Veleposlaništvo Republike Slovenije, z ambasadorjem gospodom Borutom Šukljetom na čelu, 24.06.2003, v času od 19. do 21.ure, priredilo sprejem ob Dneva osamosvojitve Republike Slovenije.
V	velelepnih prostorih hotela, v zelo slovestnem vzdušju in pristnem slovenskem vinu več vrst in pravi slovenski potici in kraškem pršutu, je potekal sprejem, ki so se ga udeležile najbolj pomembne osebnosti beograjskega diplo-

matskega kora, imenitne javne osebnosti Beograda, predstavniki slovenskih društev s teritorija SČG, kakor tudi veliko prijateljev Republike Slovenije.
Iz Novega Sada so se sprejema udeležili predsednik Društva Slovencev gospod Albert Kužner, član IO gospod Ivan Zavrtanik ter vodja pouka slovenščine gospa Desa Poslon.
Srečanje, oziroma sprejem, ni bilo samo uspešno in slovestno, temveč tudi zanimivo in brez dvoma koristno.
Desa Poslon
Od 11. do 13. marca
PARLAMENTARCI REPUBLIKE SLOVENIJE V BEOGRADU IN NOVEM SADU
Od 11. do 13. marca so nas obiskali slovenski parlamentarci, skupaj z državnim sekretarjem za Slovence v zamejstvu in po svetu.
V delegaciji so bili: g. Franc Pukšič, predsednik komisije za odnose s Slovenci v »zamejstvu in po svetu», kot šef delegacije, gospa Marija Pozsonec, poslanka madžarske narodne manjšine v parlamentu, dr. Jože Bernik, poslanec, gospa Breda Moteč, strokovni sodelavec, dr. Črtomir Spacaran, sekretar
Parlamentarci so posebej obiskali slovensko društvo »Sava» v Beogradu.
Naslednjega dne so nas obiskali v Novem Sadu ter smo imeli priložnost spoznati jih z našim delom bolj konkretno in podrobneje. Spremljal jih je gospod Jožef Dajčman. Po kratkem pogovoru v klubu, smo imeli srečanje v skupščini Avtonomne pokrajine Vojvodine, s podpredsednikom skupščine Egereši Šandorom in se pogovarjali o tekočih zadevah,
zgoraj omenjenega »Urada» i gospa Dolores Seiam, strokovni sodelavec.
Skupni sestanek parlamentarcev in predstavnikov slovenskih društev, ki delujejo na teh prostorih, je bil v slovenskem veleposlaništvu 11.03.2003. leta v Beogradu. Naše Društvo so predstavljali: predsednik Franja Cevc, Albert Kužner, Mirjana Skokandič, Ivan Zavrtanik in Rajko Maric. Sestanek je bil delovnega pomena. Kot ostali smo se mi kot Društvo morali predstaviti. Naš predsednik je govoril na koncu sestanka in je o našem Društvu povedal zelo malo.
ki se nanašajo na današnji čas. Posebno je poudarjeno in predlagano, da naj bi Slovenci ustanovili narodni svet, za kar bi dobili vso potrebno podporo. Po končanem pogovoru se je večina gostov peš vrnila do kluba, kjer je bila pripravljena manjša zakuska. V tistem trenutku smo izvedeli za atentat, ki se je zgodil v Beogradu, na dr. Zorana Djindjiča, tako da so gostje na hitro obiskali trdnjavo in se vrnili v Beograd. Namen jim je bil obiskati slovensko društvo v Zrenjaninu, kar je odpadlo.
Albert Kužner
V	.....■""■; - V:-': ■ ~ . -
: ' ■ ■ ' • ' . • .: . ■ .
SJ-aagrai:,
■ ^
v -•_.■->;-....'.	■^ia.^btr ■ ^ara.s-Jj^:':'i;	šs	.. ■
■ "vVvsi V'vv-7?.:.'.-;..'.,	i':?:.-., -V.
-."i'.	J;:; ■■■"..' ¿■■■v:«;: '/¡«b:	-i	x
v-v:: ,	.	.	....	■
: -	■'■ .■■:.-"■ ■•.- . ■ ■ ..-.. vv : .; :: .v-..:, v .:'■' ::	. ' .... ■':'.. :::::■:!
: :	.	" ' .	■■■■■■■■■■-;.	' .	V ... .. . ■	. ' . V
7 
		 KREDARICA 
		4
NOVO VODSTVO DRUŠTVA SLOVENCEV »KREDARICA»
Na 7. redni skupščini Društva Slovencev »Kredarica», ki je bila 9. maja 2003. leta, je izvoljeno novo vodstvo. Glede na številčnost našega Društva a v smeri boljšega spoznavanja, vam predstavljamo vodstvo v slikah in s podnapisom funkcije:
Dipl. ing. Albert Knžner, predsednik Društva Slovencev »Kredarica»
Mirjana Skokandič, član IO in tajnica Društva
Dipl.pravnik Rajko Marič, predsednik Izvršnega odbora DS »Kredarica»
Srdjan Radakovic, član IO in referent za Finančne zadeve

Prof. dr. Milan Breberina, član IO in referent za šport in rekreacijo
Desanka Poslon, član IO in referentka za šolstvo
Mirko Pavlic, član IO in referent za kulturno zabavne
dejavnosti
Elza Ajdukovič, član IO in referentka za kulturo
Ivan Zavrtanik, član Izvršnega odbora
Franc Mihevc, predsednik
Nadzornega odbora
Angelca Arandjelovič, član Nadzornega odbora
Mihajlo Vlasov, član Nadzornega odbora
7 
		 KREDARICA 
		5
6. JUNIJA 2003
KULTURNA PRIREDITEV POSVEČENA SLOVENSKEMU PESNIKI OTONU ŽUPANČIČU
Gostje na prireditvi člani Društva Slovencev »Sava» iz Beograda
Društvo Slovencev »Kredarica» je na svojem rednem mesečnem srečanju, 6. junija 2003. leta, organiziralo kulturno prireditev, posvečeno slovenkemu pesniku Otonu Zupančiču. Na omenjeni svečanosti so bili prisotni in tudi aktivni sodelovalci člani Društva Slovencev »Sava» iz Beograda.
Svečanost se je pričela s pozdravnim govorom predsednika gospoda Alberta Kužnerja, zbor pa je zapel Prešernovo Zdravljico.
Povezovalka programa, gospa Jugoslava Bobrosavljev, je prebrala kratek življenjepis Otona Zupančiča (1878-1949). Poudarila je, da je on po svojem pesniškem izrazu veljal za utemeljitelja slovenske moderne poezije. Rodil se je v Beli krajini. Domači kraj je v njem zapustil prve vtise folklornih posebnosti, blagoglasno govorico, šege in navade. Pesnikovati je začel že v nižji gimnaziji. V času študija na Dunaju (študiral zgodovino in zemljepis) se je družil s slovenskimi in hrvaškimi literati. Živel je v Nemčiji in Parizu. V Parizu je poslušal in bral pesmi francoskih simbolikov. Kot 21-letni študent je izdal prvo pesniško zbirko ljubezenskih pesmi ČASA OPOJNOSTI.
Ob Cankarju je Župančič največji prestavnik moderne. Kakor Cankar v prozi in drami, je Župančič
izrazil odpor proti staremu svetu in se zamislil v socialno problematiko, izpovedal vero in moč naroda in njegovo zmago. Vse to je izrazi! v pesniških zbirkah DUMA, SAMOGOVORI, ZIMZELEN POD SNEGOM.
Je naš najboljši prevajalec, saj je prelil v slovenščino 15 Shakespearovih dram in komedij ter mnogo najboljših del francoske, angleške, ruske in češke književnosti. Napisal je tudi svoje edino dramsko delo, zgodovinsko tragedijo VERONIKA DESENISKA.
Slovensko pesništvo je Zupančič obogatil s prostimi ritmi, sproščenim slogom, muzikalno ubranimi verzi in folklornimi posebnostmi iz Bele krajine.
Kot mladinski pesnik je Oton Župančič ustvaril najlepše otroške pesmi: PISANICE, STO UGANK, CICIBAN...
V predstavljanju slovenskega pesnika Otona Župančiča in njegovih del so aktivno vlogo imeli učenci šole slovenkega jezika, ki so bili oblečeni v Slovenko narodno nošo in recitirali njegove pesmi. Poslušali smo tudi nekaj glasbenih izvedb.
Gospa Elza Ajdukovic je recitirala pesem TIHO, BREZ BESED, gospodična Marina Kersnik pa FISMO._
Gospod Nikola Štrbenk je na ustni harmoniki
Pevski zbor "Kredarica" in pevovodkinja gospa Suzana Gros
Najmlajši recitatorji in učiteljica gospa Desa Poslon
Pevski zbor "Sava" in pevovodkinja gospa Anica Sabo
zelo lepo zaigral venček slovenskih narodnih pesmi in vnesel živahno vzdušje sami prireditvi.
Gospod Mirko Pavlic je recitiral pesem ZELENI JURIJ, Ivona Skakandič in Miro Ilič sta recitirala BREZO TENKOLASKO. Nastopali so tudi mladi umetniki Milan Nikolič, ki je zaigral na fagotu Čerepninova FAGOT SOLO in Jovan Ranitovič, ki je na sintisajzerju zaigral dve skladbi: ALEGRO od Bacha in TARANTELO od Prokofjeva.
Zatem so nastopili najmlajši slušatelji slovenskega jezika Vlatka in Milan Ajdukovič ter Sonja Cvetinič. Recitirali so nekaj otroških pesmi Otona Župančiča ter izzvali velike simpatije in aplauz prisotnih. Ob tej prigodi je gospa Desanka Poslon,
učiteljica šole pouka slovenskega jezika zamislila scenografijo - lepe, velike pisane cvetove, ki so jih malčki držali v rokah in vse skupaj je zgledalo, kot da cvetje recitira, kar malčki pravzaprav tudi so.
Pevski zbor je pod dirigentsko palico gospe Suzane Gros in spremljevalke na sintisajzerju gospodične Dnnje Huzjan, zapel veliko število slovenskih pesmi; TA PAVER PA GRAHOVCO SEJE, LUNA SIJE, ČE SE BOM ŽENIL, SLOVENSKI SMO FANTJE, POJDMO NA ŠTAJERSKO, ZAPLULA JE BARČICA, SPOMLAD PRAV LUŠTNO JE in SLOVENIJA OD KOD LEPOTE TVOJE.
S tem je končan del prireditve, ki jo je omislila in pripravila učiteljica šole dopolnilnega pouka slovenskeg jezika, gospa Angelca Arandjelovič v sodelovanju z gospo Deso Poslon. V drugem delu prireditve so bili nastopajoči gostje iz Beograda. Najprej se je prisotnim članom obmila predsednica Društva »Sava» gospa Anica Sabo. Z izbranimi besedami se je zahvalila na povabilu za sodelovanje pri prireditvi in izrazila željo po pogostejših srečanjih naših društev. Sledil je nastop njihovih članov: vokalni kvartet »Sava» z dirigentom gospodom Zlatanom Vaudom. Zapeli so nekoliko pesmi in dobili velik aplauz.
Ivona Skokandic in Miro Ilic
?!
Gospod Ivan Debeljak
Nastopil je tudi mešani pevski zbor »Sava» z nekoliko pesmi, dirigent pa je njihova predsednica gospa Anica Sabo. Na njeno povabilo so vsi prisotni zapeli skupaj z zborom, znano slovensko pesem NA PLAN-INCAH.
Druženje se je končalo z veselimi slovenskimi narodnimi pesmimi, ki jih je na dijatonični harmoniki izvedel gospod Ivan Debeljak. Zvenelo je enkratno, nekateri so celo zaplesali.
Upajmo in se veselimo novim srečanjem in druženjem, ki so jih vnaparej ugovorili predsednik »Kredarice» Albert Kužner in predsednica »Save» gospa Anica Sabo.
Zlatica Eadissvljevii
Gospod Nikola Štrbenk
Vokalni kvartet "Sava" in dirigent gospod Zlatan Vauda

7 
		 KREDARICA 
		6
iT^dlri-«;'? i j s i v S G
MILAN PODGORNIK "TALIJAN", LETALEC PREKOMOREC -AVTOELEKTRIČAR V POKOJU DANES
'tihi novosadski ulici z lepim imenom Ružin gaj, številka 29 je hiša v kateri živi družina Podgornik. Vrelega junijskega nedeljskega popoldneva, ko se niti zdravi ne počutijo najbolje, po dogovoru, sem obiskala člana našega Društva gospoda Milana Podgornika - "Talijana" z željo, da vidim, kako se počuti in z namenom, da vam ga predstavim.
Ko smo se pogovorili o zdravju in vremenu, gospod ima težave z astmo, sem ga zaprosila:
Bi mi prosim povedali nekaj o sebi?
Rojen sem v Vrtovinu, občina Črniče, sedaj Nova Gorica 18.03.1923. leta. Bilo nas je devet otrok, a jaz sem bil najmlajši. Imel sem štiri sestre in štiri brate. Moj oče je bil zidar, imeli pa smo tudi gostilno. Kot otrok sem šel v šolo od 1. do 8. razreda v Vrtovinu, ki je bila pod italijansko upravo. Po končani osnovni šoli sem se šel učit na Občine.
Družina Podobnik je imela tedaj svoje podjetje "Avtotransport" in farmo na kateri sem delal. Delal sem okoli krav, molzel in raznašal mleko. Ko sem se izučil poklica, sem šel domov in kmalu za tem dobil poziv za italijansko vojsko.
Da bi se bolje razumel ta čas odločile sem se za malo zgodovine. To so bila leta II. svetovne vojne. Primorci in Istrani (primorski Slovenci in istrski Hrvati) so že bili v italijanskih kolonijah pred II. svetovno vojno v Ajriki. Mussolinijeva Italija je izvedla tudi obsežno mobilizacijo. Mnogo rekrutov s Primorskega in iz Istre je moralo tedaj v Afriko (Etiopija, Eritreja, Italijanska Somalija na vzhodni ter Libija, Tripolitanija, Tunizija, Maroko, Alžirija in Egipt, bojišča v severni Ajriki; tudi na Srednjem vzhodu, Bližnjem vzhodu; kot v južni Evropi - v Grčijo, Albanijo in Makedonijo) in v razne enote.
Vojna, ujetniki, taborišča...
Zelo pomemben rod vojske so bili letalci prekomorci v ujetniških taboriščih v Alžiriji v Maison Bianche (Mejson Blanš) in Boufarik (Bujarik), ki sta imeli skupaj 1332 letalcev prekomorcev od skupno 2211, kolikojih je bilo v severni Ajriki.
Po porazu pri El Alameinu (23.10. - 04. II. 1942) je dejansko razpadlo skupno nemšk ijansko vojaško poveljstvo v Ajriki. Dve sta se poslej borili ločeno druga od druge.
Po uspešnem zavezniškem izkrcanju na Siciliji 10. 07. 1943je bila usoda Mussolinija zapečatena.
V tistem času je bilo na Sardiniji in tudi Siciliji vse več prisotno antijašistično in narodnoosvobodilno gibanje med in Istrani, ki so bili most med Sicilijo in Afriko.
Razglas naprednih letalcev (s vzhoda) Jugoslovanom v tujini, 'kor tudi izredno pomembni dogodki kot so II. zasedanje AVNOJ-a v Jajcu in teheranska konferenca od 29. U. - 01. 12. 1943 (Roosvelt, Churchill in Stalin), so močno vplivali na odločitev Primorcev in Istranov. V alžirski pokrajini je bilo od U. maja 1944. leta dalje v raznih taboriščih, kjer so se nahajali večinoma bivši pripadniki italijanskih "posebnih kazenskih enot" organizirano plebiscitarno glasovanje za
Tita, ali za kralja. Rezultat je bil 95% za Tita. Sledilo je vključevanje borcev prekomorskih brigad v NOVJ.
V vojni literaturi, ki govori o tem času, se spominja Vaše ime v "Abecednem seznamu letalcev prekomorcev - Seznam 5" in se nahaja Vaša fotografija kot pripadnika tehničnega osebja Prve eskadrilje NOVJ. Kako ste Vi "pregrmeli" ta leta?
Leta 1942 so nas mobilizirali in odpeljali v Gorico, potem v Toskano (Italija) - Arezzo, v 87. regiment fanterije (pešadije) II. četa polka rekrutov. 1944. leta so nas pobrali in odpeljali na Sicilijo. S Sicilije pa z angloameriškimi trupami gremo kot vojni ujetniki iz Palerma (Sicili' Bizerto, nedaleč od Tunisa, Tunizija (Afrika), potem v Alžirijo. Na največjem letališču v severni Afriki v Maison Bianche ostanemo ves čas do vkrcavanja 15.11.1944 za jug Italije v Taranto. Od tu v luko Bari, potem v Dubrovnik 1)1. 12.
1944.	leta. Sledi Treb' / Miks,. - .1 . •> Kuršumlija, Niš, .ieksinac, Svetozarevo in Beograd. Takrat je bil 25. december 1944. leta, . ,ješ, noč in dan. Iz Bt
sem razpoingflrv Rumo, potem v Niivj v Bački Brestovac, kjer smo locirani To je začetek
1945.	leta. •
Tu	; i znal svojr	Ajdžanovič
..o, ki s \je ur" krojačico nasproti letališkega v " t pride do demobilizaci-je in greiji v Lj o, potem v Vrtovin.
Kot> 1945. leta je v Ubu padel moj brat 5tary| .1922. letnik), uredil sem papirje, da grem poiskat njegov grob in da obiščem bodočo soprogo.
Poročila sva se 18. 09. 1946. leta v Bačkem Brestovcu. V začetku marca 1947. leta sem prišel v Novi Sad, dva do tri meseca kasnije pa še soproga.
Kaj ste delali v Novem Sadu?
Delal sem v Vodni zajednici, Pošti, Autovojvodini. S kolegom Markom Beljanskim odpreva avtoelektrično delavnico, a po njegov-
em odhodu v Ameriko, sem odprl svojo delavnico v Futoški ulici št. 57, ker sem meddobno dobil državljanstvo.
Okoli 40 let sem delal v delavnici, bil sem priznat, pošten in spoštovan mojster. Delavnica se je imenovala "Rotor". Okoli deset vrstnih mojstrov danes dela v svojih delavnicah v Novem Sadu in radi se spominjajo dni učenja svojega poklica. Imel sem raznovrstno klientelo.
V družini imam dva sina, Zvonka, prof. biologije in Djordjeta, ekonomista. Potem vnuka Aleksandra (oče Zvonko) in vnukinjo Džoano (oče Djordje). Snahi sta mi Marija in Normita.
Vaše zveze s slovenstvom?
Zveze danes s Slovenijo obstajajo. Otroci-potomci živijo v Sloveniji, Italiji in Avstraliji. Slišimo se, a leta 1996 sem bil zadnjikrat v Vrtovinu na sestričino povabilo.
Vaš vzdevek je "Talijas".
Nam lahko poveste kakšno zanimivost?
Dobro sem govoril italijanščino, pa so me klicali, da tolmačim v policiji, sodišču in bolnici. Tako sem dobil vzdevek "Talijan". Sklenjena so mnoga prijateljstva. Smatram, da je kozmopoli-tizem najboljša vrlina med ljudmi.
Bili ste med utemeljitelji Društva Slovencev "Kredarica". Kakšni so Vaši spomini?
Drago mi je bilo, da se v teh težkih časih družimo, zberemo in pogovaijamo Bila je velika prednost, da je Slovenija pokazala skrb za Slovence izven dežele. Poslala nam je pomoč, katera bi ft bila še danes kako potrebna. Počutili smo sfjbolje in sigurneje.
Bil sjgn med utemeljitelji DS "Kredarica". Zahv|šp|Jem gospodu Ivanu Zavrtaniku, ker se je spomnil, da sem od začetka bil aktiven in da je on sprejet na moj predlog. Bilo až je malo. Tudi moji otroci so pristopili takrat kot jaz. Od one majhne skupine, koliko je Društvo danes!
Kaj bi sporočili?
Želim vse najboljše in da bi se Društvo še povečalo. Nekoliko, okrog deset, sem jih jaz usmeril v Društvo. Slobodan Ubiparip ni Slovenec, ali je živel in delal v Celju z družino (Aero Celje) okoli 15 let. Pred tremi leti sva se srečala v neki prodajalni; pogovarjala sva se v slovenščini. Takrat je dejal: "En Bosanec postane član DS "Kredarica". Tu je tudi Vlasov, ki je zelo aktiven, a ni Slovenec.
Lepo bi bilo, da bi člani Društva bolj skrbeli za ostarele člane. Sem težek astmatik in zahvaljujem se prijateljem iz Društva, ki so me obiskali.
Ob slovesu od prijazne družine Podgornik sem zaželela, da bi gospodu Milanu bilo bolje, da bo tako, da zopet vozi kolo, če že ne more biti pri letalu. Na oglu ulice se poslovim od gospe Mirjane in opazujem grlice, ki letijo v zraku.
Pogovor vodila: Marija Lovrič
7 
		 KREDARICA 
		7
Bralna značka je gibanje, ki otroke in mlade spodbuja	k	branju.
Organizatorji se trudijo, da bi otrokom in mladim olajšali in polepšali stik s knjigo in jim pomagali, da bi se spoprijateljili z njo. Želijo si še več: da bi mladi postali redni bralci in bi to ostali tudi kasneje v življenju.
Društvo Bralna zn a č k a Slovenije - ZPMS skuša povezati vsa in vsakršna prizadevanja v Sloveniji, da bi mladi (več) brali. Program gibanja uresničujejo mentorji
po vrtcih, osnovnih in srednjih šolah po vsej Sloveniji.
Program Društva Bralna značka Slovenije temelji na več kot 40-letni tradiciji. Prve - Prežihov e značke (ime so dobile po koroškem pisatelju Prežihu Vorancu), so bile podeljene maja 1961 na Koroškem.
Danes se Bralna znač k a dogaja na 99% osnovnih šol v Sloveniji, a v tovrstno branje se vključuje kar 55% osnovnošolcev, to je približno 140.000 otrok.
Vsako leto nosi ime drugega slovenskega pesnika ali
pisatelja. V šolskem Ietn 2002/03 se imenuje po prek murskem pisatelju MIŠKU KRANJCU.
Na koncu šol. leta je preverjanje znanja prebralnih knjig, književnih kvizov, križank... in podelitev nagrad. Nagrade so knjižne zbirke, izleti in letovanja.
V Bralno značko se lahko vključijo	tudi	mladi
slovenskega rodu iz zamejstva in tnjine. Elektronska poš ta :bralna.znacka@siol.net
Angela Arandjelovič
stara jablana
Okrog hiše jc bil prostran vrt. upajro z drogovi in latami, kako: so ograjeni vnos- v gora». Na tem vrtujc bilo mnogo sadne;;« dievja, po večin; še mladega, nek»j celo pred nedavnim zasajene;». Za hi5o pj je med tem mladini drevjen; vi.iia stara, /elo slani jablano, ? laskavo skorjo, brez vrha, v odlaganimi vejami, ki so nelaicn.* r.a novo pognale Le ena sama veja je bila še nedotaknjena, zdrava. Detefti kakor kakšno drevo je visela vodoravno in «5Je vzdignil» tele, Ifjei se je razširila v manjše veje. 'liste veje. ki so Iz odžagani':; pognale, so cvetele vedno jesen!, le ona stara, nedotaknjena, jc cvetela spo-Dlaži. A tudi ta ni le do!gi> trdit.
Ampak lakiat, ko je oče Presežni i; prvič nit veni maiemu Tončku vrv na to vejo. kior naj bi se tiral, je jablana bila še košata. dasi že stara. Tončku je bilo komaj eno leto. Odtlej mi ¡¡a tam vsak dan ahalt. Vrvi raicii pozimi niso nikdar sneli. Ko je dorašeal. «je sam gugal. V gorah ni btio otrok, da bi se gustah z njim. pa si je pomagal, kakor je vedel in znal.
Ko se je tako ie nekaj ki gojiti. >ejs sosedovim, ki so bili za i;eka) sireijajev daleč, rodila hčerka, lit ko je ta dora-.Cv.lu in ko je priSla nekega dna % materjo k Prcsečnikovim, ji ¡e Tonček takoj razkazal svojo giigalnico. Poslej sta se skupaj gagalss. Poslej sta bili »se vejo te state jablane navezani dve vrvi, da nI bilo treba enem;; čakati, ko je drusti imel zabavo. Spomladi
255
7 
jc jablana eterekt, jeseni pa so na njej zoreia lepa jabolka, k; sta jih ¡tueíooíse iedta in pri tem seveda modrovala. kakor pat modrujejo otroci Tn tako ¿ta modrovala Indi neke» dne, ko jc jablana oajlepše cvetela, njim,í pa je bik; Toni-.ku dvanajst, Manci pa sedem let. Tedaj, s:; ;aa v zraku plavala vštric, ie tekel Tonček:
»Ko dorasteš, Manea, ie. vzamem *a ženo. Mislim, da nimaš ::io proti y.<
Manea ni pnv- alé zardela. zdelo se it je naravno, premislila je, n:;;o ¡m odgovorila ¿iia resno:
»Dobra /.ena i: bom, samo tepsti ¡rte ne boš s raci. Ali me :;e bos?*
»Ne h<.>m ie tepci.« jc odvrnil pametno, ..zakaj naj bi te pa ? Saj boš pridna m po»i«tu».?&
»Saj si lahko mislili, je odvmib. »Samo s;r:tli meje. Ce bi ms Niaš ala skoraj vsak dan tepejo n;amn. Nin;a;<; rada ato. ti ne smeš bili tak,« »Se dotaknil se le ne bom !•< je dejal atirno in resno. »Í ud: piti ne bc.5 sinek* je dejala. ko sta bila visoko v zraku.
Malo je pomislil, natu pa odvrnil: -d':I bom. Ker kakšen možak pa je. kdor ne pijeSaj H: me bilo sram.«
Zdaj je trna mislila tn ko sta bila na ún.tp sirani v zraku, jc rekla: »ie boS fc pik vsaj pijanec ne smeš poslali. S:cv( te ac vzamem. Naš ata se večkrat opijeio in to je iako sni;:»:«
»Pijar.ee ne bora.« je obljubil. ''Če bi pa že motal bili, ne bom «rov. Vesel pijanec bom in bom samo prepeval,!! Manea je sp« mislila pa <l«ja|a:
		 KREDARICA 
>>Ne. bolje bo. ce sploh ne pijes. Saj kija h temii
l:ihk».; vesel...... In kadili ne smc-.t'
»Kadil bom, to ú toliko misliš! Snj U me bilo sra-s, če v nsdcfjo pred cerkvijo oc bi kadil cigare, i-»Pa vsaj jí i se ne s-metk« je xnprosifci. ni/ pi iako
strašno smrdi. Nas ata kadijo -j. p-pe.......in kleti nc
stíící- To j« tako grdo! Naš üu vedno kofeeio, du nas je kar simi). inatcr pa sfam.«
»K!e! nc born: Miinca. fe taso boCci.« jc obijufcif. ¿Tako tulle primejciiji boir- pü višisih ¡relee!, lo w spodobi možaka,-.'
»N:o,'<íq privolila Manca, si o ü ?.£ dovolm*;. ker vü ■üko ¡:ovofÍH>. Sismo k.?íi hujšega ne str;es? In di Miririil ^Ti^Hí-r-ii os glecñ^ti. p'i ¡T-cni baba u\i k¿ij poOoboc£¡í
.-i Ni» bom !},leoal r¿ dsii^ítoi. ii povei ». K st te ra ti íír-ani !n culepa, tssk¿tj i«¡.i bi gledal íe/a družini, ní? Tudi tí íiikdar nc f?osr- rt'kcl buha. Tako se rect samo tistim babiiícam, kí	Ti ñ¡ pa dohsíí.«
»>N;ásíx mama, so tudi dobi i. pu vttndar a!;x j ícejo ;n hüjfie sivar-^ k i niso xiiki».f«-:*i
»No/i je obljubil, »lahko misi-S. »irs i¡e bojn tak kakor vaš aui!<■
Tafci> sta íc porp.ex;üa T'resceriikov Tonček in Hojn--kovu	. k e; jc bi i o i^je-iiis iivž:i:ai<a. njej sedem
leí! Se Sifl ss ííií»aia k-So kaj, poieju pa s>í.ís dora^čala »r. nekaj leí sla ie že kar sramežljivo spo^K!ovala, čc se že srečala, Srečava ti se sta si ¿eleIs. ali nista niejfnih: od dela in ockako ju je bilo srain. Tako so minila leta. Dorasla sta is tedaj sr ie zgo«.1tio riskcga nedeljskega popoldneva, da je Manca, že ?:reio deVJe,
		8
MIŠKO KRANJEC (1908-1983)
iško Kranjec je prikazal v svojih delih prekmurskega človeka v predaprilski Jugoslaviji in na prehodu iz kapitalizma y socializem. Rodil se je sezonskemu delavcu v Veliki Polani pri Lendavi. Rastel je v revnih razmerah, ker je bil nadarjen, so mu učitelji omogočili, daje šel v ljubljansko gimnazijo. Tu se je kmalu priključil revolucionarni mladini. Po končani gimnaziji je študiral slavistiko, vendar študija ni dokončal. Naselil se je doma in se popolnoma posvetil pisateljevanju.
Bil je urednik naprednih časopisov, ki so izhajali v Prekmuiju. Med narodnooslo-bodilno borbo je bil med prvimi organiza-toiji ljudskega upora proti okupatorju v Prekmuiju. Kasneje je odšel, v partizane. Zaradi svojih zaslug v naprednem gibanju in v slovenski književnosti je bil izvoljen za ljudskega poslanca, ter za člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Kranjčevo pisateljsko delo je izredno bogato. Njegovo delo obsega novele, p ovesti in romane, ki pripovedujejo o Prekmuiju, sicer plodni zemlji, ki pa ni mogla prerediti vseh svojih ljudi, ker so bili najboljši kosi v lasti veleposestnikov. Zemlja je bila prenaseljena, fantje in dekleta, možje in žene so odhajali v svet - za kruhom, za srečo.
To življenje je snov Kranjčevih predvojnih romanov: Težaki, Os življenj a, Kapitanov i, Povest o dobri
h ljudeh in drugih. Za Kranjca je značilno da mnogo premišljuje, čuvstvuje in sočustvuje. Ta lastnost je še bolj prišla do
izraza v povojnih novelah, ki jih je izdal v več zbirkah. Tihožitja in pejsaži so izšle takoj po vojni in v njih je Kranjec prikazal Štajersko v času fašistične okupacije. V zbirkah Čarni nasmeh in Imel sem jih rad se je zopet vrnil v Prekmuije in se z vso ljubeznijo spominja svoje revne mladosti v prekmurski vasi,
svojega očeta in matere, svojih bratov in ostalih vaščanov. Te novele olepšujejo mnogi orisi narave. Tudi roman M 1 a d o s t v močvirju, ki je bil nagrajen 1963. leta s Prešernovo nagrado, je umetniška pripoved o pisateljevem otroštvu in deških letih, o pretresljivi prekmurski revščini, ki je bila zraščena s pisateljevo mladostjo.
Zgodbe o sebi, svojem rodu, sosedih in drugih vaščanih pa zaključuje v delu: Strici so mi povedali. Kranjec zna življenje dobro opazovati in prikazovati. Za njegovo pisanje je značilno čustveno razmerje do ljudi in narave, zlasti do prekmurske pokrajine. Zato je v. večini del mnogo liričnosti.
Miško Kranjec je vnesel v knjižno slovenščino nekaj prekmurskih izrazov, ki dajejo njegovemu jeziku sočnost in barvitost.
Priredila: Angela Arandjelovič
priSa k PrcsBŽnifcovin!, kjer j« po tiakJjnčju n»5!a Toneta same«» doma. S Snsrokora «ležal pod jablano, pa bolj gledal v vej« rsad seboj, kjer StWic« ni o;ogSo prodrvli »kozi listje. Mano je žeto zardela. te ga je na&la samega, njemu pa je fcmstu odleglo io j; je ponudil prostor ob sebi. Ne po Temeni: pač pa se je oarl» po stari jablani, ki je bite zdaj te rr.očtio okleščena. pa j« kljub ¡emu hranili! vež ko dovolj spominov.
»Oklenili smo jo morali.-.« je dejal, »ker so si ji vele posušile. Samo je še ostala. Čudna jablana: one obsekane so pognale odadike in te mladike evetsjo vsako jesen, ta stara veja pa cvete spomladi. Ne rodi pa pr:o- nič. Kljub i.c.Tiu ;eoe bo;?; posekal.<< •;Ne boš je posekal ?-:'. je dejala li bo -¡Ne..' j«:, pritrdil, »nikdar je ive boni. Oče jo je tc hotel, pa rasem d.;i - Ali se spominjaš. kako sva se ta nekoč gubala Zardela je. pobesil» oči, a se. ljubko nasmehnila. »Ali se. »pominjaS, kaj si mi tedaj obljubili?« Smehljala se je tudi zdaj, a že nekam grenko; naposled. je dejala mirno:
»ijila sva otroka. Zd;i; pa je vse drugače!« Mislil je nekoliko, čez čas pa odvrnil uho. a resno: »Nit ni d rugače. Ali prideš k nam ? Hočeš ?<:
Odkimala je. d takrat sva bila otroka. Zdaj pa dragi odločajo. Saj ve», da vaši nc morejo n»5ife. Oče je pijanec in rev;;: smo postali...«
»To ni nli:. Tebe hočem tn mi« roi ne bodo ni £ rekli. Samo reei, če hočeš, pa pridem pote! Kes prt-demk'
Id po datjSem premisleku j« odvrnila: »Ce vaši ne bodo preveč proti, pa pridem « Kimal je zadovoljno, buljil travo in naposled dejal Uho:
»Maneit. poljubil :.c bo;ri. če ne boš huda?« ¡-Ne.« je odvrnila in zardela, »Bo kdo videl, Če že nKBa bili, pa dragič in dmjod'«
»Ne,« je dejal, »pa naj vidi!« lil že jo jc pritegnil k sebi ia poljubil. »Tako, zdaj svi; so dogovorila.« In čez čas je dejal trdno: >Te jablane r,e bom nikdar poseka;. Ostala nama bo za spomin, r;e: Dokler bo stala, se bova rada imela.k
>.-Da, rada te bom vetino imela Dve leti kasneje je mladi Presečejk prvič ponesel veir svojega leto starega otroka, navezal vrv mi vejo stare jablane in ga vogal. Otroku je ugajalo, da bi se kar neprestano gugai- Za prvim -.o prišli Še Štirje oi rod in vsak se je hotel gugat.1 na tej stari jablani.
>sNe.« je rekel Tone Manei, »nikdar je ne botri posekat. Nama je prir;esln toliko sreče, ko sva se tn gtigaia. Najini otroci se prav tako radi gug:ijo na ojej. Ostala nama bo za spomin. Če po čem. po njej bi se rad ozrl. ko bora uniiral.tt
»Ne smeš je posekati," je dejala Marica smehljaje. »Tu sva se srečala, sreče; nama je prinesla...«
»Ko u bom posledojič segel v roko,« je delal it; se nekaj zarrrislii. »se bova ozrla po njej in »pou-niia sc bova vsega...« in tako se je zgodilo... nekega one ,. Nekoga dne. mnogo I« kasneje, ko so otroci ie dorasli in ko so priSa tisui strašna leta, so prišli tudi k Presečrdkovim Švabi. Povezali so Toneta in Marico, sodili so jima: dva otroka sta Sla k partizanom, dekleti, ki so jr; imeli ujeti z njima. da sra podpirali partizane. Tadi sama da sta podpirali: partizame. vedrco paz.ila, če se bližajo oni. Švabil
259
In na tisto vejo. kjer sta se nekoč otroka gugala, so navezali dve vrvi in napravili zank:. Poved li so ju pod jablano, pod tisto staro vejo. Bila je jesen. Mladike na odžagani;: vejah so razkošno cvetele, s listini lepim belim, rablo rožno nadahnjenim cvetom. Stala sta tam. Tone in Manea, stala sta in se ozrla drug po drugem. In potem sta .se ozrla po veji nad sabo, po tisti, kjer so zdaj visele vrvi. Vse je bilo tako strašno podobno nečemu... nečemu nekdanjem»., mladosti; t isti mladosti, ko sta se otroka tn srečala. Čeprav je imel povezane roke, se je Tone vendar dotaknil Mančine roke in se grenko nasmehnit.
■¡Tn sva se srečala. Mar,ca..« Manca mu je vrnila z. grenkim nasmehom. »Tu sem :i povedal, da te ljubim ir; ti si nit rekla, da mi boš ž.etKr.« Tudi zdaj se je grenko smehljala. »In to, sem rekel, bi ti rad segel v roko, ko bon) umiral. Glej, izpolnilo se m.i je,« Tokrat sut se oba grenko nasmehnila. »Samo to mi Se povej: ali si bila srečna ?«
Pogledala mu je naravnost v oči. globoko, kakor morda še. nikdar ne. in je dejala: »Bila seio srečna. Pa ti, ali si bil srečen?«
*BB sctj srečen,« je rekel Tone in prikimal. »Te sreče trama ne morejo ukrasti, ne?«
»Ne, ne irtofcjo nama ie.«
Tam na tisti stari jablani, ki cvete spomladi ;'n jeseni, sta oslala a«o dva koščka vrvi: prvi one. ki so nanjo obesili Toneta, a se je odtrgala, drugi pa od Maačine: njeno so prerezali. Doin so požgali, dekleti pa odvedli. Sinova sta bila pri partizanih.
260 _
Tam na tisti stari jablani sta morda Se zdaj koščka vrvi, ki sut ostala od strašne gugataiee.'Nikdar ju ni nihče snel, irihfts se ju ni dotaknil. Ostala bosta nun, dokler ne preperit», ali dokler se jablan ne posuši. Saj edaj nima kom« 'več stali: tiiiaa komu hrtniti spominov ua lepo srečo. Stara Prescčriikova, ki sta jo tako ljubila, sta mrtva. Ali pa si jo bodo otroci, «ko se vrnejo, ohranili m spomin ? Ne ža spomin na siefe, temveč za spomin na strašne dni? Ne. tak spomin je pregrenak, premočno bi bilo vsak dan gledati na listo staro jablano, na tisto vejo, kjer sv je začela in končala sreča njihovih staršev.
7 
		 KREDARICA 
		9
		S poti	po SI o	* » » v e si i j i	
A	:	m	II!		M
		prebival			
Prav gotovo se sprašujete kaj je to. To je velik botaničen vrt, ki se razprostira na površini desetih hektarjev, v Volčjem potoku v bližini Kamnika, oddaljen 20 km od Ljubljane. Če še nikoli niste bili tam, obvezno pojdite. Letos koncem aprila so se ponovno odprla vrata za obiskov a 1 c e . Fascinantno! Preko 2 milijona tulipanov na enem mestu. Posadili so za vsakega prebivalca Slovenije po
enega. Razporejeni so v različnih pravilnih oblikah ali formah, sami ali v kombinaciji z drugimi rožami različnih
brih, položenih na zemljo, ob fontanah.... Kakšen občutek! Orhideje povsod okrog tebe, zraven tebe, iznad
j*
Savo Gulin in Svetozar Dobrosavljev med tulipani
barv. Takoj na začetku je prostran travnik raznobarvnih tulipanov, v obliki metulja, zajca, mačke... Prostirajo se na zeleni travnati preprogi. Da bi vse to še lepše in bolje doživeli, so naredili nekoliko lesenih platojev s stopnicami, da bi imeli boljši razgled na razcvetele zelene proge.
Poleg toliko tulipanov je tu še okoli tristo vrst drugih rož, meni znanih in neznanih, prelepih barv, sajenih v pravilnih nizih in oblikah.
Tu je tudi veliki stekleni vrt, kjer imajo dvesto vrst orhidej s tisočerimi cvetovi, različnih velikosti in barv, oranžnih, belih, rdečih, bordo, rožnatih..., nekaj v lončkih obešenih v nizih nad glavami obiskovalcev, na ste-
Pava iz rož
tebe. Nestvarni svet lepote, pretkan s cvrčanjem ptic in šumenjem vode. Po iztopu iz tega nestvarnega sveta, se znajdeš poleg malega jezerca, in ko ga prečkaš preko mostička, dospeš do malega pobočja	po
katerem se ponosno spuščata repa dveh prelepih pavov. Prvi je rožnate, drugi pa modre barve. Jasno vam je, da nista prava, ampak narejena	od
brezštevilčnih različnih rož, prvi od	modrih,
belih, a drugi od
vijoličastih in rožnatih, barve cik-lame in belih. Seveda, onadva dominirata temu prostoru. Nad njima se razprostira stoleten gozd, ki je sestavni	del botaničnega vrta z rasnovrstnimi vrstami rastlinja iz mnogih koncev sveta.
Kadar se utrudite od vse te lepote, se lahko usedete v restavracijo na vzpe-
tini, od koder imate čudovit pogled na Arboretum. Na vidiku vam je mama slonica z nekoliko slončki, vsi narejeni iz okrasnega šibja.
Dolgo smo že v tem cvetnem raju. Koliko je ura, boste lahko ugotovili, kadar se boste sprehodili do velike sončne ure, rožne ure, ki sta ji kazalca velika kot jarbol jadrnice. Njuna senca pada na rimske številke, narejene iz okrasnega in kratko striženega šibja. Okoli ure so razporejeni planeti sončnega sistema v raznovrstnih cvetovih, za vsak planet ena barva.
Dolgo smo se zadržali opiti vonjem zlatih tulipanov, belih, rožnatih, modrih in vijoličastih hijacint ter mnogih drugih rož in težkega srca ■ zapuščamo ta kraj. Zal mi je, da je to tako daleč od mojega doma, da ne morem pogosteje priti. Želela bi del te lepote odnesti s seboj. Saj je možno kupiti raznovrstne rože in rastlinje, toda kako bo preživelo do Novega Sada. Odhajam brez rož ali s seboj nosim čudovite občutke in spomine na lepe ure preživete v Arboretumu, v Volčjem potoku.
Jugoslava Dobrosavljev
Del steklenega vrta z dvesto vrstmi orhidej
Jugoslava Dobrosavljev in znana slika Bohinja
7 
		 KREDARICA 
		10
Šege in navade Slovencev
PRVOMAJSKI KRES
| pet sem bila v Ljubljani. Z menoj je I bil tudi moj mož. Bila sva povsod. Malo na morju, malo po planinah, pa na jezerih, v Kamniku, pa v škofji Loki, ki mi je še posebej pri srcu. Povsod nam je bilo lepo. Slovenija je lepa dežela.
Eden od najzanimivejših dogodkov nam je bil v Bohinjski Bistrici. Tja smo prišli pred prvomajske praznike. V mestu sem videla obvestilo, da se bo pri Mencigeijevi hiši, ki je zdaj planinski dom, zvečer prižgal kres. Ker nikoli prej nisem videla, kako se Slovenci pripravljajo in veselijo pred praznik za l.maj, sem predložila prijateljem, da gremo zvečer gor, v hribe. Ni jih bilo težko nagovoriti. Del poti smo se peljali z avtom, drugi del pa smo šli peš. Grmada za kres je bila že davno pripravljena, zadaj za hišo. Tu su bile tudi mize in klopi pa oder za muziko in prostor za pijačo. Seveda, v bližini je bil tudi gasilski "šlauf za vsak slučaj, če bi se ogenj hotel malo preveč razširiti in zaiti v gozd, kjer je povsod smrek in ostalega drevja ter rastlinja. Čeprav je
Vesela sem in plešem kar sama. Potem pa pokličem prijatelja, ki se težko odloči in pravi, da ni dovolj popil, da bi mogel zaplesati. No, ker je pravi gostitelj, mi ustreže. Za njim pokličem natakarja, potem kuharja in
"Prvomajski kres" - ogenj je gorel še dolgo v noč
hladno, ker je večer pa tudi visoko v hribih smo, mi je prijetno pri srcu. Pa tudi dobro sem se oblekla, kot da je zima. No, vesela mjzika, dobro raspoloženje, malo cvička in vsem je lepo. Otroci so okrog in nestrpno čakajo, kakor tudi jaz, kdaj se bo prižgal ogenj. Tu je velika grmada smrekovih in drugih vej. Okrog pol desetih je nekdo polil grmado z malo bencina in prižgal. Napravil se je veliki plamen. Iskre letijo na vse strani in prasketajo smrekove iglice. Veter na tisoče isker nosi na vse strani. Otroci veselo kričijo in bežijo od njih. Vsak ima svojo vejico in se igrajo z ognjem. Poskušajo ga malo vzeti za sebe, da si prižgejo vejico.
Prvi maj: mladi na kamionu z zastavo Slovenije prihajajo na proslavo
Spomnilo me je na mojo mladost v Ljubljani, ko sem bila vesela, ko so me zbudili na ta način. No, v Bohinjski Bistrici imajo še en način, da vas za Prvi maj zgodaj zbudijo. Napravijo tekmovanje za najboljšo karbid bombo. Jasno vam je, kakšno je to bujenje. No, praznik je. Ni važno, čeprav smo šli spat šele zgodaj zjutraj, da nas za Prvi maj zbudi godba na pihala.
Prvi maj je, na Bohinju smo. Krasen pogled. Znana slika. Cerkvica, mostiček, zeleno jezero in okoli hribi. Od nekod se sliši pleh muzika. Kamion pelje čez mostič, na njem veliko mladih, ki igrajo, pihajo v svoje instrumente. Na
se lepo naplešem. Jasno vam je, da se mojem možu ne da plesati. Mogoče bi hotel, da ga je prišla prositi katera Slovenka. Napovedovalec napove popevko: "Za veselo gospo in dame volijo". Nimam več želje iskati nove plesalce, pa povabim gospo, ki je sedela na klopi za menoj, ker sem videla, da je zelo vesela in da rada pleše. Takoj je vstala, pa tudi njena hčerka in njuna prijateljica. Pokličem še nekaj otrok in nekoliko mladih, pa se priključijo še drugi in je bila dobra zabava.
Moji so dobili brezplačno pijačo, seveda zaradi mene. Prijateljica mi reče, daje Slovencem treba malo pijače, da bi mogli biti tako veseli kot sem jaz, ki se lahko veselim, ne da bi kaj popiia. No, seveda sem potem poskusila tudi jaz malo cvička, ki mi ga je ponudila nova znanka iz Celja, ki je bila navdušena nad mojim znanjem slovenskega jezika in ni mogla verjeti, da se ga učim v Novem Sadu, za katerega jo vežejo lepi spomini. Njena hčerka se navdušuje nad enim našim pevcem in bi rada prišla na njegov koncert v Novi Sad.
Ves večer, kjer koli sem, je moj pogled usmerjen h kresu, k ognju, ki je veselo plamtel na vetru še dolgo v noč.
Kjer koli smo se sprehajali po hribih pred Prvi maj, smo videli pripravljene kresove, ker je v Sloveniji običaj, da jih prižgejo zvečer pred ta praznik. To noč so se na mnogih vrhovih videle vesele lučke, ki so napovedovale prvomajske praznike.
Drugi običaj za te praznike je, da zgodaj zjutraj na sam Prvi maj zbudi orkestar pleh muzike, ki hodi okoli po mestu. To se je tudi nam zgodilo v Bohinjski Bistrici.
kabini velika slovenska zastava, s katero se veter veselo poigrava. Hitro tečem tja, da jih bolje vidim in da jih pozdravim. Kje so pa drugi ljudje? Tako malo jih je v Bohinju, čeprav je praznik. No, skoraj mi je postalo jasno, ko smo prišli do poti, kije peljala gor, proti slapu Savice. Kod da je romanje. Stotine in stotine ljudi. Z razlogom. Zares prekrasen dar prirode. Ne morem preveč blizu, ker ti milijoni kapljic to ne dajo. Si takoj moker, če se ne skriješ pod streho, ki so jo tu zgradili. No, še mnogo lepih stvari se nam je zgodilo pri našem kratkem potovanju po Sloveniji. Radi bi še ostali, ali prvomajski prazniki so minili in treba je iti delat.
Jugoslava Dobrosavljev
In m e m o r i a m
S poštovanjem se bomo spominjali članov našega Društva, ki so umrli v preteklih osmih mesecih 2003.1eta
TATJANA Ž E N E R
/september 1964 -maj 2003 /
TOMA KRASULA
/maj 1955- avgust 2003/
Hvala jim za lepo druženje in aktivnosti v našem Društvu.
Društvo Slovencev "Kredarica" v Novem Sadu
7 
		 KREDARICA 
		11
Novomeščani zopet v Novem Sadu
LITERARNO GLASBENI VEČER
V	mesecu maju 2002 smo Novi Sad obiskali člani Literarnega kluba Dragotina Ketteja iz Novega mesta, kjer smo imeli zelo lep in številen obisk v Domu sindikatov, približno 150 članov Društva Slovencev »Kredarica» je takrat prišlo na literarni večer. Tokrat bi želeli članom slovenskega društva pripeljati še nekaj bolj »slovenskega», zapeto slovensko pesem.
Člani okteta Adoramus so trenutno izmed 10 najbolj priljubljenih oktetov v Slovej kar kaže tudi dejstvo, da so se letos septemip uvrstili med deset najboljših oktetov v Slovenip Predstavili so se na državni reviji oktetov! Slovenije, ki jo organizira Javni sklad RS za kul-f turne dejavnosti.
V	sklopu koncerta bodo člani Literarnega kluba povezali z izbrano poezijo in prozo. Število nastopajočih: 8 članov okteta, 1 umetniški vodja in 3 člana kluba. Koordinator prireditve: Danijela Jankovič, Ul. Alekse Šantiča 31, Novi Sad, članica DS »Kredarica».
Kratka predstavitev nastopajočih:
Oktet Adoramus se je prvič sestal junija leta 1991. Svoj prvi javni nastop so pevci imeli že poleti tega leta na prireditvi Planina poje na Veliki Planini. Leta 1996 so posneli svojo prvo samostojno kaseto z naslovom Na trgu. V času delovanja so sodelovali na več kot 160 kulturnih prireditvah. Vsako leto pripravijo in izvedejo nekaj samostojnih koncertov po Sloveniji in tujini, na katerih sodelujejo s številnimi kulturnimi ustvarjalci. Udeležujejo se mnogih pevskih srečanj ter revij in pevskih zborov. Gostovali so v Italiji, Grčiji ter BiH. V lanskem letu je oktet praznoval svojo deseto
obletnico delovanja. Ob tej priložnosti so izdali samostojno zgoščenko z naslovom Ob tebi sanjam in ob tem izvedli samostojni koncert. Od jeseni leta 2000 oktet deluje pod umetniškim vodstvom Tomaža Tozona, ki je dolga leta prepeval v Slovenskem oktetu, svetovno priznani in odlični tovrstni pevski skupini pri nas. Zasedbi okteta zato po srcu in barvi najbg ustreza slovenska ljudska pesem, poleg njsFpa fli po umetni pesmi sloveSfskih in tujih avtorjev,"#0d renesančni! emejših del.
Člani okteta: MatjažMastelic-lf tenor," „Mlinarič-1.tenor, Peter lilrlič-2, Ifnor, Zdj yec-2.tenor, Jože Sia|ončičAriton, W)učar-bariton, Mitu ¡SglP ik-bas, 5>!m,»s',ič-bas, umetniški voaja: Tomaž TozJ
Li^^^kiub Dragotina Ketteja: leta smo se zbraff^MMjhJiterami ustvarjalci No||ga mesta in okolice nt' začeli javno nastopati^fer hkrati svojo poego in prozo tudi objavljati. Združila nas ji Snežen do literature. Že takrat smo nastopaljSa številnih literatnih j|perih, sodelovali sJjHturnimi organizacijanii|j
tli številne feden knjige, Dolenjski
litejajptmi prispev| me prireditve, 1 pižni sejem... |f f Leta 1994 smo ¡¿¡(ali svojo prvo skupno liter-Jpublikacijo, pitologijo mladih literarnih ustva'i^fi%s Nc>.t ,aesta in okolice z naslovom In P. Veritalfvlpiteri se enajst avtorjev predstavlja s svojo poezijo. Leta 1997 smo izdali pesniške liste, dvojezično literarno publikacijo z naslovom Iz vode, iz sebe. Leta 1997 smo tudi uradno potrdili obstoj društva in ga poimenovali Literarni klub Dragotina Ketteja. Sedaj nas je v društvu sedemindvajset, tako mladih, še neuvel-
KASNATI STRUKLJI Z GOBOVO OMAKO
Potrebujemo: za testo: 250 g mehke moke, 0,5 do 1 d! mlačne vode, jajce, sol, 20 g olja; za nadev: 250 g ječmenove kaše, 0,5 kg prekajenega svinjskega vratu, kislo smetano, jajce, majaron, timijan, šetraj, peteršilj, sol, poper in pest drobtin po potrebi; za omako: 100 g šalotke ali čebule, 50 g masla, 50 g oljčnega olja, 2 stroka česna, 0,5 kg jurčkov ali drugih svežih gob, 0,1 kg namočenih suhih jurčkov, 30 g moke, 0,31 kostne juhe, peteršilj, majaron, timijan, sol, poper in pol kozarčka kisle smetane.
Priprava: Iz sestavin za testo zamesimo maso, ki ne sme biti pretrda, ker je potem ne moremo razvleči - bolje je, da je skoraj na meji lepljivega. Testo gnetemo tako dolgo, da postane popolnoma gladko in elastično. Oblikujemo hlebček, ga položimo na krožnik, premažemo z oljem in pokrijemo. Pustimo v hladilniku, da
počiva vsaj pol ure. Medtem pripravimo nadev: kuhani ječmenovi kaši dodamo na drobne kocke narezan prekajem svinjski vrat. Primešamo kislo smetano in jajce ter vse začimbe. Če je nadev premoker, dodamo malo drobtin. Spočito testo razvlečemo kar se da tanko in pustimo 10 minut, da se malo osuši. Po testu razdelimo nadev, vse skupaj zvijemo v štrukelj in zavijemo v prtič. Kuhamo v slanem kropu okoli 30 minut. Kuhane štruklje odvijemo, jih razrežemo in z gobovo omako ponudimo kot toplo začetno jed.
Za gobovo omako v kožici raztopimo maslo z oljčnim oljem in na mešanici prepražimo drobno sesekljano čebulo. Ko porumeni, dodamo sesekljan česen, in ko ta zadiši, dodamo narezane sveže gobe in odcejene sveže jurčke. Pražimo tako dolgo, da voda izpari, pomokamo, še malo pražimo in dodamo juho in vodo, ki je ostala od namakanja gob. Prevremo in začinimo. Pred serviranjem omaki dodamo kislo smetano. Jed je za 10 oseb.
javljenih, kot tudi starejših, že uveljavljenih pesnikov in pisateljev. Organiziramo literarne večere in srečanja tako lokalnega kot tudi regijskega pa tudi mednarodnega značaja in na njih tudi sodelujemo.
en našega društva je tako aktivno razvi-f ustvarjalnega ozračja, pomoč članom pri ¡¿flajanju lastnih literarnih publikacij in sodelo-¡tnje s priznanimi književniki ter društvi iz i i nih krajev Slovenije pa tudi v tujini.
Za nami so uspešne literarne izmenjave z literati iz R Hrvaške, BiH, Jugoslavije in Poljske. V tem času smo tudi uspešno prevedli dve literarni deli, literatov, ki smo jih spoznali na mednarodnih literarnih izmenjavah in sicer delo Zilhada Ključanina (Pričevalec) in Ratko Cvetnič (Kratek izlet). Obe literarni deli sta izšli pri novomeški založbi Goga.
Klavdija Kotar
Oktet Adoramus, skupaj s člani Literarnega kluba Dragotin Kette iz Novega mesta, nas obišče v septembru (prvi petek v septembru) . Upam, da bo tokrat dvorana Doma sindikata polna, kajti mnogi že dolgo nazaj niso imeli priložnost poslušati izvirne slovenske pesmmi in to v živo.
Celoten projekt prihoda okteta in literatov iz Novega mesta podpirata Ministrstvo za zunanje zadeve, Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu in Mestna občina Novo mesto.
Kot lani, se bom tudi letos potrudila in gostom pokazala čimveč znamenitosti Novega Sada in verjamem, da si bodo želeli ponovnega prihoda.
Danijela Jankovič
M
ZELJNI ZVITKI
Potrebujemo (za štiri osebe): 16 listov kisanih zeljnatih glav, 50 dkg kuhanega nadeva za krvavice, peteršilj, 1 por, 1 žemljo, sol, beli poper in muškatni orešček, 2 jajci, 2 žlici masla, 2 dl mesne juhe, 1 dl kisle smetane, 2 rumejaka in eno žlico drobtin.
Priprava: V nadev za krvavice dodamo peteršilj, v vodi namočeno in ožeto zemljo, začinimo s soljo, stolčenim poprom in muškat-nim oreščkom. Vmešamo jajca in vse dobro premešamo. S tem premažemo zeljne liste. Zložimo jih v ponev, prelijemo z juho, dodamo maslo in jih dušimo 20 minut. Kuhane prelijemo s kislo smetano, v kateri smo razžvrkljali 2 rumejaka in žlico žemeljnih drobtin. Pečemo jih v pečici pri 180 stopinj celzija 30 minut. Postrežemo jih lahko tople ali hladne.
Priredila: Desa Poslon
Bilten »Kredarica». Izhaja tromesečno. Uredniški odbor: Zlatica Radisavljevič, urednik, Marija Lovrič, Rajko Maric, Angela Arandjelovič in Albert Kužner, člani. Lektor: Danijela Jankovič. Priprava tiska: Ljubomir Rakič. Tisk: SZR »MIVA» Veternik. Tiraž: 250 izvodov. Izvod brezplačen. Naslov uredništva: Društvo Slovencev »Kredarica», 21000 Novi Sad, Futoška 12. Telefon: 611-541. WWW.KREDARICA.S5.COM. Rešenjem Pokrajinskog sekretarijata za informisanje broj 105-651-00104/2002-01 od 19. novembra 2002. godine, Bilten »Kredarica» je upisan u Registar sredstava javnog
informisanja.