141 še hujši obraz, pravi pekel pršnih plazov, mraza, snežnih metežev. Švicarji, sami mlajši fantje, so vstopili, prišli nekaj raz­ težajev visoko, potem pa so premočen i, premraženi, zaledeneli in zasneženi se­ stopili. Skoraj ves čas med sestopanjem so se nanje vsipali plazovi in plaziči, ko pa so stopili pod steno, se jim je začel pod nogami mleti nov sneg, meter nove­ ga snega. Imeli so res večjo srečo kot pamet, da so iz patagonskega »inferna« ušli. Bili so: Hanspeter Kasper, Toni Holdener, A ndres Scherrer, Ernest Scherrer in Robert Wer:i­ ger. še isto leto je najboljši mož ekspedicije H. Kasper umrl za višinskim pljučnim ede­ mom na začetku Peutereyskega grebena, potem ko je prejšnji dan prvi pozimi pre­ plezal Grand Pjlier d'Angle. Bil je vrh š vicarskega alpinizma. Komaj 17-leten je že preplezal raz Ba­ dile v Berghellu, v naslednjih letih pono­ vil sam ali s klienti najtežje smeri v Franciii in Dolomitih. Bil je član švicar­ ske državne reprezentance, si jajen tekač, leta 1967 državni prvak v smuškem teku na 30 km. Preplezal je tudi najslovitejše smeri v Yosemite in spoznal tudi neka­ tere težje ture v Kavkazu, skratka »vrhun­ ski razred«. T. O. TURE SLOVENSKIH PLEZALCEV V »LA MONTAGNE« 1975/2 Na str. 86 je zabeležna slovenska smer v Marmo• ledi - Gradišar, Herzog - 16. 7. 1 974, značilen steber, ki se od normalne smeri obroča na levo. Novost je tudi notica o novih smereh v Julijskih Alpah.• Zabeležene so tudi Site (Site), tura, ki so ponovile jugoslovanske noveze Klinar in Rozik (naj• brž Rožič) Herzog in Krivic. »J. Rozik je kot drugi prepfezol tri ekstremne smeri v severni steni (se. Mangrla), ki je ena najleP,ših v Vzhodnih Alpah.• Zabeležene so tudi Site \Site), tura, ki so io leta 1 974 v severozahodni sten, izvedli Kramar, Pollak in Volkar, dalje še Schinkova smer, ki slo jo ponovila Belak in Manfreda. V isti številki J'e zabeležena naša ekspedicijo no Kangbočen, ki a je »eksaktno sledilo Poljake iz spomladi 1974«. T. O. NOVA SMER V AIG. DU DRU Tomo Gross - o njem smo poročali Ioni v zvezi z novo smerjo v Cinoh - je češki olpinisl, ki živi v Zenevi. Od 21. aprila do 3. mo'\o 1975 se je zagnal v Dru in v 12 dneh izpleza s tehničnimi sredstvi izsi ljeno smer. Bil je sam in verjetno bi težko dobil tovariša za tako podjetje. Smer poteka med znano Bonottijevo smerjo in cmeri• kansko direttissimo. Novo smer je nastalo Judi v Grande Rocheuse, v severni steni, 20.-21. februarja 1975. Naredila slo jo P. Bourges in R. Mizrahi. Aprila slo jo že ponovilo Gobarrou in Merin, maja po Codo in Mueller. V prvi polovici poteka po Couturierovem ozebniku - 1975 že tretjič premaganem pozimi - noto po zelo slrmem ledu 150 m in izstopu no vrh. Zelo je podobno švicarski smeri v les Courtes. Mnoge težke smeri so bile pozimi 1975 ponovljene v les Courtes in v les Droites. T. O IZ PLANINSKE LITERATURE SPELEOLOG, glasila Speleološkog odsjeka Plani­ narsko~ društva »%eliez:ničar« u Zagrebu, 20.- 21. (19n- 1973), strani 24. Pred nami je jubilejno številka prvega juaoslovan• skego jamarskega časopisa, ki ima zadn1e deset­ letje dokajšnje težave z rednim izhajan/'em, ki po jih trdovratn, zagrebški jamarji na če u z ured• nikom ing. S. Božičevitem več ali manj uspešno premogu/'!'j~. Pri tem težkem delu jim želimo še nada 1n11h uspehov. Uvodnik izpod peresa prvega urednika Slavko Morianca prikozu1e težave, ki so jih morali jamar­ ji PD 2elezničara prebroditi leto 1953 in 1954, do so uspeli izdati prvo številko tega časopisa, ki je na prvem jugoslovanskem speleološkem kongresu v Postojni izzvala veliko pozornost. Vladimir Božit piše o Baročevih jamah pri Rako• vici ob cesti Korlovoc-Plitvice. Predlaga, do bi jih zaščiti li in uredili za turistični obisk. Branko Jalžit piše o Rudelifo pečini na izviru Ce­ tine in še o drugih jamah tega območja. Prve zapiske o tem jamskem sistemu najdemo že leta 1774, kasneie pa so sistem podrobneje preiskali prav jamorj, SO PD Zeljezničar. Vladimir Zebec daje nov prispevek k poznavanju sestave karbonatnih oblik v 1amah. Preiskali so sigo iz 14 jam. Stiri od teh so vsebovale ara· gonit, v enem primeru pa sto se menjavalo ara­ gonit in kalcit. Prikazana je metodo raziskovanja, želijo po preiskati tudi pogoje, v katerih je nastajal aragonit. Morijo Poje je poroča lo o raziskavah podzemelj­ skih mehkužcev in njihovi ekološki klasifikacij,. Slede nekrolog za Vladimirjem Redenškom, poro• č ilo o največjih speleoloških objektih no svetu in poročila o delu speleoloških odsekov pri pic• ninskih društvih no Hrvolskem. Poleg prikazane uporabe škripca Sv. Bernarda v jamarstvu so no zadnjih straneh časopisa še knjiž• na poročila in poročila o nekaterih važnejših okci• jah doma in na tujem. Casopis je dokaj dobro natisnila »Zadružno štompac v Zagrebu, skice in fotografi je so dobre. Upamo, da bo uredniškemu odboru uspelo slediti letnike in nas obveščati o jamarstvu v svoji re­ publiki. D. Novak Kazimir Tarman, ZAKAJ - ZATO V EKOLOGIJI, Pionirska knjižnica. Strani 35; Ljubljana, 1975 Konec leta 1 975 smo dobili darilo. In to resnično darilo, knjigo, ki bi jo moral prečitoti in osvojiti vsakdo. V poljudnem, lahkem stilu in z nebrej argumenti spoznavamo ves življenjski krogotok, spoznavamo, do smo del narave, spoznavamo, za­ kaj taka raznolikost živl/ 'enjo in koko narava gospodari, koko pa mi vp iverno no to življenjski krog in na to gospodarstvo, koko uničujemo naše okolje. Knjižica nam daje osnovne pojme in osnovne podatke o ekologiji. Težko je prikazati knjižico s tako bogato vse• bino. Izposodimo si zoto nekoj citotov iz Q je: »Eko logijo človeka ni in ne sme bili narovnona le no reševonje človeka. Uspeli bomo le tedoj, ko bomo reševali tudi življenje v našem okolju. Z enako vnemo kot človeka moramo varovati in ohranjati ves rostlinski in živalski svet naše zeml je. Zoto pa našemu gibanju za lepo, čisto in zdravo živ• ljenjsko okolje odločno in nesromežljivo recimo : Va rstvo norove. Ker je človek del norove, veruje tudi sebe, kadar varuje naravo v celoti.• »Pravi• mo, do živimo v visoko civiliziranem svetu, toda v resnici bomo tega vzdevka postali vredni šele tedoj, ko se bomo zovedeli svoje potrotnosti, se ji uprli in začeli posnemati naravo.« , O električnih varovalkah vemo, da ne smejo pregoreti, in kadar pregorijo, je nekaj narobe. Tudi žive varovalke, vrste rastlin in živali v naravi, ne smejo •_prego­ reli«. Ce ribe v potoku in ptiči v sadovnjaku po­ ginjajo, če se drevesa v obcestnem drevoredu sušijo, potem je v našem okolju nekoj narobe. Zato drži kol pribilo: če se varuh narave potelluie za čisto okol je, za zaščito ras tlin in živali, n1 to ne muhavost ne solzavost in tudi ne kljubovanje tehnološkemu napredku, temveč opozorilo na »krotki stik«, ki ga moremo poprovih. Se mnogo tega je ovtor napisal in nos znovo opo­ gumil za naš nadaljnji •bo, ·«. Kajti : »Kdor slabim odpušča , dobrim škodi .. . « D. Novak PLANINSKA ZALOZBA Planinska 2vez.a Slovcniie Ima v zologi naslednje izdaje: zemljevidi t Julijske Alpe 1 : 50 000 - zahodni del (1 973), 20 din; Juli/ "ske Alpe 1 : 50 000 - vzhodni del (1973), 20 d in; Sko jeloško hribovje (1972), 22 din; Kamniške in Savinjske Alpe (1968), star. z., 7 din; Kamniške in Savinjske Alpe 1 : 50 000 (1975), 50 din; Julijske Alpe - Bohinj 1 : 20 000 (1975}, 30 din; Pohorje - vzhodni del 1 : 50 000 (1975), 18 din. vodniki: Vodnik po Slovenski planinski .eoti (1 974), 100 din; Julijske Alpe - planinski vodnik (1975), 90 din· Karovanke - planinski vodnik, t izdaja (1975), 100 din; Bil sem na Triglavu (vodnik in dnevnik), 1 2 din; iTriglov«, brošura v angleščini, nemščini in itali­ janščini, 3 din; , Planine Hrvalske«, 2. Pol jok, 100 din; »Vodnik p o Julijskih Alpah« v ita lijanščini , P. R ossi, 105 din; Ljubl1ansko mlodinska pat, 15 din; Smarna goro, 10 din; Naše IJOre (PD Kranj), 5 din; P ot projoteljstva (vodnik in dnevnik), 40 din; Plono nski dnevnik, 25 din· Loško planinska pot, 1 5 din. vzgojna literatura: Hoja in P.lezanje {Mihelič, Skorja), 40 din; Plazovi (1973), 25 d in; Norava v gorskem svetu (1975), 40 din; P esmi z gora (pesmi z notomo ) (besedila zapis), 4 din. VARST.VO NARAVE, in notni T. O. vol. 8, 3-90; izdaja oddelek za varstvo narave pri Zavodu SR Slovenije za s po­ meniško varstvo. Ljubljana, 197S. »Varstvo narave« je revija za teorijo in prakso verstvo norove v Sloveniji. Prinaša izvirne razprave, članke in poročilo s področij, ki sestavljajo naravovarstveno stroko in so aplicirani no varstveno te­ matiko, beremo v prikazu vsebinske za­ snove revije » Varstvo narave«. Sledeč tem načelom nakazujejo v 8. zvez­ ku razprave in alanki vrsto zanimivih problemov. Kot 14. študijski prispevek k poznavanju Triglavskega narodnega parka je članek D. Novaka »Kataster kroških objektov v ožjem območju TNP«. Kataster prikazuje nad 11 O kroških objektov, jam in brezen z njihovimi osnovnimi podatki. Nekatere ilustrirajo tudi skice. Zal dokaj pomem­ ben prispevek nima povzetka v tujem jeziku. Sledi l. Puncerja in M. Zupančiča prikaz bukovo-jelovega gozda v Pivški kotlini pri Hraščah, katerega zarodi svojih poseb­ nosti priporočalo za zavarovanje. T. Wrober je odkril »Novo nahaja lišče evmediteronske flore v slovenski Istri«. Pri vosi Dragonjo je bil ugotovil 251 rast­ linskih toksonov, ki imajo nekateri tukaj svoje edino nahajališče v Sloveniji ali po imajo druge značilnosti, zarodi katerih je avtor predlagal, do se to lokalnost za­ varuje po naravovarstvenih načel ih . 8. Drovenik je vzporedno s svojim zoolo­ škim raziskovanjem pregledal tudi floro Menine planine in popisal 532 vrst cvetnic in praprotnic. Gozd sega do najvišjih vzpetin Menine. Za nekatere od opisanih rastlin je Menino njih skrajno jugovzhod­ no mejo. V. Strgar rozprovljo o varstvu Blagajeve­ ga volčina v Sloveniji. Do ne bi več uni­ čevali te rastline no samem rastišču, pred­ logo ovtor, do bi za prodajo razmnože­ vali Blagajev volčin v rastlinjaku in v kul­ turi. Peter Skoberne poroča o rezultatih razi­ skovalnega delo celjskih prirodoslovnih krožkov o č lanku »Lišajsko kartiranje Celja in okolice«. Preg ledoli so razširje­ nost lišajev v Celju in okolici. Ugotovili so povezanost med onesnaženjem zraka in vremenskimi pojavi, ugotovili so tudi, do onesnažen zrak fiziološko vpliva no nekatere rastline, ki zarodi lego iz one­ snažene okolice izginjajo. No koncu je J. Gregorija »Prispevek k poznavanju ptičev Krakovskega gozda«. Avtor obravnavo 23 vrst, ki jih je no te­ renu ugotovil. Dodane so še bibliografske kartice vseh prispevkov. Revijo, ki jo ureja uredniški odbor pod vodstvom Staneta Peterlina, se solidno uvršča med naravovarstvene publikacije tako doma kot tudi no tujem. D. Novak 142