Z' jz.
-ŽSfis j
7/' f
Kdo je mar?
Besede J. Koseskega, napev dr. Ben j. Ipavcev.
Vse dos&že, kai’ mu drago, Bodi «lava, bodi blago ;
Vse dosčže sosed moj.
Dlan doma mu ne odreče, Gre na tuje, dobro steče, Njemu zlata kaplja znoj. Vidši tuj če krasne čine,
Se zavzame iz daljine — Kdo je mar?
Mi zapojmo: Rodovine Je slovenski oratar!
(Jujte bor, vojaške roje! Krogla žvižga, boben poje, Grad vali se v sip in prah. Vragu peta se zabliska,
En junak za njim pritiska, Udri, udri, mali na mali! Kjer zadene, iskra šine,
Šest jih pade, kjer porine, -Kdo je mar?
Ta pogumni korenine Je slovenski oratar!
Blaga polna trg in cesta, Barka plava v daljne mesta, Velki kupec pošlje vse.
Nam nanese mire, zlata, Njemu vse odprte vrata, Zemlja skor njegova je.
Kupi polje, plavš, graj šine, Dnarje meri na štrtine, — Kdo je mar?
Ta bogati korenine Jo slovenski oratar!
V zbor učenih, veda slava, Stopi moder, bistra glava,
Yse jezike sveta znd.
Ce zapoje, vse pogleda,
Na katedru grom beseda, Zvezde šteje, pravdo da.
Svet posluša modrovine,
Se začudi koncu tmine, — Kdo je mar?
Taka glava korenino Je slovenski oratar!
Nek se trudi v sodni hiši, Rase krepko, viši, viši, Pravde čist, železen hram. Vse ga slavi, vsi so vneti, Zvezda se na prsih svčti, Cesar clo ga čisla sam.
Kakor sonce iz višine On zasije, krivo zgine, — Kdo je mar?
Ta pravični korenine Je slovenski oratar!
Pusti svet opravke svoje, „Sursum cord a“ v domu poje Mož pobožni, rajski svat.
Vse obernc v božjo slavo, Mitra kinči sveto glavo, Papež piše: „Ljubi brat I“ Kadar grob nemilo zine, Angelj čist na svetu mine, — Kdo je mar ?
Ta pobožni korenino Je slovonski oratar!
Bodi v tugi, bodi v šali, Zmir ponižno Boga hvali, Ter ne zabi rojstva nit. Skaz je njemu krasno lice, Uma, sprave, sle, pravice, Zvezdojasen, čist osvit.
Co zavist lizuna zvine,
Da zamrdue sin krtine: Kdo je mar ?
Zagromimo : Čast očino, Scer slovonski oratar!
Založila narodna čitavnic«.
Natisnil .1. BUznik v I-jjubljnni