3 2 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 20. novembra 2014  Leto XXIV, št. 47 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 Tisk: TISKARNA KLAR Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Ministrstva za javno upravo in pravosodje (KIM) ter Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357 0000 0000, SWIFT koda: OTPVHUHB Porabje, 20. novembra 2014 Porabje, 20. novembra 2014 BEŽEN VPOGLED V PORABSKO ŠOLSKO LETO 2014/15 STR. 2 V SRMASTVI, DAPA LEPAU SMO ŽIVELI STR. 6 Pričel se je šesti mandat Državne slovenske samouprave Novost letošnjih volitev v lokalne, županijske in narodnostne samouprave je med drugim to, da so omenjene organizacije volivci izvolili za naslednjih pet let namesto štirih. Bilo pa je prav tako prvič, da so lahko registrirani narodnostni volivci neposredno glasovali za liste državnih narodnostnih samouprav. Tako je 12. oktobra blizu 70 odstotkov registriranih Slovencev potrdilo edino slovensko narodnostno listo, ki jo je postavila Zveza Slovencev na Madžarskem. Ustanovna seja Državne slovenske samouprave se je odvijala 8. novembra v prostorih Slovenskega kulturno-informacijskega centra v Monoštru. Ob izvoljenih petnajstih svétnikih in sodelavcih Urada DSS so se seje udeležili še zagovornica slovenske skupnosti v madžarskem državnem zboru Erika Köles Kiss, vodja oddelka pri Narodnostnem glavnem oddelku Ministrstva za človeške vire Richárd Tircsi ter vodja Glavnega oddelka za zakonitost pri Vladnem uradu Železne županije dr. Gyula Simon. Kot najstarejši svétnik je sejo do izvolitve predsednika vodil Ladislav Kovač. Po ugotovitvi, da so vsi izvoljeni člani samouprave prisotni, so stari in novi svetniki prisegli v slovenskem jeziku. Sledila je izvolitev predsednika, podpredsednika in članov treh komisij. Občni zbor je kot predsednika že za šesti mandat potrdil Martina Ropoša, medtem ko je bil za podpredsednika DSS izvoljen Karel Holec (ki je kot član krovne organizacije prav tako začel svoj šesti mandat). Predsedniško funkcijo Finančne nadzorne komisije so zaupali Andreji Kovač, Komisijo za šolstvo (vsi člani le-te so po poklicu učitelji) še naprej vodi Eva Lazar. Na čelu Komisije za kulturo prav tako ni prišlo do sprememb, predsednica delovnega telesa ostaja Marija Kozar Mukič. »Naši glavni cilji so podobni kot v prejšnjem mandatu, ki je bil po naših ocenah uspešen« - je po ustanovni seji povedal predsednik Martin Ropoš in dodal: »Postali smo vzdrževalci dvojezičnih osnovnih šol in vrtcev, imamo pa še tudi druge inštitucije. Dosegli smo tudi sistemsko in kolikor toliko pravočasno financiranje svojih ustanov. Glavna naloga ostaja, da obržimo te inštitucije in jih celo razvijamo.« Martin Ropoš je še povedal, da je treba doseči zares pravočasno financiranje institucij pod pokroviteljstvom DSS, ki - kakor ostale narodnostne samouprave - dobiva stalna sredstva le za delovanje. Za financiranje ostalih projektov je potrebno kandidirati na raznih razpisih, zato želi krovna organizacija podpisati pogodbo o financiranju šol vsaj za pet let. Pomemben cilj DSS je, tako predsednik Ropoš, da se vsi učitelji na obeh dvojezičnih šolah zadovoljivo naučijo slovenščine. Poteka tudi izdaja novih učbenikov, prilagojenih potrebam porabskega šolstva. »Naš cilj je, da slovenska skupnost in tudi večinski narod bolje spoznata delovanje, programe in prireditve Državne slovenske samouprave. Pri tem lahko veliko pomagajo narodnostni mediji« - je poudaril predsednik krovne organizacije. Dodal je še, da je potrebno posvetiti več pozornosti gospodarskemu razvoju in se bolje povezati z Razvojno agencijo Slovenska krajina. V manjšinskem življenju pa naj bi dobivali vse večjo vlogo mladi - v raznih narodnostnih organizacijah je sicer njihov delež že 30-odstotni. »Ohraniti je treba dobro sodelovanje s političnimi organizacijami na Madžarskem in v matični domovini. Še posebej pomembne so narodnostne organizacije« - je začrtal pot Martin Ropoš. Po njegovih besedah je potrebno tesnejše sodelovanje s partnerji, s katerimi so bili podpisani sporazumi (Zveza Slovencev, Skupščina Železne županije, Mestna občina Sombotel, pomurski Madžari). Izredno pomembni pa so dobri stiki s predstavniki matične domovine, kot so Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Veleposlaništvo RS v Budimpešti in Generalni konzulat RS v Monoštru. (Velja poudariti, da je sofinanciranje programov DSS sedaj možno tudi iz proračunskih virov Republike Slovenije.) Proračun DSS ostaja sicer že četrto leto enak, kljub temu izvoljeni podpredsednik Karel Holec poudarja: »To, da se ohranita materni jezik in kultura, ni odvisno le od denarja. Če se kdo izreka za Slovenca, če slovenščino sliši od matere in jo uporablja v družini, je najbolj pomembno, da ne opusti svoje identitete, kulture in maternega jezika. To je poglavitni cilj Državne slovenske samouprave.« Krovna organizacija bo naslednje leto praznovala dvajseto obletnico delovanja, kar bodo člani proslavili skupaj s predajo obnovljenih prostorov v središču Gornjega Senika. -dm- Člani Državne slovenske samouprave po konstitutivni seji BEŽEN VPOGLED V PORABSKO ŠOLSKO LETO 2014/15 Četrtina šolskega leta je za nami, a zdi se, kot da se je vse skupaj začelo šele včeraj… O aktualnih šolskih temah sem na straneh Porabja pisala natanko pred letom dni in se spraševala o prihodnosti narodnostnih šol, jezika, kulture in narodnostne zavesti v času, nenaklonjenem kulturi, izobraževanju, medčloveškim stikom in spoštovanju tradicije. V času in okoliščinah, ko je pomembna oblika in ne vsebina, v času, ko se ljudje pogovarjajo le o materialnih dobrinah in prezirajo občutja, v času, ko uspevajo ustvarjalci cesarjevih novih oblačil in graditelji Potemkinovih vasi… Odlično torišče zanje so manjšinske skupnosti… Porabski dvojezični narodnostni šoli, seniška in števanovska, bosta tudi po zaslugi in prizadevanjih upravljavca, Državne slovenske samouprave, v tekočem šolskem letu shajali brez večjih finančnih težav, take so zaenkrat obljube iz Budimpešte. Materialno so zadeve torej predvidoma urejene. Kaj pa vsebinsko? Kaj pa slovenščina in učinkovitost njenega poučevanja? Pa dvojezični pouk? In slovenščina v monoštrskih šolah, kar sem omenjala že velikokrat?? Vem sicer, da monoštrske šole ne sodijo neposredno pod narodnostno upravo, a skrb za pouk slovenskega jezika in njegovo izboljševanje gotovo sodi v pristojnost narodnostnih organizacij. Ne bi spet omenjala vseh težav s poučevanjem in učenjem jezika, z vlogo družine, učiteljev in vseh, ki pravijo, da jim je osnovna skrb ohranjanje manjšinskega jezika… Odgovora na vprašanje, kako bi to delali, pa še vedno nimam… V tekočem šolskem letu poteka 2. del velikega pedagoškega projekta Dvig jezikovnih kompetenc pedagoških delavcev v jeziku manjšin v dvojezičnih VIZ Prekmurja in Porabja, katerega nosilec je Pomurska madžarska samoupravna narodnostna skupnost, aktivni udeleženki pa sta, poleg prekmurskih, tudi števanovska in seniška šola, koordinatorka za porabski del projekta pa sem avtorica tega zapisa. Porabskim šolam, učiteljem in učencem, so namenjene številne dejavnosti: didaktična izobraževanja učiteljev (po 4 6-urna v enem letu), seminar dvojezične poslovne komunikacije, predstavitve dvojezičnih e-gradiv, tečaj slovenskega jezika za učitelje, ki slovenščine še ne obvladajo, šola v naravi za učence, plačilo mentorjev različnih slovenskih dejavnosti na šolah, več interaktivnih gledaliških predstav za učence in še bi se kaj našlo; izjemno bogata vsebina torej, ki se odvija v porabskih šolah in je v pomoč vsem udeležencem. Prve dejavnosti v projektu so se za tekoče šolsko leto začele v novembru. Učenci in učitelji dvojezičnih šol so 7. novembra uživali in sodelovali v predstavi lendavskega gledališča KU-KUC. Igrica o prestrašenem tigrčku, ki se boji zdravnika, je bila nadvse primerna za vse otroke, od vrtca do osnovne šole. 10. novembra pa je na števanovski šoli potekalo prvo letošnje didaktično izobraževanje za učitelje na temo Bralne učne strategije. Udeležilo se ga je 11 učiteljev, izvajalki sta bili predavateljici s Filozofske fakultete v Mariboru, dr. Simona Pulko in dr. Melita Zemljak Jontes. V novembru je načrtovano še eno izobraževanje, predvidoma 26. 11. bo seminar dvojezične poslovne komunikacije, ostale dejavnosti pa so razporejene čez celo šolsko leto. Za uspešnejše poučevanje slovenskega jezika pa poleg učiteljev potrebujemo tudi primerne učbenike. Le-te že drugo leto ustvarjamo v okviru projekta TAMOP II. Gre za jezikovne vadnice in delovne zvezke za slovenščino od 5. do 8. razreda, berili in delovna zvezka za 7. in 8. razred, srednješolski učbenik za spoznavanje slovenstva, priročnik za predšolsko vzgojo in še kaj. Priprava omenjenih gradiv je izjemno zahtevna, saj se avtorice poskušamo prilagajati, vsaj večina nas, jezikovnemu položaju v šolah, obenem moramo vsaj minimalno upoštevati zahteve učnih načrtov (le-ti so, žal, skoraj neuporabni) in merila sodobnega – tako vsebinsko kot didaktično – oblikovanja učbenikov. Dela je še veliko, upam, da bomo uspeli. »In – je slovenščina res jezik priložnosti za učence? Gotovo bi bila, če bi si učitelji uzavestili, da pouk narodnostnega jezika ni le učenje pesmic, besed, vsega, kar se uspešno pozablja, ampak je vse to in še mnogo več v funkciji učenja jezika, ponavljanja, utrjevanja, priložnosti za komunikacijo… da so priložnost za učenje in rabo slovenščine tudi pogovori zunaj učilnic, slovenska komunikacija med njimi samimi, predvsem pa seznanjanje staršev s tem, kaj pomeni za njihovega otroka vpis v dvojezično šolo, da to niso le zastonjski izleti in počitnice, temveč popolno sprejemanje dvojezičnega koncepta vzgoje in izobraževanja… da je odločilnega pomena njihov zgled in zgledi vseh, ki delajo v narodnostni politiki in kulturi… Jezik je potrebno naučiti, ne le učiti!!!« … To sem zapisala v nekem članku že davno. In še velikokrat bom morala… Je danes ali bo jutri kaj drugače??? Seveda imam še veliko strahov in dvomov v trenutni porabski šolski vsakdan, a sem še vedno vztrajna optimistka; vsak najmanjši svetel kamenček v mozaiku mi je v veselje in vem, da za pozitivne spremembe pri sebi mora vsak poskrbeti sam. In da šola pade ali raste z učiteljem, njegovim delom, predvsem pa zgledom. Najbolj me skrbi prav kadrovska podhranjenost porabskih šol; primanjkuje dvojezičnih predmetnih učiteljev, tudi pouk slovenskega jezika bi krvavo potreboval še kakšno dobro okrepitev, seveda iz Slovenije… Po ena gostujoča učiteljica in vzgojiteljica, ki sta v Porabju sedaj, kljub pridnosti pač ne moreta zapolniti vseh vrzeli… Bo kakšna oblast v Sloveniji kdaj dojela, da manjšinska skupnost, če nima dovolj lastnih kompetentnih, konkretno pedagoških kadrov, ne more jezikovno preživeti? Bo v kakšni ministrski ali sekretarski glavi kdaj naredilo klik in se začelo resno delati na kakšnem dodatnem učitelju ali dveh v porabskih šolah?? Gospodje, to je za obstoj narodnosti usodnega pomena, vse drugo so kulise… Valerija Perger 10. novembra je na števanovski šoli potekalo prvo letošnje didaktično izobraževanje za učitelje na temo Bralne učne strategije, izvajalki sta bili predavateljici s Filozofske fakultete v Mariboru, dr. Simona Pulko in dr. Melita Zemljak Jontes Igrica o prestrašenem tigrčku, ki se boji zdravnika, je bila nadvse primerna za vse otroke, od vrtca do osnovne šole Učenci in učitelji dvojezičnih šol so 7. novembra uživali in sodelovali v predstavi lendavskega gledališča KU-KUC Djesénski programi varaški pa slovenčarski slovenski penzionistov Drüštvo porabski slovenski penzionistov je letos v lejpom števili, prejk deset mali programov spelalo vö, ka smo si že davnik želeli. Kašo medéno žnjauro nosijo v seba, tau leko tisti poznajo, steri majo vcuj volo pa zdravdje. Vüjpamo, ka de nas od leta do leta vse več takšni. Vsakšomi, sto so se podali na te programe, posaba, steri so ji vküp spravlali, se trno lepau zavalimo. Vrajža nauč v Andovci Že lajnsko leto smo si zmišlavali, ka mo slovenski penzionisti tü šli ponauči prejk goštje v Andovci, gde do nas čaralice pa drüdji čüdežni düji sprvajali. Letos smo si spunili željo z vrajžo nočtjauv. Nabralo se nas je 15 slovenčarski pa varaški penzionistov, etak bi nam že 3-4 avtone trbelo vtjüp pobrati pa tiste penzioniste, steri majo avtone pa v noči tü vozijo. Pri tejm smo na prvo rejč dobili pomauč od Slovenske zveze, zakoj se zdaj tü trno lepau zavalimo. Tau vrajžo nauč, rejsan trbej s svojimi očami živo videti! Naši generaciji zatok, aj s tau zrejlo pametjov znauva leko prežive tisti straj, v sterom je živala v mlašeči lejtaj. Tisti spomini, gda smo mlejko nosili ali ponoči odli kukarco pa goščice löjpat ali perdje čejsat pa so nas podje v bejli lijanaj postrašüvali ali smo si mi sami samo zmišlavali. Skur smo strajé dobili. Zdaj so se nam živo skazali tisti čüdeži, kak šnjava, smrt, žrdjavci, vrag, čaralice, stere so gostüvanje držale na križnoj pauti, stere smo mi nikdar nej mogli videti, samo od njij čüti mnaugo čüdežni pripovejsti. Zatok nas je pa zdaj naigrost skauz sprvajala, gde se skaže kaj, gda staupi stoj pred nas, kak nas postraši. Lážala bi, če bi nas nej emo dar-dar malo straj pa tau zatok, ka smo mi s toga nika preživeli. Ali mlajši pa mladi, steri so se daleč prejk stau vtjüp nabrali, oni so bili tak batrivni, ka leko kalapoš zdignemo pred njimi. Ta nauč je mejla v seba čüdno mauč k tomi, ka je vsefele generacij pa narodnosti večer vödjenila s toploga ráma zatok, aj leko spoznajo ali živo nazaj v spomin prinesejo te indašnje šedje našoga naroda. Organizatorom čestitamo pa se njim lepau zavalimo za te lepau pa trno dobro vö spelani naučni program! Kukarco smo brali v Slovenskoj vesi Vért Ferenc Dančec v Slovenskoj vesi nam je dau maudoš, ka smo slovenski penzionisti pa leko delali djesensko paversko delo. Njava prava rauka na gazdiji je v vesi Kata Nemet, stera vodi en tau naši domanji penzionistov, tak smo leko bili mi pozvani. V soboto 25. oktobra smo se Varašanci vtjüp nabrali v centri pa po dvej kolaj v frtau vöri smo se že dobili s Slovenčarami pred krčmauv. Gda smo se od krčme napalavali tadale, je vöprišlo, ka je eden od nas namesto biciklina pejški prišo, on je prej mislo, ka je njiva doma pri rami. No, depa Hugi Meggyes je tau v enoj sekundi rešila, svoj biciklin ma je postavila pod zadnjo, ona pa brž domau skočila po enoga drügoga. Ha, ha, tau bi trbelo videti, kak veselo je gono ženski biciklin naš padaš! Gda smo se pripelali do njive, se je ena velka tabla kukarca smejala prauti nam, na konci nas je čako s traktorom, v rotjej pa z dobro domanjo palinkov sam gazda. Kak smo se v rede postavili, vsakši po dva, smo skur cejlo njivo prejk dosegnili. Vsakši je daubo košaro ali kanto pa je leko napunjavo z vö olöjpano kukarcov. Ja pa nej, pa so se napunili pa znauva pa znauva. Dva mladiva, steriva je gazda vdinjo, sta kumar zandolela od telko lidaj kraj nositi s košari, rdečiva sta bila kak pekova rit. Mi smo pa s takšnim veseldjom pa volov brali kak že dugo nej. Bildja je bilau lejpo bogato, rejdko, stero nej melo dvej veltje vlati. Kak nam je vert sam tü pripovejdo, od sprtolejti do djeseni dosta dela, švica pa ceringe prosi ena tašna njiva. V slabi dvej vöraj smo nabrali prikaulico traktora, stero so eške z daskami tü povišali. Kakoli bi radi tadale brali tau lejpo kukarco, nam gazda nej mogo privoliti, ka prej nejma več mesta v goreni. Nevoščeno smo njali taum tisto lejpo kukarco kombajni. Vsakšo dobro delo se prej z aldomašom zapre, za tau nas je vert s svojo ženov vred v domanjoj krčmej lepau gora prijo pa pogostijo. Baug plati verti, ka nam je zavüpo. Pejški z Verice na Gorejnji Senik Tau paut je mejla v plani Verica-Ritkarovci za mali program pri Drüštvi porabski slovenski penzionistov. Če se njim že nikak nej dalo uresničiti, smo go vöspelali mi Varašanci pod vodstvom podpredsednice drüštva Marijane Kovač. Z rednim avtobusom smo se podnek pelali na Verico, gde nas je na daum pozvala pa lepau gora prijala Magda Zadori s svojim možaum Miška bačinom. Obadva trno radiva mata lüctje, če bi Magdo nej baugali, bi mimo njij šli, bi nam nikdar nej odpistila. Z Verice-Ritkarovec se nas je že napautilo 19 penzionistov, med njimi naš dragi Vajnin, Ropoš Miška bači, sto so se že na te čas s cugom obrnauli iz Krmedina pa so nej samo z Verice šli pejštji, litji nazaj ranč tak. Oni so nas vodili pa so nam z Magdo Zadori pa Margito Kovač skauz pripovejdali pa tolmačili, gdé smo, ka vidimo, kak živejo pa kak so živeli prvin v tau vesi. Vse smo si poglednili, dosta vse vöopitali, večkrat smo se stavili, skauz smo lepau komautno šli. Pa smo döjn tak brž, na pravi čas dola zopodli nauvo paut med Verico in Gorejnjim Senikom, ka smo sploj ne vörvali. Vsejm, posaba Magdi Zadori se lepau zavalimo za te lejpi zadvečerek. Klara Fodor predsednica DPSU Foto: Klara Fodor V Slovenskoj vesi na njivi, gda smo nabrali puno prikaulico Slovenski penzionisti v Andovci med gledanjom programa čalejra in čalarice Skupinski kejp nin med Verico pa Gorenjim Senikom OD SLOVENIJE… Moravske Toplice PARK PREKMURSKE REFORMACIJE O protestantizmu, protestantskih piscih in dnevu reformacije, 31. oktobru, se je v Sloveniji, zlasti na njenem severovzhodu, kjer živi največ protestantov, zgostilo toliko vsebinsko pomembnih dogodkov in prireditev, kakor že dolgo ne. Posebej dejavna je bila Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija, ki je s soorganizatorji v Radencih pripravila najprej dvodnevni mednarodni simpozij Protestantizem včeraj, danes in jutri, sodelovala pri razstavi protestantskih tiskov, ki je bila v Pokrajinski in študijski knjižnici, na Vanekovem večeru pa je bila predstavljena knjiga Primož Trubar Cerkovna ordninga (1564) v sodobnem knjižnem jeziku. V Pokrajinski in študijski knjižnici je bila tudi razstava del 20. jubilejne likovne kolonije Primož Trubar, v Moravskih Toplicah pa je Evangeličanska cerkvena občina park pred pred cerkvijo poimenovala v Park prekmurske reformacije. Cerkovno ordningo - Cerkveni red Primoža Trubarja, so predstavili mag. Drago Sukič, predsednik Trubarjevega foruma, dr. Fanika Krajnc Vrečko, urednica Trubarjevih zbranih del, in mag. Geza Erniša, strokovni recenzent prevoda, pogovor pa je vodil mag. Franc Kuzmič. Knjiga Primož Trubar, Cerkveni red (1564) je izšla v zbirki Trubar v sodobnem jeziku, izdala sta jo Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša Znanstveno-raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti in Trubarjev forum, njen urednik je dr. Kozma Ahačič. Knjiga je sestavljena iz treh delov. V prvem je Trubar opisal evangeličanski nauk, v drugem se je razpisal o pridigarstvu - ta del je skoraj v celoti avtorski - v tretjem pa so opisani obredi. V knjigi je opisana tudi njegova zamisel o osnovnem šolstvu. Delo podaja vizijo pravne, organizacijske in duhovne ureditve protestantske cerkve na Slovenskem, je prvo v slovenščini napisano delo, namenjeno intelektualni eliti, ponuja pomembno teološko besedilo, obenem pa je tudi uporniško delo. Znanstvenokritična izdaja Cerkovne ordninge s prevodom v sodobni knjižni jezik temelji na nedavno odkritem, zelo dobro ohranjenem, memmingenskem izvodu. Poleg tega izvoda, ki je bil po naključju odkrit lani v Mestnem arhivu v nemškem Memmingenu, obstaja le še poškodovan vatikanski izvod. Na predstavitvi v Murski Soboti je bilo rečeno, da je prvi v Prekmurju o Primožu Trubarju leta 1771 pisal Števan Küzmič, pobudo za izdajo Trubarjevih zbranih del pa je dal dr. Oto Norčič, prvi, žal že pokojni predsednik Slovenskega protestantskega društva Primož Trubar. Doslej je izšlo 8 knjig. Leta 2008 ob 500. obletnici Trubarjevega rojstva so v sodobnem knjižnem jeziku izdali Abecednik, leto pozneje Katekizem, tokrat ob 450-letnici Cerkovne ordninge pa so se odločili za njen prevod ali v prestavitev v sodobni slovenski knjižni jezik. Predsednik Trubarjevega foruma Drago Sukič je bil na predstavitvi do Slovencev zelo kritičen, češ, kako mnogi govorijo o pomenu Primoža Trubarja, o tem, da je bil avtor prvih slovenskih knjig, skoraj nihče pa ne pozna njihove vsebine. Drago Sukič je kritično pripomnil, da smo »o Trubarju Slovenci nepismeni«, kar je podkrepil z mnenjem, da bi težko našli nekoga, ki pozna vsaj prvi stavek iz katere njegovih knjig. Zato ga je potrebno posodobiti in brati. Častni škof Geza Erniša pa je opozoril, da je najmanj raziskano teološko delo, kajti v resnici govoriti o Trubarjevem delu pomeni govoriti »o krščanskem nauku in božji besedi.« V Moravskih Toplicah pa je bila svečanost ob poimenovanju parka pred evangeličansko cerkvijo v »Park prekmurske reformacije.« Spominsko tablo sta odkrila inšpektor cerkvene občine Moravske Toplice Franc Vitez in inšpektor evangeličanske cerkve Johan Laco, blagoslovila pa častni škof in domači duhovnik Geza Erniša in škof Geza Filo. Svečanost je bila posvečena 450. obletnici izida Trubarjeve Cerkovne ordninge, 430-letnici izida Dalmatinove Biblije in Bohoričeve slovnice. Častni škof Geza Erniša je v prijetnem jesenskem večeru pred moravskotopliško evangeličansko cerkvijo povedal, da koraki velikih ljudi pogosto niso razumljeni, vendar zgodovinska resnica vedno pride na površje, čeprav pogosto z zamudo. Park prekmurske reformacije je spomenik na preteklost, ki jo moramo spoštovati, obujati in iz nje črpati moč za prihodnost. Omenil je tudi pomembno vlogo prekmurskega protestantskega pisca Števana Küzmiča. Predvideno je, da bodo v parku postavili spominsko obeležje vsem prekmurskim protestantskim piscem. Škof Geza Filo pa je dejal, da se ob otvoritvi Parka prekmurske reformacije spominjamo preteklosti, ki naj bo motivacija za prihodnost. Po odkritju in blagoslovitvi spominske table v obliki knjige se je dogajanje nadaljevalo v cerkvi, kjer je z deli Jochana Sebastiana Bacha nastopila pianistka Adriana Magdovski, dr. Natalija Ulčnik pa je govorila o prekmurskem knjižnem jeziku in o prekmurskih protestantskih duhovnikih-pisateljih. Ernest Ružič Cerar in Erjavec o zunanjepolitičnih temah Premier Miro Cerar in zunanji minister Karl Erjavec sta se posvetila zunanjepolitičnim temam. Erjavec je opozoril na vpliv sankcij proti Rusiji na Slovenijo in pozval k politični rešitvi krize. »Pogovarjala sva se o tem, da bo treba pripraviti različne scenarije, če bi se situacija v Ukrajini zaostrila in bi bile gospodarske sankcije proti Rusiji še močnejše. To bi gotovo vplivalo tudi na slovensko gospodarstvo in treba je imeti pripravljene rešitve. Upamo pa, da se bo ukrajinska kriza sprostila in da bomo lahko sprostili gospodarske sankcije,« je po sestanku dejal Erjavec. Spomnil je, da ima Slovenija z Rusijo za dve milijardi dolarjev blagovne menjave. S premierjem sta govorila tudi o sodelovanju z Višegrajsko skupino - Madžarsko, Češko, Slovaško in Poljsko. »Z njimi imamo skoraj pet milijard evrov blagovne izmenjave,« je Erjavec poudaril gospodarski pomen teh držav. »Najini pogovori so šli v smeri gospodarstva na področju zunanje politike. Edino izvoz nas bo rešil iz situacije, v kateri smo,« je povedal minister. Vlada izgublja podporo Od julijskega vrhunca je SMC izgubil že 43 odstotkov podpore med svojimi volivci, naraslo pa je spet število neopredeljenih. Če je SMC imel julija še 28,7-odstotno podporo, pa mu je ta novembra že upadla na 16,7 odstotka, kažejo izsledki zadnje Delove ankete. Tudi stranka z drugo največjo podporo, SDS, je od julija, ko bi ji svoj glas namenilo 15,1 odstotka volivcev, doživel znaten padec, saj bi jo novembra volilo le še 8,8 odstotka, kar je najmanj v zadnjih štirih mesecih. Podpora je padla tudi SD-ju, ki je sicer največjo naklonjenost užival oktobra, ko bi mu svoj glas namenilo 9,2 odstotka vprašanih, novembra pa je znašala 7,2 odstotka. Je pa svoj rezultat izboljšal ZL, ki bi mu svoj glas namenilo 6,6 odstotka vprašanih, medtem ko se DeSUS drži pri štirih oz. nekaj čez štiri odstotke. Povečana skepsa se kaže tudi v oceni dela vlade. Če je ta oktobra dobila oceno 2,69, so ji anketiranci novembra prisodili povprečno oceno 2,58. Častni škof Geza Erniša in škof evangeličanske cerkve na Slovenskem Geza Filo ob spominski tabli-knjigi v Parku prekmurske reformacije Z razstave v Pokrajinski in študijski knjižnici v Murski Soboti … DO MADŽARSKE Bonardíes Sardigna! – Dober dan, Sardinija! (1) Tibor Horvat in Joël Gerber sta poleti obiskala Sardinijo in sta ob vseh lepotah opazila tudi senčno stran otoka, oziroma tamkajšnjega življenja, ki je posledica bližine Afrike. O svojih doživetjih in razmišljanjih sta nam poslala prispevek v dveh delih. Sardinija-sardina, kaj je bilo prej in kako sta povezani ti dve besedi med sabo? Sardinija je drugi največji otok v Sredozemskem morju in je del Italije. Sardina je morska riba, ki spada v družino sleda. Postavlja se vprašanje, kaj je poimenovano po katerem? Otok po ribi ali obratno. Ker je bilo nekoč okrog otoka ogromno teh rib, so jih poimenovali sardine, po otoku. Toda od kod je dobil otok svoje ime? Stari Grki so otok imenovali »Sandalyon«, saj je njegova oblika podobna odtisu stopal. Tako je potem nastalo ime Sardinija. Grki z otoka Evbeja so ta otok imenovali Ichnoussa, zato nosi znano pivo z otoka še dandanes latinsko inačico imena, Ichnusa. Ko sva prispela v glavno mesto Sardinije, Cagliari, sva ob italijanski in unijski zastavi takoj opazila tretjo, precej nenavadno zastavo. Bela osnova je razdeljena z rdečim križem na štiri polja, v vsakem polju je črnska glava s trakom preko las. Zastavo Sardinije sva pogosto videla na avtobusih, na spominkih in pijačah, zato sva se spraševala, kaj naj bi pomenila, simbolizirala zastava. Sam otok je v svoji zgodovini velikokrat zamenjal svoje gospodarje, med katerimi je bila tudi aragonska krona. Aragonski kralj Peter I. je leta 1096 premagal Saracene (Mavre) pri Alcorazu (Severna Španija) in je bil prepričan, da mu je pri zmagi pomagal sv. Jurij, zato je na zastavi njegov rdeči križ. Štiri črnske glave v belih poljih pa simbolizirajo štiri premagane saracenske kralje, glavarje. Leta 1999 je vlada Sardinije sprejela sklep, da morajo biti na uradnih zastavah vse štiri glave obrnjene v desno smer. Kljub temu se še zmeraj najdejo primerki, na katerih so glave obrnjene na levo. Cagliari je največje mesto na otoku, obenem tudi glavno mesto, ki je v zgodovini bilo pomembno pristanišče. Enako kot Rim so ga zgradili na sedmih hribih, kar sva tudi čutila v nogah, ko sva pešačila do središča mesta. Kar pošteno sva lovila sapo, dokler nisva prispela do starega mestnega jedra, ki se imenuje Castello. Toda splačalo se je, kajti z gradu se odpira prekrasen razgled na mesto Cagliari. Tudi ozke ulice so nama služile, kajti pešačila sva v senci stavb. Tudi to mesto ima velik živilski trg. Na trgu San Benedetto se prodaja vse, kar se pridela na otoku, le znanega sira Casu marzu, o katerem sva že toliko slišala, nisva našla. To je sir, ki ga pustijo zoreti tako dolgo, dokler se v njem ne pojavijo črvi, (žerke). Casu marzu pomeni v njihovem dialektu pokvarjeni sir. Škoda da ga nisva našla, sicer pojesti ga nisva mislila, le rada bi ga videla. Povedali so nama, da ga je težko dobiti, kajti Evropska unija je uvedla zaradi higienskih razlogov stroge predpise za pridelovanje tega sira. Sardinija ne privlači turistov le s svojo bogato zgodovino in lepimi pokrajinami, ki te spodbujajo k individualnemu potepanju, ampak je znana tudi po svojih krasnih, čistih morskih obalah, ki jih večkrat primerjajo s karibskimi plažami. Na vzhodu mesta Cagliari se nahaja ena najdaljših plaž v Italiji, »Poetto«, ki je dolga 10 km. Zanimivo je bilo, da so se na tej plaži kopali in sončili predvsem domačini, turisti bolj redko. V velikem številu pa so bili ljudje, ki niso bili ne domačini ne turisti, ki na to plažo niso prišli počivat, temveč iskat boljše življenje. Domačini jih malo posmehljivo imenujejo vucumpr�, kar pomeni, ali želiš kaj kupiti (»vuoi comprare«). Ti ljudje, večinoma moški, izvirajo iz črne Afrike. (se nadaljuje) Tibor Horvat in Joël Gerber Še višji davek na oglaševanje Po načrtih vlade bi dvignili najvišjo stopnjo davka na oglaševenje s 40 na 50 odstotkov. S tem bi najbolj prizadeli komercialno televizijo RTL Klub, kajti tudi do zdaj je bila ta televizija edina, ki je imela letno več kot 20 milijard forintov prihodka iz oglaševanja in je tako spadala v najvišjo davčno stopnjo. Po mnenju nekaterih analitikov in tudi po mnenju direktorja komercialne televizije vlada želi z višjim davkom kaznovati prav njihov kanal, ki je od uvedbe davka na oglaševanje precej kritičen do vlade in so vse bolj gledani njegovi dnevno-informativni programi. Dnevno-informativne programe komercialnih kanalov gleda namreč dva in polkrat toliko gledalcev kot enake programe javne televizije. Vodje komercialnega kanala so se pritožili tudi pri Evropski komisiji. Pristojni organ komisije je odredil preiskavo, kajti medtem ko RTL KLUB-u pripada le 13,5 odstotka oglaševalske torte, plačuje več kot 50 odstotkov vseh davkov na oglaševanje. V nedeljo zaprto? Na predlog manjše vladne stranke, krščanskih demokratov, je vlada razpravljala o predlogu, da bi bile trgovine v nedeljo zaprte. Krščanski demokrati namreč menijo, da imajo pravico do proste nedelje tudi delavci te panoge, zato so predlagali, da bi v nedeljo bile odprte le trgovine z manj kot 400 m2 površine in to le v premeru, če v njih delajo sami lastniki. Predlog je med sindikati naletel na veliko nasprotovanje, kajti menijo, če bi ga vlada – in potem parlament – sprejela, potem bi ostalo brez službe kakih 20 tisoč trgovskih delavcev, predvsem zaposleni v velikih trgovskih centrih. Sam predlog je precej razdelil tudi madžarsko javnost, predvsem starejši menijo, da se je tudi nekoč dalo živeti brez nedeljskega nakupovanja ter da je nedeljsko obiskovanje nakupovalnih centrov neke vrste zabava med mladimi. Otok Sardinija je del Italije Glavno mesto otoka, Cagliari V srmastvi, dapa lepau smo živeli Ilonka Lazar v Slovenskoj vesi žive sama, samo enga črnoga mačka ma, nika dügo nej. Mejla je dvanajset kokauši, dapa prejšnji keden ji je niša stvar vse pomorila. Zavolo tauga je zdaj sploj žalostna, kak pravla, ona je v življenji nikdar niše sreče nej mejla, mauž je že štiri lejta pokopani, tak ka vcejlak sama je ostala. Najvekšo veselje ji je tau, ka ma štiri mlajše, sedem vnukov pa deset pravnukov, šteri njau fejst poštüvajo. Gda sem pri njej odo, ranč so goščice lüpali, med tejm so meni pripovejdali malo od svojoga žitka. - Tatica Ilonka, vašo menje Lazar je dekliško ali po možej se tak zovete? »Duplansko sem Lazar, zato ka dekliško ime mi je tau pa mauž se je tö tak zvau. Dostakrat so me pitali, kak mi je dekliško ime, pa tau so mislili, ka sem nej razmejla, ka me pitajo, gda sem pravla, ka Lazar. Tašoga reda sem njim dostakrat pravla, nejsem glüpa, vejm, ka pitajo, dapa ge se tak zovem dekliško tö.« - Odkec so vaš mauž bili? »Moj mauž je z Gorejnjoga Senika pa ge tö, on je od tistoga tala, ka se tak zove, ka Tanja, njegva sestra je Cilika. Ge sem pa Mijaukina, tam sem bila doma, kak je mlin biu.« - Kak je tau, ka ste s Senika v Slovensko ves prišli? »Müva, gda sva se oženila, te sva ta šla, kak je zdaj Cilika doma, tau je biu njegov dom. Dosta nas je tam bilau, pa ram je tö nej tak velki biu, zato smo pa te na Dolenji Senik šli v arando. Edno velko ižo smo meli pa drügo nikanej. Petdesetšestoga smo tü v Slovenskoj vesi küpli stari ram, pa sva z dvöma detetoma sé prišla.« - Kelko mlajšov mate? »Štiri, tri dekle pa enga pojba. Pojep se je eške na Gorejnjom Seniki naraudo, Marika na Dolejnjom Seniki, dvej pa te že tak tü v Slovenskoj vesi.« - Gde so vaš mauž delali? »On je šauštar biu pa v šauštariji delo dočas, ka je bilau dela, potistim je pa v Varaš üšo delat v šaulo, je tam štölo material pa vse ka je trbelo (anyagbeszerző).« - Vi gde ste delali? »Gnauk je žena od Sukič Joškana sé prejk k meni prišla pa mi je pravla, ka ve v ciglence šle delat. ‚Kak bi ge leko üšla, sem pravla, trgé mlajši že v šaulo odijo, dapa najmenša je eške doma.’ ‚Ti samo poj pa ve pitale, leko ka naja ranč ne vzemejo gor,’ je pravla. Tak je bilau, šle sva pitat, gde so nama pravli, ka pondejlek že leko delat deva.« - Ka ste meli za delo? »Pa ka drügo bi meli, cigle smo mogli klasti. Vejš, ka gda sem domau prišla, tak sem trüdna bila, ka sem se tü tavdarila pa sem naglas djaukala. Dva kedna je tak bilau, ka gda sem domau prišla, sem več nikanej mogla delati, dapa potistim sem se pomalek vcujvzela pa je dobro bilau. Dvej leti sem v ciglence odla delat, šest lejt sem pa v gostilni pri Šableri delala. Tü sem do devete vse vöspucala, potejm sem pa v künjo üšla pomagat. Tau se je meni sploj vidlo, zato ka vse je sploj dobro bilau, tam je meni nikdar edno lagvo rejč nej pravo. Samo tau je baja bila, ka vsigdar, vsakšo soboto pa v nedelo je delat trbelo titi, doma je pa držina vsigdar sama, brezi mene bila. Tak sem te v fabriko nyakkendő (kravate) odišla delat pa petnajset lejt se tam delala, dočas ka sem nej v penzijo odišla. Tak ka sem štiri mlajše mejla pa sem si štiridvajsti lejt vküpersprajla, ka zdaj dunok mam penzijo.« - Gda ste stari ram razmetali pa tauga nauvoga zozidali? »Šestdesetprvoga leta marciuša smo začnili zidati pa na djesen smo se že nutspakivali. Stari ram smo dojrazmetali pa kak je zdaj Bouti doma, tam je eden stari dugi ram biu, tam smo dočas bili z mlajšami. V ednoj maloj iži, štera je malo vekša bila kak ta künja, je nas šest bilau. Dapa mi smo radi bili, ka so nas ta vzeli z mlajšami, tak vejš, tau bi vsakši nej dopüsto. Gda smo zidali, hči Magduš je samo dvej leta stara bila, srmačko sem šanalivala, zato ka cejli den je tü na cüglaj odla. Ge sem sama bila z zidari cejli den, mauž je delat odo, zato ka peneze tö trbelo. Te mali ram smo tak gorzozidali, ka smo nej meli na pausadbo vzete pejneze. Nejsmo smeli gorvzeti, zato ka mauž je sam delat odo, pa smo se bojali, če batežen grata pa nemo mogli plačüvati, te nam eške ram vzemejo. Pejnez nej bilau, tak smo delali, ka najprvin smo samo künjo pa edno ižo naredli, pa smo že nut prišli. Drügo smo že vse potistim delali pomalek, kak so penezge bili. Tistoga reda je tö nej leko bilau zidati, če si nej emo peneze. Vino smo nej mogli küpiti zidarom, zato ka nej bilau, če so kama pripelali, te si brž mogo leteti, zato ka ovak sfalilo. Miška Čerpnjak pa Sukič Bela sta zidara bila, tejva dva sta tau cejlo ižo zidala pa vöpucala. Ge pa eden starejši človek sva pomagala, sama sem majter mejšala pa nosila zidarom. Pa te zvün tauga sem eške lejtala domau küjat, aj zidarge majo gesti. Telko dosta sem delala, zato pa zdaj pravim, ka ge odtec nikam nemo üšla, zaman me zovejo. Moj mauž je tü mrau, pa ge tö tü škem mrejti. Müva sva z možaum sploj dosta trpela, zato ka on nej emo očo pa ge sem ga tö nej mejla. Vejš, kak je tau, gda stoj nejma očo pa te ram mora redti.« - Te že baukše bilau, gda ste z ramom zgotauvili? »Te sva že zato tak lepau ta bila, najbaukše je pa najmenši dekli bilau, štera se je šestdesetpetoga naraudila, gda je že ram stau. Ona je nej trpela telko kak mi pa tej trgé mlajši, šteri so te že bili.« - Vi ste vcuj k rami küpli kakšni grünt? »K rami smo vcuj nej dobili, dapa meli smo edno njivo, štero sem tak rada delala. Sprvoga smo go tak v arandi delali, dapa gnauk tisti, šteroga je njiva bila, nam pravi, če škemo, te go leko küpimo, zato ka on go oda. Filo peki je dužan pa kak najprvin mora njivo odati, aj ma pejneze nazaj leko plača, če pa njivo nede mogo odati, te ma go ta da. Vejš ka, tri dni sem nej mogla spati, gda smo njivo vred sprajli pa perge vöposkübli, te de go nekak drugi emo, sem vsigdar samo na tejm zmišlavala. Te smo drügo nej mogli, brž smo peneze sprosili pa smo te tak leko njivo dolaküpli.« - Gda so vaš mauž mrli? »Zdaj oktobra je bilau štiri lejta tauma, ka batežen grato pa mrau. Šetsdesetdvej leta star je biu, gda je v penzijo odišo, pa po štirdvajsti lejtaj, gda je osemdesetšest lejt star biu, je nas tü njau. Od tistoga mau sem sama, tau nej dobro, baukše je bilau, gda je on eške tö živo. Gnauk, gda sva tak v künji sejdla, mena on etak pravi: ‚Vejš ka, ženska, - zato ka on mena vsigdar tau pravo, ge pa njema tau, ka človek - ge tebe vse poduploma vidim.’ ‚Ah, ne delaj se nauri,’ sem ge pravla. ‚Rejsan je tak, če vö na okno gledam, dva rama vidim,’ pravi on mena. Potejm smo te k paderi šli v Varaš, tü so nikanej najšli, potistim pa v Sombotel na MR pa CT, pa te tam so pravli, ka tumor ma. Tau je nikak sprtulejt bilau, djeseni je pa že srmak mrau.« - Tetica, cejli žakeu goščic mate vöolüpano, te tikveni oli vse vi gorponücate? »Nej, tau bi mena dosta bilau, tau na štiri tale dé, tri hčeri pa mojo je. Zdaj sem nej dosta lüpala, zvekšoga vse taše mam, štere nej trbej lüpati. Ge tau rada delam, dostakrat eške v paunauči lüpam pred televizijov. Prvin gda je eške človek živo, se je dostakrat čemeriu z menov zavolo tauga.« - Vi ste dobro živeli z vašim človekom? »Z žmečavo smo živeli, dapa lepau smo živeli v srmastvi.« Karči Holec Ilonka Lazar Pri padari Pismo iz Sobote Umrl je KAJETAN KOVIČ - KLASIK SLOVENSKE POEZIJE (1931 - 2014) Bole klačim gombe na tistom piloti od tevena, vse več se küja pa vse več nam tumačijo od zdravoga žitka. Takše nam küjajo, kak bi nej krize bilou, kak bi meli pejnez pa pejnez za nikšne čüdne ribe, za začimbe, od steri sam eške nigdar nej čüu. Najboukše mesou se küja pa peče, olaji so gé vcejlak z drugoga kraja svejta, vse tisto drugo, ka kcuj dé, pa se v bautaj ranč ne more dobiti. Ja, na fliger bi si mogo sesti pa leteti po cejlom svejti, ka bi tou vküper nabro. Ja, v tejm küjanji nega krize pa recesije. Vcejlak nika drugoga je gé tisto, gda nam od zdravdja doj davajo. Buma, če bi vse tisto naprej vzeu, bi stoudvajsti lejt ali pa eške več živo. Gučijo nam, ka trbej dosta ojditi po friškom zraki. Dobro, leko, ka je tou dun zdravo, depa po tejm takšnom bi poštaške, steri ojdijo pa li ojdijo živeli … Sto vej, kak dugo. Tadale nam tumačijo, kak trbej menje mesa pa masnoga gesti pa vse več šalate, sadja pa vse takše. Če tadale brodim, bi po tejm vegetarijanci živeli eške duže od poštašov. Gda vse takše gledam, se mi tak vidi, kak bi pri padari biu. Gučijo nam, kak je nej sloboudno živeti pa kak vse trbej delati za dugi žitek. Od padarskoga tevena je v našoj krčmej tö guč naprej prišo. Pajdaš Lali se je čemeriu na svojo ženo. Una na teveni samo takše gleda. Tam so njoj vöovadili, kak najvekšo skrb za svoje zdravdje ženske majo. Pa je zdaj una nekše fejle domanji padar gratala. Srmaka Lalina vsikšo minuto na red gemle. Na vsikši njegvi stopaj pasko ma. Eške dobro, ka leko v bauto dé pa se zmejs v krčmej stavi. Tak si dun leko na skirvma dva ali pa tri špricere spidje, ovak toga doma ne smej več delati. Tam s kraja nas je eden možakar poslüšo. Nejsmo ga eške vidli v krčmej ali pa smo ga nej do tejga mau vpamet vzeli. Pito je, če leko za naš sto kcuj sede. Dun smo njemi dovolili pa eške eno rundo pijače je plačo. Po tejm je rejč naprej vzeu. »Možakarge, poslüšam vas pa dun vejn od koga gučite. Ge vam mam vcejlak nika ovakšoga za povedati. Odišo sam k svojmi padari, kak mam šego vsikšo leto bar gnouk tou naprajti. Cejloga me pogledne. Nika nut piše pa povej, ka nika tak vö ne gleda, ka bi kakšen beteg emo. Pa me pita, kak je ovak z meuv, če me kaj boli ali kaj takšoga. Pa njemi pravin, ka nika nej. Po tejm pa sam ga pito, kak bi ge leko živo 120 lejt. Gleda me, me gleda, razmejte. Najprva ne vej, ka aj mi povej. Pa me dun pita, če kadim. Vej pa padari ne smejš vse po istini prajti. Tak sam njemi povedo, ka ne kadim. Tadale me pita, če alkohol pidjem. Vej njemi pa dun ne smejm po istini prajti, ka nej. Gvüšno sam njemi pravo, ka v mojom žitki alkohola nikak nega. Te me je že tak malo čüdno gledo. Na kraji pa me je eške pito, kak je kaj z meuv pa seksom. Kak najbole globko sam ga pogledno v oči. Sam ga pogledno pa povedo, ka je seks za mene zamanjsko delo, vej pa njemi dun nemo doj davo, ka zvün žene mam eške dvej lübice. Na, zdaj pa me je un kak najbole leko globko v oči pogledno. Dragi gospoud, ne pidjete, ne kadite, ne seksate. Zdaj mi pa dun povejte, če toga ne delate, zakoga volo sploj škete 120 lejt živeti?« Na tom mesti se je moški stavo. Mi smo ga gledali, nejsmo vedli, če za istino guči ali pa se samo tak malo šali z nami, niške ga je tou nej pito. Niške, ka je eške eno rundo naroučo. Gda je odišo, smo dun našoga krčmara pitali, sto je tou gé, té možakar. »Vej pa tisti nouvi padar, ka je z velkoga varaša es k nam prišo.« Lalini je drugoga nej trbelo, spiu je eške tri špricere pa z vužganim cigaretlinom na svoj dvour stoupo. Žena je raščala, un pa go je samo krepko küšno pa sta že v posteli bila. Od tega mau pri Lalini več nega tévé padara. Miki Pesnik, pisatelj, prevajalec, urednik in akademik Kajetan Kovič se je rodil 21. oktobra 1931 v Mariboru. Otroška leta je preživel v Poljčanah, Hrastju Moti in Radencih, kamor se je vračal vse do prezgodnje bolezni pred dobrimi šestimi leti. Po diplomi iz primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani je bil najprej novinar, nato dolga leta urednik pri Državni založbi Slovenije, v znameniti zbirki Pesmi štirih (1953) se je pridružil Tonetu Pavčku, Janezu Menartu in Cirilu Zlobcu. Pozneje je pisal za odrasle in otroke in prevajal iz številnih jezikov, med njimi iz nemščine, francoščine, češčine, madžarščine (slednje skupaj z Jožetom Hradilom iz Murske Sobote). Večje število, prek 30 njegovih del, je izšlo v najmanj desetih jezikih. Kajetan Kovič je avtor številnih pesniških zbirk, med katerimi so Prezgodnji dan, Korenine vetra, Ogenjvoda, Labrador... leta 1992 je izšel izbor s študijo o pesniku Letni časi. Labrador spada med Kovičeve osrednje pesniške zbirke za odrasle bralce, medtem ko je Maček Muri izjemna knjiga za mlade bralce. Objavil je romane Ne bog ne žival, Tekma, Pot v Trento, Profesor domišljije, Jutranji sprehajalec; zaslovel kot mladinski pisatelj z deli Franca izpod klanca, Zlata ladja; kot ponarodijo pesmi, sta med mladimi in starejšimi bralci v Sloveniji ponarodela Moj prijatelj Piki Jakob in Maček Muri. Kot avtor in prevajalec ima Kajetan Kovič pomembne zasluge tudi pri posredovanju literarnih del med Slovenijo in Madžarsko. Skupaj z Jožetom Hradilom (slednji je pripravil prevod, pesnik pa prepesnitev) sta slovenskim bralcem približala vrsto znanih madžarskih pesnikov, denimo Endreja Adyja in drugih. V madžarski jezik je prevedenih več Kovičevih del, med njimi najobsežnejši roman Pot v Trento - Utazás Trentoba. Roman je izšel leta 1998 pri budimpeštanski založbi Európa v prevodu Kláre Körtvélyessy, izjemno odmevna predstavitev pa je bila v knjigarni Irók Boltja, kjer sta se z avtorjem pogovarjala prevajalka in eden najbolj znanih sodobnih madžarskih pesnikov László Lator. Akademik, predvsem pa pesnik Ciril Zlobec, zdaj edini preživeli član znamenite zbirke Pesmi štirih, ni bil presenečen, zanj Kovičevo slovo ni prišlo nepričakovano, je pa domala fizično občutil, da je z odhodom pravega prijatelja izgubil tudi del sebe. Predsednik Društva slovenskih pisateljev in pesnik Veno Taufer pa je dejal, da mu je bil od starejše generacije prav Kajetan Kovič po človeški plati najbližje. Sam je o svojem pisanju leta 2006 za Delo povedal: »Že desetletje se držim istega načela: postaviti pravo besedo na pravo mesto. To se sliši preprosto, a zahteva popolno zbranost.« Veliko lepih besed je bilo izrečenih ob smrti pesnika Kajetana Koviča, toda iz lastne izkušnje dodajam, da ni mogoče opisati njegove prijaznosti, topline, znanja... človeške in literarne veličine. Kako vešče, čudovito, neponovljivo - tu se vedno spomnim tudi Toneta Pavčka - je interpretiral svoje pesmi; kot jih je vedel on posredovati poslušalcem, niso zmožni najboljši interpreti. Dobesedno uživali smo v njegovih besedah, v neusahljivi pesniški govorici... Enako kot starejši so njegovo delo občudovali mladi bralci in poslušalci - recimo z nepozabnim Mačkom Murijem. Nič nenavadnega, če je Delo čez celo stran natisnilo: “Literarna podoba, ki ne pozna ne staranja ne smrti...” Ernest Ružič WWW.SLOVENCI.HU zveza.hu SVETOGA MARTINA ČESTIJO SOMBOTELSKE NARODNOSTI TÖ PETEK, 21.11.2014, I. SPORED TVS 6.00 KULTURA, 6.05 ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.35 UGRIZNIMO ZNANOST, ODDAJA O ZNANOSTI, 11.00 PRAVA IDEJA! 12.00 PANOPTIKUM, 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.30 TARČA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.50 VILLAGE FOLK - LJUDJE PODEŽELJA: KRALJICA ŠPANSKEGA KROMPIRJA, 15.55 OTROŠKI PROGRAM: OP! 16.30 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES? 17.00 POROČILA OB PETIH, VREME, ŠPORT, 17.20 ALPE-DONAVA-JADRAN, 17.50 VILLAGE FOLK - LJUDJE PODEŽELJA: NAŠRAJ, DOKUMENTARNA SERIJA, 18.00 IZJEMNE DOGODIVŠČINE SAMA FOXA: IZGUBLJENI PANTER, AVSTRALSKO-NEMŠKA MLADINSKA NANIZANKA, 18.25 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 18.35 MILI IN MOLI: ŠOLSKI NASTOP, RISANKA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 SLOVENSKI POZDRAV, NARODNOZABAVNA ODDAJA, 21.25 NA LEPŠE, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 POLNOČNI KLUB, 0.15 DNEVNIK, 0.40 SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.05 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.30 INFO-KANAL PETEK, 21.11.2014, II. SPORED TVS 6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 9.00 ZABAVNI KANAL, 10.15 DOBRO JUTRO, 12.45 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 14.20 OSMI DAN, 15.00 PRIČEVALCI: DR. VINKO LIPOVEC, 17.15 ŽOGARIJA, 17.40 MOSTOVI – HIDAK, 18.15 TO, ČESAR BURJA NI ODNESLA; BORBE TREH GENERACIJ, DOKUMENTARNI FILM, 19.05 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 20.00 SLAVNOST OB PODELITVI ZOISOVIH NAGRAD IN PRIZNANJ, PRIZNANJA ANBASADOR ZNANOSTI IN PUHOVEGA PRIZNANJA, 21.10 ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE, ANGLEŠKA NANIZANKA, 21.35 POPRAVLJENA KRIVICA, AMERIŠKA NADALJEVANKA, 22.20 J.A.C.E., GRŠKO-PORTUGALSKO-TURŠKO-NIZOZEMSKO- MAKEDONSKI FILM, 0.50 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 1.40 ZABAVNI KANAL * * * SOBOTA, 22.11.2014, I. SPORED TVS 6.00 KULTURA, 6.10 ODMEVI, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 10.45 RAZKRIVANJE PRETEKLOSTI: ISKANJE ZLATEGA RUNA, NEMŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 11.25 ZGODOVINA SVETA: IZ TEME V SVETLOBO, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 12.20 AVTOMOBILNOST, 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.20 TEDNIK, 14.25 PRAVA IDEJA! 14.50 VODNI KROG PLANINSKEGA POLJA, DOKUMENTARNA ODDAJA, 15.30 O ŽIVALIH IN LJUDEH, ODDAJA TV MARIBOR, 16.00 PROSLAVA OB DNEVU GENERALA RUDOLFA MAISTRA, 17.00 POROČILA OB PETIH, VREME, ŠPORT, 17.15 NA VRTU, ODDAJA TV MARIBOR, 17.40 ZGODOVINA SVETA: REVOLUCIJA, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 18.30 OZARE, 18.40 VSE O ROZI: V ENEM DNEVU OKOLI SVETA, RISANKA, 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.00 MOJA SLOVENIJA, DRUŽINSKI KVIZ, 21.40 TUDI TO JE LJUBEZEN, AMERIŠKI FILM, 23.10 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.45 SKRIVNOST JEZERA, KOPRODUKCIJSKA NADALJEVANKA, 0.45 OZARE, 0.50 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 1.40 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.05 INFO-KANAL, SOBOTA, 22.11.2014, II. SPORED TVS 8.10 TARČA, 9.50 SLOVENCI V ITALIJI, 10.35 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES? 11.00 OSMI DAN, 11.30 OPUS, 12.00 POLNOČNI KLUB, 13.55 FORMULA 1: VELIKA NAGRADA ABU DABIJA - KVALIFIKACIJE, 15.05 ŠPORTNI IZZIV, 15.45 NORDIJSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL: SMUČARSKI SKOKI, EKIPNA TEKMA (M), 17.55 NOGOMET - PRVA LIGA: OLIMPIJA : DOMŽALE, 20.00 HITROST: ISKANJE IZGUBLJENEGA ČASA, NEMŠKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 21.40 ARITMIJA, 22.10 ARITMIČNI KONCERT - BLU.SINE, 23.10 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 23.40 NA LEPŠE, 0.10 ZABAVNI KANAL * * * NEDELJA, 23.11.2014, I. SPORED TVS 7.00 ŽIV ŽAV, OTROŠKI PROGRAM, 10.20 DANOV DINOSVET: DINOZAVRSKI UČENEC; UKRADENA MALICA, KANADSKA OTROŠKA NANIZANKA, 10.40 PRISLUHNIMO TIŠINI, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, ODDAJA TV MARIBOR, 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.25 SLOVENSKI POZDRAV, NARODNOZABAVNA ODDAJA, 14.50 VILLAGE FOLK - LJUDJE PODEŽELJA: NAŠRAJ, DOKUMENTARNA SERIJA, 15.10 MIKOV BOŽIČ, NIZOZEMSKI FILM, 17.00 POROČILA OB PETIH, VREME, ŠPORT, 17.20 NEDELJSKO POPOLDNE Z ULO, 18.40 MUCIKA: ZLOBNI ROBOT, RISANKA, 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 20.00 NAŠ VSAKDANJI KRUHEK: ŽENSKE TEŽAVE, MOŠKI PROBLEMI, SLOVENSKA NANIZANKA, 20.25 DOKTOR MARTIN (VI.), ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 21.25 INTERVJU, 22.20 VODNI KROG BLEDA, DOKUMENTARNA ODDAJA, 22.45 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.15 ZAKAJ DEMOKRACIJA?: ZA BOGA, CARJA IN DOMOVINO - RUSIJA, DOKUMENTARNA ODDAJA, 0.10 ALPE-DONAVA-JADRAN, 0.40 DNEVNIK, 1.00 ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 1.30 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.55 INFO-KANAL NEDELJA, 23.11.2014, II. SPORED TVS 7.40 GLOBUS, 8.15 UGRIZNIMO ZNANOST, ODDAJA O ZNANOSTI, 8.45 VOKALNA SKUPINA PLAMEN IZ TORONTA, 10.05 OB STOLETNICI ROJSTVA RADA SIMONITIJA: ZAPISI ZA MLADE, RADO SIMONITI, 10.45 RAD IGRAM NOGOMET, 11.15 NORDIJSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL: SMUČARSKI SKOKI (M), 13.20 AVTOMOBILNOST, 13.50 TURBULENCA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 14.30 ALPE-DONAVA-JADRAN, 15.00 POSVEČENJE IN UMESTITEV NOVEGA LJUBLJANSKEGA NADŠKOFA METROPOLITA MSGR. STANETA ZORETA OFM, 17.45 ALDO KUMAR: RIBA NA TOPOLU POJE (OTROŠKI, MLADINSKI, KOMORNI ZBOR IN SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA), 18.00 FORMULA 1: VELIKA NAGRADA ABU DABIJA, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 NA UTRIP SRCA: POTI SKOZI LABIRINT - SKLADATELJ KRZYSZTOF PENDERECKI, POLJSKO NEMŠKI PORTRETNI FILM, 21.30 CITY FOLK - OBRAZI MEST: ZAGREB, 21.55 TU JE BILA KUBA – SVARILO KUBANSKE RAKETNE KRIZE, IRSKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 23.15 FUŽINE ZAKON, KRATKI IGRANI FILM AGRFT, 23.30 ARITMIJA, 0.00 ARITMIČNI KONCERT - BLU.SINE, 1.00 ZABAVNI KANAL * * * PONEDELJEK, 24.11.2014, I. SPORED TVS 6.15 UTRIP, 6.30 ZRCALO TEDNA, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.35 OBZORJA DUHA: NOVI NADŠKOF, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, ODDAJA TV MARIBOR, 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.35 POLNOČNI KLUB: ČUSTVENI VAMPIRJI, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.50 VILLAGE FOLK - LJUDJE PODEŽELJA: GREGORJEVE CIKE, 15.55 OTROŠKI PROGRAM: OP! 17.00 POROČILA OB PETIH, VREME, ŠPORT, 17.25 DUHOVNI UTRIP, 17.40 ODPRTA KNJIGA: KORAN, 18.00 UMETNOST IGRE, 18.30 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 18.40 KNJIGA O DŽUNGLI: POŠAST, RISANKA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 TEDNIK, 21.00 STUDIO CITY, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 UMETNOST IGRE, 23.30 GLASBENI VEČER: 16. FESTIVAL SLOWIND 2014: GLASBA IZ JAPONSKE – PROTI MORJU (KOMORNI GODALNI ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE IN GOSTI, DIRIGENT ROBERT AITKEN), 0.15 DUHOVNI UTRIP, 0.30 DNEVNIK, 0.55 SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.20 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.45 INFO-KANAL PONEDELJEK, 24.11.2014, II. SPORED TVS 6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 9.00 ZABAVNI KANAL, 10.50 DOBRO JUTRO, 13.25 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 14.45 NA LEPŠE, 15.30 INTERVJU, 16.30 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES? 16.45 DOBER DAN, KOROŠKA, 17.25 PRAVA IDEJA! 17.50 SLAVNOST OB PODELITVI ZOISOVIH NAGRAD IN PRIZNANJ, PRIZNANJA ANBASADOR ZNANOSTI IN PUHOVEGA PRIZNANJA, 19.05 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 20.00 DEDIŠČINA EVROPE: VZHODNOBERLINSKA SAGA (II.): LJUBEZEN JE MOČNEJŠA OD SMRTI, NEMŠKA NADALJEVANKA, 20.50 INŠPEKTOR BANKS (III.): BARABA, ANGLEŠKA MINI-SERIJA, 22.20 PREDSEDNIŠKA IGRA, AMERIŠKI FILM, 0.05 ODPRTA KNJIGA: KORAN, 0.25 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 1.15 ZABAVNI KANAL * * * TOREK, 25.11.2014, I. SPORED TVS 6.00 KULTURA, 6.05 ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.35 DUHOVNI UTRIP, 10.50 PRISLUHNIMO TIŠINI, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 12.00 CITY FOLK - OBRAZI MEST: ZAGREB, 12.25 UMETNOST IGRE, 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.30 STUDIO CITY, 14.20 OBZORJA DUHA: NOVI NADŠKOF, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI - HIDAK: POTEPANJA – BARANGOLÁSOK, 15.45 VILLAGE FOLK - LJUDJE PODEŽELJA: AMBASADORKA OLJČNEGA OLJA, DOKUMENTARNA SERIJA, 15.55 OTROŠKI PROGRAM: OP! 17.00 POROČILA OB PETIH, VREME, ŠPORT, 17.25 POSEBNA PONUDBA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 17.55 GLOBUS, 18.30 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 18.40 TRALA TRALI: ZIMSKO VZDUŠJE, RISANKA, 18.45 LUKA, REŠEVALNI ČOLN: ORKA, RISANKA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 KOMISAR REX (XII.): NEPOPOLNA SIMFONIJA, KOPRODUKCIJSKA NANIZANKA, 20.55 POGOVORI O VITOMILU ZUPANU, DOKUMENTARNI PORTRET, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 GLOBUS, 23.35 PRIČEVALCI: LEOPOLD BERGANT, 1.05 POSEBNA PONUDBA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 1.30 DNEVNIK, 2.00 SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 2.20 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.45 INFO-KANAL TOREK, 25.11.2014, II. SPORED TVS 6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 9.00 ZABAVNI KANAL, 11.40 DOBRO JUTRO, 14.30 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 15.40 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 16.20 GLASNIK, ODDAJA TV MARIBOR, 16.45 MOSTOVI - HIDAK: POTEPANJA - BARANGOLÁSOK, 17.30 MOJA SLOVENIJA, DRUŽINSKI KVIZ, 19.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE ASTRA, 20.00 ODKRITO, 20.50 AVTOMOBILNOST, 21.20 DRUGAČNA DRUŽINA, MEHIŠKI FILM, 23.30 GLASBENI VEČER: 16. FESTIVAL SLOWIND 2014: GLASBA IZ JAPONSKE – DREVORED (KOMORNI GODALNI ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE IN GOSTI, DIRIGENT ROBERT AITKEN), 0.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.45 ZABAVNI KANAL * * * SREDA, 26.11.2014, I. SPORED TVS 6.00 KULTURA, 6.05 ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.35 POSEBNA PONUDBA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 11.00 OSMI DAN, 11.55 POGOVORI O VITOMILU ZUPANU, DOKUMENTARNI PORTRET, 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.30 TEDNIK, 14.20 GLOBUS, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.50 VILLAGE FOLK - LJUDJE PODEŽELJA: VINO IZ PELLE, 15.55 OTROŠKI PROGRAM: OP! 17.00 POROČILA OB PETIH, VREME, ŠPORT, 17.25 TURBULENCA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 17.55 TOČKA PRELOMA, 18.30 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 18.40 OBLAKOV KRUHEK: MAMA ZMERAJ VSE NAJBOLJE VE, RISANKA, 18.45 MINUTA V MUZEJU: SANDRO BOTTICELLI: VENERA IN GRACIJE PONUJAJO DAROVE MLADEMU DEKLETU, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.05 KLIC DOBROTE, PRENOS DOBRODELNEGA KONCERTA IZ CELJA, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 TOČKA PRELOMA, 23.35 TURBULENCA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 0.05 DNEVNIK, 0.35 SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.00 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.20 INFO-KANAL SREDA, 26.11.2014, II. SPORED TVS 6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 9.00 ZABAVNI KANAL, 10.50 DOBRO JUTRO, 13.35 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 14.50 RAD IGRAM NOGOMET, 15.25 O ŽIVALIH IN LJUDEH, ODDAJA TV MARIBOR, 15.50 NA VRTU, ODDAJA TV MARIBOR, 16.20 GLASNIK, ODDAJA TV MARIBOR, 16.45 MOSTOVI – HIDAK, 17.15 EVROPSKI MAGAZIN, ODDAJA TV MARIBOR, 17.40 NEDELJSKO POPOLDNE Z ULO, 19.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 ŠPORTNI IZZIV, 20.30 KONCERT IZ PARIZA 2014 »VOJNA IN MIR« (FRANCOSKI DRŽAVNI ORKESTER, DIRIGENT DANIELE GATTI IN PEVSKI SOLISTI), 22.30 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 23.05 DOMNEVNO KRIV, FRANCOSKO-BELGIJSKI FILM, 0.45 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 1.30 ZABAVNI KANAL * * * ČETRTEK, 27.11.2014, I. SPORED TVS 6.00 KULTURA, 6.05 ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.35 TURBULENCA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 11.05 ODPRTA KNJIGA: KORAN, 12.00 O ŽIVALIH IN LJUDEH, ODDAJA TV MARIBOR, 12.25 NA VRTU, ODDAJA TV MARIBOR, 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.30 ODKRITO, 14.20 SLOVENSKI UTRINKI, ODDAJA MADŽARSKE, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI - HIDAK: BREZ MEJA – HATÁRTALAN, 15.50 VILLAGE FOLK - LJUDJE PODEŽELJA: KO VEŠ KAJ JEŠ - PARTNERSKO KMETIJSTVO, 15.55 OTROŠKI PROGRAM: OP! 17.00 POROČILA OB PETIH, VREME, ŠPORT, 17.25 UGRIZNIMO ZNANOST, ODDAJA O ZNANOSTI, 17.55 OSMI DAN, 18.30 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 18.35 ŽIVALSKI ČIRA ČARA, RISANKA, 18.40 BACEK JON: PELIKAN, RISANKA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 TARČA, 21.25 PRAVA IDEJA! 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 OSMI DAN, 23.35 SVETO IN SVET, 0.30 UGRIZNIMO ZNANOST, ODDAJA O ZNANOSTI, 0.55 DNEVNIK, 1.20 SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.45 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.05 INFO-KANAL ČETRTEK, 27.11.2014, II. SPORED TVS 6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 9.00 ZABAVNI KANAL, 10.45 DOBRO JUTRO, 13.15 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 14.50 POSEBNA PONUDBA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 15.25 EVROPSKI MAGAZIN, ODDAJA TV MARIBOR, 15.40 TOČKA PRELOMA, 16.20 LJUDJE IN ZEMLJA, ODDAJA TV MARIBOR, 17.20 MOSTOVI - HIDAK: BREZ MEJA - HATÁRTALAN, 17.50 ZGODOVINA SVETA: REVOLUCIJA, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 18.45 ŽREBANJE DETELJICE, 18.55 NOGOMET - EVROPSKA LIGA: RIJEKA:STANDARD, 20.55 SODOBNA DRUŽINA (III.), AMERIŠKA NANIZANKA, 21.20 CLARA, KOPRODUKCIJSKI FILM, 23.05 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 23.55 ZABAVNI KANAL Kauli 11. novembra, dneva svetoga Martina, so letos skoro dva kedna meli vsefelé programov v Somboteli, v indašnjoj rimskoj Savarii, gde se je erični pa prilübleni svetnik leta 316 naraudo. 9. novembra so se v Županijskom kulturnom centri (MMIK) nutpokazale skupine sombotelski Nemcov, Hrvatov, Romov pa Slovencov. Kak je eden od organizatorov večera András Handler povödo, so prosili domanje skupine, aj poiškejo takše pesmi pa naute, s šterimi je njina narodnost čestila svetoga Martina. Na začetki svetešnje gale je navzauče pozdravila voditelica Programskoga kancelaja svetoga Martina Ildikó Szommer. Na odri smo sledik vidli nemške pa hrvaške mlajše iz narodnostni vrtcov. Prvi so nutpokazali lejpo mlašečo igro o žitki svetoga Martina v nemškom geziki, hrvaški pa madžarski program od drügi pa se je süko kauli gosi v ljudski mlašeči pesmaj. Hrvaška pesmarska skupina Djurdjice se je nutpokazala s tremi pesmimi od svetoga Martina, štere so sploj žmetno najšli. Eške reči edne vogrske pesmi so dojobrnauli. Nemška folklorna skupina iz Vaskeresztesa je nutpokazala lejpi svetešnji program z malimi posvejtami, sombotelski hrvaški tamburaši so zaigrali vesele vinske pesmi. Predstavnica Romov Mária Orsós je gorštela pismo apoštola Pavla od lübezni, erični sombotelski primaš Sándor Baranyi pa je s svojim mladim kolejgarom zaigro malo klasične muzike. Od večinski Madžarov v Somboteli je gorstaupo Mešani pevski zbor svetoga Martina, šteri je zaspejvo tri večglasne vogrske pesmi od Martina. Slovenska skupina Sombotelske spominčice je zaspejvala dvej Martinovi cerkveni pesmi iz 19. stoletja. Nautline pa reči za té jim je poslo teolog pa muzikolog pater dr. Štefan Ferenčak iz Slovenije. Pesem »Glejte svetoga Martina« so že večkrat zaspejvali v prekmurskoj rejči, zdaj oprvin pa v porabskoj domanjoj. Drüga pesem je iz rokopisne pesmarice Štefana Lejka, bejdvej pa gučita od žitka sombotelskoga svetnika. Gostje večera s tihinskoga so bili člani Turističnoga drüštva Dobrovnik iz Prekmurja. V vogrskoj rejči so nutpokazali, kak krstijo mošt, ka aj grata mlado vino. Zvün toga so eške zaspejvali en par korajžni vogrski vinski pesmi, pa napravili veuko veseldje med publikov. Na konci večera so leko najgir lidgé sprobali špile, štere so povezane z Martinom, pa koštavali dobraute od narodnosti. Pri Slovencaj so dobili dinsko, »ajdovo« torto. Vejpa sveti Martin je tö biu »ajd« ali pogan, prva kak se je okrsto. -dm- Sombotelske spominčice spejvajo stare Martinove pesmi »Krstiteli mošta« so napravili veuki smej med publikov