mrnm oSI: in :s Si: SH GLASILO DELAVCEV TOSAME ITgSljjiniHi IZHAJA OD OKTOBRA 1965 'l APRID 1988 LETO XXIII •:-v ssšgsg; . ■ ■ - sssgsis?: : : : PODELITEV PRIZNANJ .Prvomajska priznanja^ Letos smo že četrtič podelili sindikalna priznanja. Dobili sojih naši sodelavci, za katere smo menili, da se odlikujejo po prizadevnem delu in se trudijo za boljše medsebojne odnose v svoji delovni sredini. Priznanja - lepo knjigo Pozdrav iz Slovenskih krajev - so prejeli: Vera Rokavec, Vida Marenk, Mija Stupica. Stanka Prašnikar, Alojz Judež, Ivanka Šoštar, Cita Prelovšck. Olga Rojc, Mici Ravnikar, Hinko Modlic, Marija Marn, Vinko Pirnat, Jernej Sevšek, Stanc Ručigaj, Marjana Maček. Zofka Pavlič, Marjan Kovač, Danica Merlin, Zdravko Štrukelj, Vinko Radkovič, Albina Miš in Marica Je-retina. Prvomajsko srečanje je za nami. Vreme nam je bilo izredno naklonjeno, veseli obrazi pa so pričali, da ste bili tudi z organizacijo zadovoljni. Rok za pripravo je bil kratek - komaj štirinajst dni, zato se želim zahvaliti vsem, ki so pomagali pri pripravljalnih delih in pri sami izvedbi srečanja. Zlasti se zahvaljujem za trud Dušanu Borš-tnarju, Marjanu Štruklju in Marjanu Pozniču ter celotni ekipi deklet in fantov, ki so kakorkoli vsak po svojih močeh skrbeh, da bi se udeleženci srečanja dobro počutili in ki so pomagali pri pospravljanju tudi 2. maja. Nasvidenje prihodnje leto! Danica Avbelj SREBRNI ZNAK ZSS Priznanje sindikata Ivanu Cerarju Ivan med opravljanjem ene od svojih številnih funkcij Med dobitniki letošnjega srebrnega znaka ZSS Domžale je tudi naš IVAN CERAR, ki ga vsi dobro poznamo in vemo, da si je priznanje krepko prislužil. Ivan je bil med svojo dolgoletno aktivnostjo dvakrat predsednik IO sindikata, več mandatov pa član IO. Bil je tudi član občinskega sindikalnega sveta. Leta 1950 je bil predsednik mladine, 1951 predsednik delavskega sveta. Izmed pomembnejših funkcij velja omeniti še: predsednik upravnega odbora, predsednik poslovnega odbora, prvi predsednik skup- nega delavskega sveta, predsednik komisije za nagrajevanje, odbornik občinske skupščine Domžale. Za svojo aktivnost je leta 1968 preje medaljo dela, je pa tudi prejemnik občinske plakete samoupravljanja in bronaste plakete občine Domžale. Vse njegovo dolgoletno delo preveva duh napredne misli in idej ter pripravljenost pomagati pri napredku tako delovne organizacije kot družbe v celoti. Za to novo priznanje Ivanu Cerarju srca čestitamo! 1’osvct predsednikov sindikata Gospodarjenje na bolj zdravih osnovah V začetku maja je občinski sindikat organiziral v Poljčah dvodnevni seminar, katerega namen je seznaniti nove sindikalne funkcionarje z najnovejšo politično in gospodarsko situacijo v Sloveniji in v občini Domžale. Poskrbljeno je bilo za udeležbo zanimivih predavateljev, med drugimi je o vlogi sindikata spregovoril predsednik RS ZSS Miha Ravnik, navdušil nas je Jože Smole, predsednik RK SZDL, marsikaj zanimivega smo izvedeli tudi od Francija Gerbca in Ivice Gognjavcc. Skozi vse teme, ki so bile na dnevnem redu, se je kot rdeča nit vleklo vprašanje, kaj nam bo prinesel čas po 15. maju. Nihče pravzaprav ni vedel povedati, kaj pričakovane sprostitve (zlasti cen) pomenijo za posameznika. Predvidevanja so se bolj vrtela okrog vpliva na delovne organizacije. Jože Smoleje povedal, da bo vpliv sprostitev na gospodarstvo pozitiven. Nehalo se bo spraševanje, kdo koga v Jugoslaviji izkorišča, Franci Gerbec pa zatrjuje, da bomo lahko na bolj zdravih osnovah bolje gospodarili. Seveda pa je težko pričakova- jo-tla^c ')0 '° zgodilo čez noč in brez žrtev. I,hf imole sc telo sprašuje, koliko bomo vent°.P? vsej škodi, ki so jo storili inter-n"/ ukrepi; sposobni preiti na novo eko-dovM °i PP^^ko. Miha Ravnik je napove-daje pred sindikalisti težka naloga. = I ' ^ problemi, ki jih sindikat v DO kako ,ni.P0znal- Težko Je žc sedaj reči, kor PHsffP11' k reševanju le-tch. Vseka-šen | > ^ P,1Sno’ ^X1 sindikat lahko uspe-v Do i.CC '° ra/mcrc dobro poznal (tako in ter,,, 0t zunaj nJe) in če bo znal uskladiti tak,, , c sy°Je sredine z možnostmi ter jih uspešno uveljavljati. LM N(>Va PREDSEDNICA sindikata Spremembe v sindikalnem yrhu izvršn?dSt,uPU Predsednika Jožeta Kerča 1988 i/K^ X>l na svoj' seji dne 13. apri sodni r‘jj'zmed svojih članov novo pre nalo' ' PANICO AVBELJ. Njena pr von^r"3 Poskrbeti za organizacijo p čakal, ■ Cf,a srečanja, v nadaljevanju pa naria % naloge sindikalnega funkci niča d aČCtCk Jc nekoliko težak, ker D Odbor,0 IC^a mandata ni bila v izvršne članov ' Vcn^ar uPa' da ji bo ob pomo njim U,SPel° v°diti sindikat tako, da bo zadovoljno celotno članstvo. II «3 KONFERENCA ZKS Opustiti moramo miselnost, daje ZK partija na oblasti Skoraj nemogoče je napisati nekaj, česar še ne vemo o tem važnem zasedanju ZKS. Nedvomno pa je treba povedati predvsem to, da so slovenski komunisti dejansko spoznali, da po že utečenih poteh političnega in gospodarskega življenja ne gre več naprej. Priznali ali ne, KPJ oz. ZKJ je prehodila veliko pot. Takoj po vojni, seveda po sovjetskem vzoru, kot partija na oblasti. Nevarnost te poti razvoja je zelo zgodaj spoznala in sc uradno odrekla oblasti. Toda ostala je še, četudi ne bi priznali, »partija z oblastjo«. Seveda je ta »oblast« bila različna glede na regije in republike po Jugoslaviji. Ob kongresu sem zapisal, da se politična sila, kar ZKJ nedvomno še je, ki se oklepa dogmatskih stališč, postara in jo čas in zgodovina povozita. To pa jc dejstvo, da se mora »pomladiti« v svojih motivacijskih in akcijskih sposobnostih. To naj bi naj bi pri * lo nesla t.i. prenova ZKJ in ZKS. Proces de-• mokratizacije je bil dopuščen in tudi nujen, najbolj izrazito v Sloveniji. To seve-. da ni niti slučaj. Zgodovinska pot .- prebivalcev te dežele je bila vedno v iskanju svojega prostora pod soncem, kot tudi v iskanju poti, ki tem ljudem tudi ustreza. Zato'je moto Konference ZKS - Socializem po meri ljudi - to pa je edino lahko samo socializem blaginje, socializem spoštovanja dela in njegovega pravega vrednotenja, socializem demokracije in resničnih človekovih svoboščin. Konferenca je odločno podprla tako pot, ki je edino prava, ker je - po meri ljudi. Cilj pa je kljub vsemu še daleč in na tej poti bo še vedno veliko težav, ki pa niso nepremagljive, če le vemo, daje pot prava. Prepričan sem, daje, kdaj pa bomo na cilju pa je odvisno od vseh članov ZK in nečlanov. Socializem po meri ljudi - bo seveda last prav vseh. Milan Drčar Prodaja na domačem tržišču BREZ TEŽAV NE GRE V prejšnji številki smo pisali o prodaji naših izdelkov na tuja tržišča, danes pa poglejmo, kako prodajamo doma. Pogovarjali smo se z Janezom Pižmohtom in Francem Gornikom. -»Prodaja na domačem trgu ni najboljša. Vzrok temu jc predvsem zmanjšana kupna moč, predvsem v bolnišnicah in zdravstvenih ustanovah. Trenutno jc kritična prodaja ovojev vseh vrst, netkanega blaga, ki služi kot reprodukcijski material (odkupujeta Sladkogorska in Zvezda), vzporedno pa sc spopadamo s težavami zaradi pomanjkanja sanitetne vate. Vzrok za to težavo so premajhne zmogljivosti ali velik izvoz. Premajhne zmogljivosti so tudi pri proizvodnji Jasmin vate in blazinic, hlačnih plenic SAMO, virtampa, občasno pa tudi higienskih vložkov. To so hkrati tudi artikli, ki se najbolje prodajajo. Posebno »poglavje« so cigaretni filtri, ki jih doma praktično ne prodajamo več. Ze- lo težko se namreč dobi acetatni kabel. Dva največja odkupovalca sta »presedlala« na druge proizvajalce: Tobačni kombinat Gnjilane na Tutunski kombinat v Prilepu, Rovinjska tobačna tovarna pa na Fa-briko duvana Sarajevo, ki jim nudi 20 - 30 % svojega acetata (ostalo uvaža sama). Veliko smo si obetali od novega programa netkanega blaga. Vendar zadnje čase prodaja zelo pada. Kupci raje kupujejo češko netkano blago, ki je precej slabše kva- litete od našega, zato pa znatno cenejše. V prodaji se sicer trudimo, da bi dosegli plane. Zadolženi smo za spremljanje kupcev ter za boljšo oskrbo dobrih plačnikov. Vendar tega ne moremo izvajati, če nimamo podatkov, ki nam bi jih moral dajati ekonomsko računovodski sektor. Prav tako smo poredko obveščeni o stanju v proizvodnji. Za zastoje izvemo šele, ko odkrijemo, da jc skladišče prazno, oz. da ni več tega ali onega izdelka. Verjetno ne bi bilo narobe, ko bi proizvodnjo podrejali potrebam tržišča. V Tosami bi morali biti malo bolj elastični. Prav tako je potreben temeljit dogovor s konkurenco. Nekateri namreč močno pretiravajo z dajanjem raznih ugodnosti kupcem. Pa se nihče ne zgane ob tej v nebo vpijoči nelojalni konkurenci. Uspešnejši je tisti, ki je bolj agresiven. Obstajajo sicer dogovori grupacije, ki pa drži- jo le toliko časa, dokler proizvajalci nimajo zalog. Čim se le-te pojavijo, o dogovoru ni ne duha ne sluha. Tosamini izdelki so dragi. Zato, če hočemo biti konkurenčni, poslovnega uspeha ne gre iskati v še višjih cenah proizvodov, ampak predvsem v uporabi čim cenejših surovin.« LM Proizvodnja v vlaknovinskem oddelku v letošnjem letu PRIZADEVANJE ZA IZBOLJŠANJE V kratkem sestavku bomo skušali razložiti stanje proizvodnje in prodaje v vlaknovinskem oddelku v letošnjem letu in problematiko v zvezi s tem. Z gospodarskim načrtom smo predvideli, da bomo v letu 1988 izdelali v vlaknovinskem oddelku skupno 35.570.000 m2 vlak-novin. V obdobju, ki je že za nami. pa ugotavljamo precejšnje odstopanje od planiranih količin, ki je razvidno tudi iz operativnih planov in iz doseganja v obdobju od januarja do aprila. Spodnja tabela prikazuje, kako smo v preteklem obdobju sledili predvidevanjem. Mesec oper.pl. v m2 izdelano v m2 index JANUAR 947.000 1.827.730 193% FEBRUAR 1.240.000 2.688.086 216% MAREC 677.000 2.705.497 400 % APRIL 590.000 1.702.821 283 % SKUPAJ: 3.454.000 8.924.134 258 % V tem obdobju naj bi po predvidevanjih iz gospodarskega načrta izdelali približno 11.856.000 mJ vlaknovin. Takoj lahko ugotovimo, da smo na eni strani močno presegli operativni plan, na drugi strani pa zaostajamo za deležem letnega plana, ki smo ga dosegli le 75 %. Vzroki za tako velika odstopanja so predvsem naslednji: - nižja poraba vlaknovine v Tosami - nižja prodaja vlaknovine za domače kupce - nizka prodaja vlaknovin za izvoz. V TOSAMI je nižja poraba vlaknovine predvsem zaradi izpada proizvodnje hlačnih plenic in nižje proizvodnje Tosama plenic. Pri prodaji vlaknovine za domače in tuje kupce je odstopanje od predvidevanja precejšnje. Mesečno naj bi prodali 876.0(K)jn2 vlaknovine, prodali pa smo le64 % od planirane. Kljub temu pa ugotavljamo, da smo v apriluizdelali že preko 1.000.000 m2 vlaknovine, kar je znatno nad predvidevanji v GN. O problemih s kvaliteto vlaken in kvali- teto vlaknovine ne bi na široko razpravljali. Ugotavljamo, da tuji kupci zahtevajo posebno mehak otip izdelka in ustrezno trdnost, kar z vlakni naših domačih proizvajalcev ne moremo doseči. Domači kupci so z vlaknovino iz nove linije povsem zadovoljni in ni pripomb. Kvaliteta vlaknovine, ki jo predelujemo v naši tovarni, pa močno niha. Vzroki so tako na strani proizvajalca kot pri nas samih. Kljubpriza-devanjem, da bi stanje izboljšali, do sedaj nismo uspeli. Upamo, da bodo zamenjava sušilnih cilindrov in ukrepi v zvezi z nabavo novih valjev za linijo po kemijskem postopku kot tudi poostreni pogoji proizvodnje stanje bistveno izboljšalo. Kaj pričakujemo v prihodnjih mesecih? Predvidevamo, da se bo stanje v proizvodnji vlaknovin normaliziralo in to predvsem zato, ker računamo, da bo proizvodnja hlačnih plenic le normalno stekla, Tosama plenice pa smo začeli izdelovati tudi v novi izboljšani kvaliteti. Domači kupci so v aprilu naročili bistveno večje količine blaga, kar je opazno tudi v maju. Komer- cialni sektor je z akcijami na domačem tržišču uspel stanje normalizirati. Problem predstavlja prodaja vlaknovine na tujem trgu, kjer se srečujemo s svetovnimi proizvajalci, ki poslujejo pod bistveno drugačnimi pogoji. Menim, da bomo tudi na tem področju našli rešitve, ki bodo prispevale k povečanemu izvozu vlaknovine. Ne smemo pozabiti, da je naša vlaknovina že prisotna na tujem tržišču in sicer v obliki higienskih vložkov, ki jih redno mesečno prodajamo na tujem trgu. Iz vsega navedenega lahko zaključimo, da je bilo obdobje prvih štirih mesecev izkušnja. iz katere lahko ugotovimo, da je za uspešno delo potrebno aktivno sodelovanje vseh prizadetih v Tosami in da le vestno in dosledno izvajanje prejetih nalog pelje k uspehu. Če eden od članov v verig' ne opravi svoje funkcije, nastanejo posledice. ki so včasih zelo boleče. Jože Podpcskar. dipl mp- V korak s svetom RAZVOJ Dolgočasno je vsak dan poslušati opozorila o tem. kako nas samo vsestranski razvoj lahko pripelje iz krize - a vendar! Kako je z razvojem v TOSAMI? SLABO! Prepočasen je. V razvoj mora biti bolj kol sedaj vključenih vseh 1064 ljudi, kolikor jil1 TOSAMA šteje. Kaj pa tehnološko razvojna služba? 1a mora v tovarno »pripeljati« tehnološko znanje, ki ga imajo razne domače in HtJc ustanove, inštituti, raziskovalne skupine h' posamezniki. Nesmiselno bi bilo razvija*1 v TOSAMI tisto znanje, ki je drugod že razvito. Naše moči so preskromne, kapih" premajhen. Prenos znanja v Tosamo je torej velik izziv za nas vse. Za ta prenos je vseeno potrebno veliko študija, znanja tujih jezikov, dobre organiziranosti... Žal se v naši tovarni ukvarjamo s tako različnim* izdelki, da bo nemogoče pri vseh slediti i" dovolj hitro prenašati dosežke tujega znanja v Tosamo v taki meri. kot smo to npr-izvedli pri plcnieah za enkratno uporabo SAMO. Največja naložba v lanskem letu v znesku več kot 300.000 USD mora povečali naš dohodek, kar je glavni cilj in smisel te naložbe in tudi celotnega razvoja kot takega. Dokupljeni deli ter doma izvedena predelava (za dinarje) stroja JOA za izdelavo plenic SAMO je dala nov konkurenčni izdelek, izdelan po merilih razvitega svetovnega trga. Več domačih strokovnjakov ter tujih razvojnih delavcev je bilo udeleženi*' pri tem podvigu. Z našim sodelovanjem so razvojniki PLAMK Podgrad razvili novo kakovosti'0 PE folijo, v pripravi pa imajo celo tehnologijo mikro odtisnenja s trdo kromiranit" valjem, ki omogoča izdelavo tako imenovane mat folije. Pričakujemo jo v drugi polovici letošnjega leta. zamenjala pa bi lahko vso do sedaj uvoženo mat folijo. mm I udi v MITOLU Sežana so razvojniki z našim sodelovanjem razvili dvoje samole-Punih talilnih lepil. Po uspešnih poskusih odo zamenjala uvožena lepila pri plenicah SAMO. Podobno bi lahko rekel tudi za projekt Protihrupnega ohišja IMF Idrija, pa izmet-n° napravo ... Tudi dosedanje sodelovanje s finskimi, nemškimi, ameriškimi, švicarskimi, itali-lanskimi strokovnjaki pri drugih razvojnih celih (za SAMO plenice) pri tem stroju in dc‘ku nam je potrdilo spoznanje, da je Pravo znanje internacionalno in - v več gla- S sprotnim študijem tujih strokovnih in-ormacij mi je postalo jasno, da se tudi naš ra'voj na »projektu« enkratnih plenic ne ?n,c zaustaviti. Naš stroj in izdelek lahko n nioranio dopolnili v skladu z razvojem P0 sve,u v zadnjem letu. udi v prihodnje bomo morali s čim rrianjšim zaostankom slediti razvoju po ,Vctu, da bomo tudi pri nas pripravljeni na °nkurenee, če bo končno res »izbruhni-0<< tržno gospodarstvo. ing. VILJEM DOLENC Vprašali ste... I. Delo za solidarnost na dela prosto soboto Po tem pravilniku se za neto osebni do-ouek, ki je osnova za prispevek solidar-uosti iz osebnega dohodka delavcev, štejejo akontacija osebnega dohodka, doseže-nega v mesecu juliju, zmanjšana za pri-■ Pevke in davke, ki se plačujejo iz osebnega dohodka ter vsa nadomestila osebnega ortodka, prejeta za mesce julij. Osnova sa Prispevek se deli s 26, kar pomeni, da c Prispevek solidarnosti obračunava za 7 uelovnih ur. Olede na navedeno ureditev se lahko to-I^.J delavci organizacije združenega dela, Z Ustvarja dohodek po načelih gospodar- i c8;i poslovanja (velja tudi za režijske de-‘uvce v proizvodnji), odločijo, d;t bodo na- Ncopravičcn izostanek z dela oz. odklonitev dela na solidarnostno sohoto, ki je samoupravno dogovorjeno v skladu z navedeno zakonsko ureditvijo, pomeni kršitev delovne obveznosti po samoupravnem splošnem aktu, za katero sc delavcu lahko izreče ustrezen disciplinski ukrep. Kolikor pa je posamezen delavec na ta dan opravičeno odsoten z dela zaradi bolezni ali zaradi nastopa drugega primera, ki opravičuje delavčevo odsotnost z dela, pa je dolžan plačati prispevek solidarnosti v skladu z določbo 6. člena zgoraj navedenega zakona tj. enodnevni mesečni zaslužek v mesecu juliju. V zvezi z izrabo letnega dopusta le na solidarnostni dan pa menimo, da ni v skladu z interesom delavcev posamezne organizacije združenega dela, zaradi katerega so se odločili za tako delo, zato takega izkoriščanja letnega dopusta praksa ne bi smela dopuščati. odvajanja enodnevnega mesečnega ^shižka v mesecu juliju delali na eno od Prostih sobot v prvi polovici koledarskega oz. v mesecu juliju in na ta dan ustvar-ent osebni dohodek odvedli kot prispevek tev arnOS*i. ^ dede na podrobnejšo uredi-: * * * * v Pravilniku pa so delavci dolžni delati 1 odvesti osebni dohodek le za 7 ur. 1 antoupravno dogovorjeno delo za soli-?°sl v shhtdu z zakonom o oblikovanju Sl "Štev solidarnosti za odpravljanje po-. a*c elementarnih nesreč je sicer organi-g no kot delo prek polnega delovnega Ker pa jc v širšem družbenem intere-. organizirano namenjeno za odpravlja-* P-ledie elementarnih nesreč, pa sc po jt'c °nu o delovnih razmerjih tako delo ne lav^ '<°t Poseben delovni pogoj, zato dc-za 'i1111 nc Prlparh' še poseben dodatek elo prek polnega delovnega časa. 2. Kolikšna je višina zbranih sredstev in kakšna je poraba sredstev razvojnega sklada v letu 1987? Odgovor je pripravil Komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj občine Domžale: V planske dokumente za obdobje 1986 - 1990 smo med večje investicije, ki naj bi jih realizirali, vključili kot eno od prioritetnih tudi izgradnjo počitniške baze za domžalske otroke na otoku Krku. Za ta namen so predvidena sredstva razvojnega sklada občine Domžale, ki ima v sprejetem finančnem načrtu to investicijo kot prioritetno. Glede na to, da smo v mesecu februarju letošnjega leta za objekt že pridobili gradbeno dovoljenje, bo potrebno združiti sredstva organizacij združenega dela na osnovi sprejetega samoupravnega sporazuma o ustanovitvi razvojnega sklada, ki so ga sprejele vse organizacije združenega dela v občini. Obveznost za združevanje izhaja že iz leta 1985 in 1986, ko smo za ta namen po zaključnem računu razporedili 0,5 % iz dohodka na osnovi bruto osebnih dohodkov. V skladu z dogovorom, da sredstva ne bo potrebno izločati prej, preden se bodo lahko porabila, so le-ta ostala v organizacijah združenega dela. V drugem polletju preteklega leta smo od organizacij združenega dela združili okrog 120 milijonov din, od katerih je bilo 80 milijonov že porabljenih za odkup zemljišča, pripravo projektne dokumentacije in ureditev oskrbe z vodo. Tudi za leto 1988 smo z resolucijo sprejeli obvezo, da bo prišlo do realizacije predvidene investicije. Organizacije združenega dela so tudi po zaključnem računu za leto 1987 razporedile 0,5 % mase sredstev za bruto osebne dohodke za to investicijo. Po cenah se bo predračunska vrednost gibala okrog 600 milijonov din, viri sredstev za investicije pa bodo sredstva Skupnosti otroškega varstva in sredstva razvojnega sklada, v katerem bomo glede na že sprejet finančni načrt vključili tudi investicijska sredstva samoupravne komunalne interesne skupnosti. 3. Na sejah sindikalne organizacije jc bilo večkrat izpostavljeno vprašanje o delovnih normah, preseganju norm ter uspešnosti merjenja dela. Vprašanja niso konkretno postavljena, zato bom skušal to problematiko pojasniti na širši in splošni način. Delovna norma je kot kriterij delovne učinkovitosti tudi del celotne poslovne politike delovne organizacije. Načelna politika merjenja dela oz. normiranja dela in spremljanje učinkovitosti je določena s Pravilnikom o normah in normiranju, ki je potrjen in sprejet na samoupravnih organih (DS). Pravilnik določa pogoje, načine in metode normiranja, vrste norm in delovnih operacij, ki se normirajo; tehnika snemanja in normative, pogoje za spremembo norm, organe za postavljanje in potrditev norm ter pojasnilo o varstvu pravic delavcev. Po našem veljavnem Pravilniku o normah in normiranju (sprejetem na SDS dne 8.7.1987) spremembe norm določa 32. člen, ki pravi: Delovna norma se lahko spremeni: - če se spremeni načelna politika normira- nja - če se ugotovi, da je bila ob postavitvi norme narejena napaka - če se spremeni tehnološki proces - če sc spremenijo delovne razmere in organizacija dela - če sc spremeni vrsta materiala ah če sc daljše obdobje odstopa od internega standarda. V letošnjem letu. v obdobju L - III. meseca, so bili v oddelkih doseženi naslednji presegi norm: - pripravljalnica 130,9 % - tkalnica širokih tkanin 117,3 % - tkalnica ovojev 125,7 % - belilnica 131,3 % - mikalnica 124,1 % - vlaknovinski oddelek 128,3 % - sanitetna konfekcija 124,8 % - otroška konfekcija 126,1 % - oddelek medicinskih sredstev 123,6 % Doseženi rezultati po 38. členu Pravilnika o normah in normiranju ne izpolnjujejo pogojev za zahtevo sprememb norm. Po členu 38 sc štejejo norme, ki so izpolnjene v mejah od 100-130 %, za realno postavljene. Rahla odstopanja pri presegu v oddelku bclilnice in pripravljalnice so posledica specifičnih razmer v teh oddelkih. V bc-lilnici je norma skupinska in v primeru odsotnosti delavca iz skupine to omogoča višji preseg delavcem, ki so na delu in s svojim dodatnim delom nadomestijo udeležbo v proizvodnem procesu manjkajočega delavca. V oddelku pripravljalnice je vzrok odstopanja podoben. Problematika študija dela in časa je kompleksen pojav, saj raziskovanje in iskanje najboljših rešitev na tem področju (nadaljevanje na 8. strani) 6 M PR VOMAJSKE CVETKE IN ŠOPKI na srečanjutosamovcev so—H« sega v zgodovino, od samega začetka pojava človeka in dela. Eksaktnih norm ni in jih ne bo mogoče postavljati, dokler bo velik delež sistema merjenja delovne učinkovitosti predstavljal človek. Človek kot delavec, s svojimi osebnostnimi značilnostmi, onemogoča postavljanje norm, katere bi predstavljale enak procent presega pričakovanega rezultata. S prirojeno spretnostjo, znanjem, izkoriščanjem delovnega časa in ostalimi značilnostmi. ki niso enake niti pri dveh delavcih. ne moremo od obeh pričakovati enakih rezultatov. Normalno je, daje procent presega različen. Tako bodo norme tudi še vnaprej rezultat študijskega dela in analiz tehnikov za študij dela in samoupravnega dogovora o politiki, tako poslovni, kot o politiki postavljanja. potrjevanja in sprejemanja norm. Aktualno OH, TO PARKIRIŠČE Gneči na parkirišču bi se lahko izognili z ureditvijo sedaj nekoristnega prostora Gneča na našem parkirišču je včasih že kar neznosna . Če se ti dopoldne slučajno mudi na sestanek ven. se moraš vsaj p0] ure pred odhodom pozanimati ali im*č »prosto pot«, ali pa boš moral mobilizirati ozvočenje in upati, da te bo lastnik avta. ki ti je »v napoto«, slišal, (zgoraj) Na novo parkirišče v kratkem ni upati-To smo izvedeli od strokovnih služb TRS Stara hiša nasproti DO je naseljena kot še nikoli, dokler se ne izprazni, pa je ni moč podreti. Razmišljamo o možnosti parkirišča za vratarnico pri lesenih skladiščih (spodaj), vendar je na poti spet ovira: cesta, zaradi katere moramo pridobiti ustrezna soglasja. Kakšna je pot do soglasij, pa vC' mo: kratka gotovo ne. Zato se bomo to poletje, pa jesen in gotovo še kakšen »mesec« čez še naprej drenjali na parkirišču. POZOR! Začenja sc letovalna sezona in spet bomo svoj dopust prijetno preživljali v naših počitniških kapacitetah. Želimo vsem koristnikom, da bi se čim lepše imeli, obenem pa naj vas spomnimo, da bo letovanje v naših kapacitetah še v bodoče lahko prijetno le, če bomo pazili na inventar in vzdrževali red. Maj: akcija za čisto okolje. ‘■•i kot ji rečemo v naši občini: *■ .. J" * » ; Akt''.ja za čiste in zelene Domžale .. HHHI 2. ...ki naj bi jo resno vzeli v krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah ... 4. - Jože se trudi po svoje, neki »šaljivce« pa je poskrbel, da so kavlji na sliki uničili kosilnico- 6. Tudi tovarniško dvorišče je lahko prijetno —._____ TOSAMA Poročilo o gibanju osebnih dohodkov v DO TOSAMA za mesec marec 1988 RAZREDI V P 0 I Z V 0 D N I S E K T 0 R VOD DO 000 din PR TO | Tf>T BE VO MI OK OK PMS SKS ERS KS TRS SON TOSAMA -— 570 11 ni: ? ■ 1 73 4? 17 17 4 > 1 181 580 - 590 1 __L_ — — 12 6 9 2 _ 7 54 13 8 5 6 7 1 590 - 400 l__ 10 _5__. -8 10 1 9 49 .4Q&.r 410 JL 7 .2 6 4 2_ 410 - 42Q — 3 3 —5. 6 4. 3. 1 420.-_45Q 45o - 44o 4_ 1 l 2 2 l 3 2 1 4 1 1 _6_ i_ 4 28 : ._L.. —2_ 1_ 1 22 .460 - .470 470 - 480 -i- H-i- 2. — — .. 1 3_ 18 2 l - 2 1 1 1_ 2. 1 1 4 —2-i . 1 .15 7_ 480 - 490 490 - 500 2 4 4 3 1 1 3 2 18 4 500 - 510 2 1 - 1 2 l~ 510 - 520 1 ; 2_ ■ 1 3 1 l" 3 12 520 - 530 1 1 1, 2 1 2 8 530. t. 540 1 . 3 — ■ 3_ 1 3 2 ' 13 540 - 550 550 - 56° — 1 1 1 1 p: 2 i — — l l -f -f- 560 - 570 1 | 1 1 2 2 1 9 97O - 4 5 8 1 10 7 ! ’ 9 3 3 7 ■ 6 12 15 32 38 5 1 " 165 2* 48 55 1 28 21 145 1 86 56 72 1 7 32 29 93 72 7 2 774 POVPREČNI OD NAJNIŽJI OD" jvičji oiT ^?9.745.- 286,257.- Poročilo o gibanju OD v delovni organizaciji TOSAMA za mesec marec 1988 vsebuje podatke po oddelkih v proizvodnem sektorju, po sektorjih ter za celotno delovno organizacijo. Podatki vsebujejo osebne dohodke za polni delovni čas, podaljšani delovni čas in osebne dohodke pripravnikov. Podatke o poprečnem, najvišjem in najnižjem osebnem dohodku povzemamo po metodologiji izdelave obrazca RAD-I. Najnižji OD je dosežen na delih in nalogah. ocenjenih s 3 kat ter z dosegom norme 104 %, z dodatkom 6 % minulega dela in 2 % stalnosti. Albina Kosmač Uredništvo se opravičuje 'l‘A izpad tabele o gibanju OI> ^ prejšnji številki. Pri izdelavi klišejev je prišlo do nesporazuma, zato ga ni bilo niogO' če pravočasno izdelati. ^ ' ...................... > kotiček za upokojence ^ -a Z zadnjega sestanka izvršnega odbota Kluba upokojencev Našim upokojencem kar ne zmanjka dela. O obiskih bolnih upokojencev ste bili že seznanjeni v prejšnji Tosami. Vendar, ker niso uspeli pogledati in obiskati vseh, ki so potrebni take pozornosti, so se dogovorili, da obiščejo še nekatere upokojence, ki so slabega zdravja ali celo v bolnišnici. O izletu še niso našli skupnega predloga, saj nekateri menijo, da bi kar organizirali piknik na Gorjuši, drugi zopet, da bi se odpeljali čez mejo ali v kateri koli kraj naše lepe Slovenije. Mnenja so različna, vsekakor bo vsem težko ustreči, poskusili pa sc bodo podrediti željam večine. Nadalje so sc na odboru dogovorili, na predlog delovne organizacije, da prevzamejo upokojenci predsezonsko čiščenje počitniških objektov, ki so last Tosame. Delo. ki sc bo opravljalo v začetku meseca junija. bo trajalo teden dni, udeležilo pa naj bi se ga približno 5 upokojencev. Toliko zaenkrat. O vsem. kar se bo novega zgodilo v našem klubu, boste pravočasno in v celoti obveščeni. UTRINKI... Zvezni tožilec me ni »za ta sladke«, tako sc spet oglašam. To je dobro zame in za Tosamo - zvečana naklada bi jo ugonobila-ali pa bi sc morali registrirati kot časopisna hiša. Noja!!! LATINSKA AMKRIKA S to Ameriko je pa res križ. Imamo Severno. pa Južno, pa Srednjo, pa Latinsko (pa ne govorijo latinsko, da ne bo pomote) . Z obema smo v dobrih odnosih. Južna ima dolgov kot mi, oboji pa dolgujemo -dolarje. Ampak Severni Ameriki (bolje ZDA) ne dasta miru tisti dve »krajevni skupnosti« v sredi med Amerikama. Nikaragua in Panama. Ena kot druga se ne pokorita veliki (daljni) sosedi. Kako si le upata nekaj po svoje!? Tam so oni gospodarji (kdo. sc sami odločite - vsaj za Panamo). Namerno nisem primerjal z Vevčami, tudi tu si »vlada« ne da vplivati od »zvezne oblasti«. AFGANISTAN To »krajevno skupnost« umirjajo Rns| S približno enakim uspehom kot Ameri-kanci v Latinski Ameriki. Morda se oba predsednika toliko pogovarjata zato. da si izmenjujeta izkušnje. Grdo bi bilo mislit' tako. Resnica pa je. da bodo tudi Rusi težko preživeli brez resnih prask ob umiku iz Afganistana. JUŽNA AFRIKA Diamanti, zlato in še in še zadržujejo aparthaid na oblasti. Krvoločen do konca-ki sc preklemano malo meni za mednarodne obsodbe (moralne). Zelenil barvil bankovcev, prelepi črni problem. »Denar pa je svetil vladar«, pravi pregovor. Tiste črne palčke je treba odstraniti - saj ni važno kako. Sprašujem pa sc - koliko časa še. Ss Libanon Ob dnevu mladosti gotovo ne vedo. da so Jutrovo c»sih imenovali Bližnji vzhod, Egipt, vse 0 Kdečega morja. Tu pa se, kot vedno, kili :°8aj?. ,/raclci so imeli v svoji pretc-p stl učitelja, da zdaj vedo ravnati s a estinci. Neverjetno, kako hitro lahko , vc postanejo volkovi, v nekaterih podobnostih še hujši. 12 t'1,!! pa' na Evroviziji so Jugoslaviji dali očk, verjetno zato, ker smo Arafatovi Pnjatelji. S»J;,RAN'CIPER- ^ alvarijp peščice potnikov v avionu... žiuc lte|j- Pose8aj° tudi po strelnem oro-cii < aaat'zem v°čli v take nesmiselne ak-do« x kjer Plačujejo nedolžni, te je lažje d'|S| U Loda ugrabitelji sojo popihali, ne ' Plačah vozne karte. Torej, če se že 's onj vozijo - naj vsaj ne ubijajo ljudi. 'Ban - irak , dolgočasen, kaj menite? Toda ^jgeda, da bo morje dobilo novo ime. Dj. P.tun ' bog morja - bo moral svoje odsto-j 1 °8U vojne. Fanatizem, podkrepljen z agoceno nafto, nikakor ne more ustaviti riJe, ki lahko vsak hip zajame svet. Na VZHODU nič novega, no, nič take-kitV i Se vret'no razpisati. Je pa taki!- razstava v Ljubljani. Pa Zadnji ki-‘|s i cesar tudi - samo to je film. da ne bi o razumel narobe. n(.N/) ZAHODU tudi nič novega. Tudi to p 'v1 a naši najvišji hodijo z bisagami in le nJan1' za dinarje zelene barve. Kako žc 'maS do,g. n' več važno, ki < Scn jc'. Odplačevali ga bodo tudi tisti, prj 0 rP)s«nih listov nimajo. Kdo jim je to S|jiPra.V|L Pa bodo izvedeli iz zgodovinskih •une. Verjetno bodo imeli kakšen sim-_'J na to temo; ob morju. Sjrp m°rju bomo šli tudi mi - pa ne na šlo ^OZIL B°bkor nas bo sploh še lahko btasvidenje! Milan Drčar slik |Ctl''n'c'sc PreJ panojem razstavljenih |av s Panika na Studencu ustavita sode-kate1'111 C^cn rci-c drugemu: »Ti, poglejva. |e,ori so bili letos na pikniku, da drugo n, .ne bodo prišli v poštev, tako kot za morJe ne prideš.« Odbn, Sest i Za Pros'avo 65-letnice se je prvič Prič** ^ Pe'ek’ '3. maja, kljub temu so pre-d;, nani v uspeh proslave, ker so ugotovili. /V*išl jit j** . . _ SREČA JE V MAJHNIH STVAREH ZNANJE JE OKNO V SVET Večkrat razmišljam , kaj sploh je to sreča. Za mnoge je to kup denarja, lepa obleka, stanovanje ali pa celo najnovejši avto. Ampak, ali je sreča res samo to? Mnogi razumejo pod pojmom sreče tudi kaj drugega, na primer lepo besedo, čestitko za praznik, zraven sodi tudi topel stisk rok, objem, poljub ... Sreče se ne da kupiti, ampak si jo moramo priboriti. Kaj nam torej potem pomaga kup denarja? Tudi z lepo obleko in z lepim stanovanjem ali avtom se je ne da zamenjati. V šoli ne moreš biti srečen, če je v redovalnici polno slabih ocen, v zvezku polno opominov in drugih neprijetnosti. Mnogo lažje je za tistega, ki ima dobre ocene, njegova stran v zvezku pa je prazna ali s kakšno lepo pohvalo, ki je je pač vsak učenec vesel. Gotovo je sreča tudi to, ker tovariša ni takoj v razred, ko pride, pa izpusti spraševanje in začne razlagati novo, težjo snov, kasneje pa izjavi, da bomo pisali preizkus znanja naslednji teden. Ampak to je šele čez sedem dni. Kakšna sreča! Mnogokrat premišljujem, kje bom našla svojo srečo. Morda bo to v srednji šoli, med novimi sošolkami in sošolci, morda kasneje na delovnem mestu, v zakonu, morda pa šele v pokoju ... Včasih pomislim na otroke, ki žive v državah, kjer vseskozi vihra vojna in kjer so srečni takrat, ko vojaki vsaj za dan ali dva odlože orožje. Pa kaj, ko je ta sreča prekratka. Mnogokrat slišim mamo, ki ob odhodu svojih sorodnikov po končanem obisku izgovori besedo - srečno. Torej je sreča tudi to, da se srečno vrnejo domov, brez prometnih nesreč ali drugih neprijetnosti. ki jih lahko doživiš na cesti. Zato vseeno sreča ni le v bogastvu, ampak se lahko najde tudi v manjših stvareh. Z vztrajnostjo se jo uspe tudi pridobiti. Mateja Lenček Sošolci pravijo, da veliko znam. vendar sam mislim, da sem še daleč od »velikega znanja«. Veseli me študirati, želim si, da bi vedel čimveč. Pa vendar imam ob tem tudi pomisleke. Naša družba premalo ceni znanje, zato se tako rekoč ne splača študirati. Težko je premagati mnoge tabuje; predvsem tabuje v družini, kajti oče ima mnogo proti znanju. Medtem ko me mati prepričuje, naj čimbolj študiram in po možnosti naredim celo doktorat, da postanem znanstvenik in učen človek, trdi oče ravno nasprotno. Po njegovem mnenju znanje ni pomembno, ni okno v svet, je nepomembno. Pogostokrat se okoli tega prepiramo. Kakor pa sem že omenil, tudi družba ne ceni znanja dovolj. Mnogi sorodniki in znanci, ki imajo visoko izobrazbo, se pritožujejo, da družba nima pravega odnosa in spoštovanja do znanja. Po mojem mnenju je znanje bolj pomembno od fizične moči. Mnoge države so in še razvijajo precizno elektronsko industrijo, ki zahteva znanje. Zahodna Evropa, Japonska, Severna Amerika, Avstralija ... Vse te dežele so pokazale, daje znanje ključ do razvoja in uspeha. Kjer ni znanja, ni razvoja. Da se dežela razvije, potrebuje mnogo strokovnjakov, ki odkrivajo nove poli razvoja. Vendar bom jaz kljub nepravilnemu odnosu družbe in očetovim predsodkom le poskusil doseči čim višjo izobrazbo. Zelo spoštujem ljudi, ki imajo visoko izobrazbo in so razgledani. Čim višjo izobrazbo ima človek, več spoštovanja mu dodelim. Mislim in upam, da imam pravilen odnos do znanja in da bo pravilen odnos do znanja dobila tudi družba. In za konec: Znanje je okno v svet in ključ do napredka in uspeha. Robert Pevec Pridobivanje znanja v najnežnejših letih Nov uredniški odbor L NOVIMI MOČMI 1)0 KVALITETNEGA GLASILA Kot ste verjetno opazili, je že prejšnjo številko uredil nov uredniški odbor. Mandat tega organa po praksi ni omejen, ven- dar je le dobro, da občasno zapiha svež veter. Obenem pa nam nekaterim že kar stalnim članom »novinci« dajo novih idej in moči za nadaljnje delo. Novi uredniški odbor upa. da bo naša [OSAMA za vas bralce še naprej zanimiva, po najboljših močeh pa se bomo trudili, da bo še boljša, aktualnejša. Uredniški odbor: Vladka Berlec, Zdenka Kokalj. Irena Šarc. Danica Avbelj - NI'" lan Drčar. Jana Vidergar. Nada Korošec. Darko Svetlin, Jože Podpeskar. Marjana Lubinič. lm V ORGANIZACIJI OBČINSKEGA SINDIKATA TOKO SE PREDSTA VI V aprilu je aktiv urednikov domžalske in kamniške občine organiziral obisk v tovarni TOKO z namenom seznanitve z njihovim sistemom obveščanja. Dejavnost DO nam je predstavil direktor Peter Kvas. TOKO je delovna organizacija s 760 zaposlenimi, od tega je režijskih delavcev približno za tretjino. Njihov proizvodni program obsega vse vrste usnjenih izdelkov - od torbic, aktovk, potovalnih kovčkov do pasov in denarnic. Zadnje čase so zadnji čas, prej pa so na leto izdelali le po dve kolekciji (»pomlad-poletje« in »jesen-zima«). Začetki današnjega TOKA segajo v staro Jugoslavijo. Podjetnik Franc Zorn je imel obrtno galanterijsko delavnico v takratnem slamnikarskem podjetju. Podjetje je po vojni močno napredovalo in sc lahko pohvali s tem, da je bilo eden prvih izvoznikov na zahodno tržišče. Sedanja gospodarska kriza je prizadela tudi TOKO. Domače tržišče ne prinaša za- Predstavniki glasil Mlinostroja, Papirnice, Ljubljanske banke in Tosame močno razširili tudi športni program. Izdelki so taki, da jih morajo sproti prilagajati tržni situaciji in modi. Kolekcije pogosto menjajo, izdelujejo pa jih praktično za vsakega kupca posebej - vendar pa to le dostnega dohodka. Zato si zdaj močno prizadevajo za prodor na zahodno tržišče; zadnja leta je namreč tudi izvoz nekoliko “opešal". Danes prodaja TOKO svoje izdelke v Sovjetsko zvezo, ZDA, Nemčijo, Avstrijo, Belgijo, Francijo. Italijo. Kolekcije. ki gredo v izvoz, niso popolnoma njihove. ampak TOKO sodeluje le pri izdelavi. Z jugoslovanskim materialom namreč ne bi bili konkurenčni - zlasti zaradi slabe kvalitete. Zanimivo pa jc tudi, daje uvoženi material cenejši od domačega, poleg N' ga pa. žal. izkušnje kažejo, da so tuji P:ir" tnerji tudi zanesljivejši. O informiranju v DO nas jc seznanila vodja kadrovske službe Marija Kugler, ki tudi ureja glasilo Indikator. Za obveščanje jc zadolžen splošno kadrovski sektor. Poskrbljeno je tudi zn tekoče informiranje pred sejami samoupravnih organov, zborov ali DPO in sicer tako, da gradivo razobesijo po oglasnih deskah. Poslužujejo se tudi razglasne postaje. Indikator izhaja štirikrat letno. Menijo, da je to dovolj, saj b| mesečno izhajanje ne pripomoglo k boljši obveščenosti. Za aktualno obveščanje so namreč mnogo primernejše že prej naštete oblike. Na srečanje aktiva v TOKU smo povabi- li tudi predsednico sekcije novinarjev v združenem delu pri Društvu novinarjcv Slovenije, Jasno Šinkovec. Jasna jc novinarka in profesionalna urednica glasil* 11 Kurir v IMV Novo mesto. Z njeno pomočjo in izkušnjami smo si amaterski uredniki iz OZD domžalske in kamniške občine prisotni smo bili uredniki iz Induplatija-Leka, Titana, Svilanita, Mlinostroja, Razvojnega zavoda, Papirnice, Banke, Heliosa, Toka in Tosame - skušali odgovoriti na vprašanje, kako sc uveljtiviti kot urednik v delovni organizaciji. Obogateni z novimi idejami smo srečanje končali z ugotovitvijo, da se uveljavimo lahko le s korektnim delom in kvalitetnim obveščanjem. >^1//V.i/./i ca s ,Zg“bi najin^ga dobrega očeta Fran-sodH>VI SC nailePše zahvaljujeva vsem otro'i*, ifm 'n sot)clavcern iz oddelka vod 1 C konfclrO]zvodni SEKTOR Medicinskih sredstev Š, -1/1 I V'da, Grčar Viljem. Jarc Marija, dej', ^ /^n^rcja’ Zarnik Metka, Medic Ta- [['Pravljalnica I lTk)dlic Hinko, Rokavec Zofija, Šlibar LldlJa. Uštar Marija, ^'dietna konfekcija Ano'?^ ^var|ka, Bizjak Marija, Grošelj Vač I Ca’ Jcrak lvanka, Jurak Zlatka, Kocki oanka, Lončar Majda, Poznič Fran-Va^| rbek Branka, Šelja Ljubica, Štefc Mikalnica Bartol Julijana, Cerar Vida, Gostinčar Cvetka, Habat Božena, Kerč Helena, Kern Dragica, Kerč Bogdan, Majdič Olga, Moneta Francka, Pervinšek Marija, Pe-stotnik Janko, Prašnikar Anton, Prclovšck Ivanka, Rems Ivanka, Stupica Joži, Šlajmer Ani, Urankar Nada, Urbanija Viktor, Kavka Metka, Urbas Marija, Otroška konfekcija Andrejka Marija, Golar Sonja, Hribar Ivica, Florjančič Sonja, Jančar Ivanka. Klemenc Franc, Novak Hermina, Pichlcr Marija, Prašnikar Stanislava, Tkalnica ovojev Brenčič Marija, Burja Dragica, Klopčič Ivanka, Lekan Milica, Smrekar Vida, Strehar Pavla, Svetlin Ivanka, Belilnica Djuraševič Rajko, Gorjup Janez, Kokalj Filip, Pavli Janez, Pervinšek Avgust, Vlaknovinski oddelek Jascnc Jože, Krulc Feliks, Tkalnica širokih tkanin Anžlin Danijel, Jovič Vesna, Kos Franc, Kovač Jakob, Rovanšek Milka, Suša Vida, Bizilj Marija, NEPROIZVODNI SEKTORJI Cvetkoviski Boris, Gaberšek Ciril, Kocjančič Franc, Lakič Radivoj. Miculinič Dušan, Močnik Rajko, Muhič Joži, Ocepek Vinko, Pcvc Franc, Radkovič Viki, Štempihar Majda, Urankar Srečko, Košir Milan, Brodar Ivanka, Cerar Breda, Grčar Stanko, Keršič Jože, Marolt Franc, Marinček Danica, Petek Franc, Poznič Marjan, Rihtar Breda, Vidmar Jože, Vrenjak Milena, Vodlan Vida. Vrenjak Elica, Šarc Irena, Kamin Miranda. ■ Odšli iz delovne: organizacije - Milič Ivanka - upok. Udovč Marija - spor. Pavli Ivanka - upok. Rojc Olga - upok. Podmiljšak Zdenka - spor. Kralj Majda - spor. • Rodili so se: ■ Potočnik Sonji - hči Vidmar Marti - hči Prenar Silvu in Antoniji - hči Jovič Vesni - sin Rode Janezu in Marinki - hči. NAGRADE~A I_____________________ Nagrade torej prejmejo: L nagrada: Marija Presekar - laboratorij 2. nagrada: Marjan Poznič - termocnerge-tika 3, nagrada: Cvetka Kcbert - ekspedit Čestitamo! Uredniški odbor Tosame: Berlec Vladka, Kokalj Zdenka, Šarc Irena, Podpeskar Jože, dipl. ing., Vidergar Jana, Avbelj Danica ■ OOZSS, Drčar Milan ■ OOZK, Svetlin Darko ■ OOZSMS, Korošec Nada ■ blagajnik, Marjana Lnbinič, dipl. iur. ■ glavni urednik. > 4 lit! H 4 Glasilo TOSAMA izdajajo delavci delovne organizacije TOSAMA, Vir, Saranovičeva 35, , l Izhaja enkrat mesečno v 1500 izvodili, Tisk: TCP »Djuro Salaj«, TOZD Papirkonfekcija Krško. k________________________________________________________/ NAGRADNA KRIŽANKA ODPADKI PREUČEVAL. SESTAVILA: GLAVNO MESTD L0M8AR0I£ OGRODJE TELESA PRI OBREZOVA- NJU GERMANIS- TIKE OSEBNI ZAIMEK ENRICO CARUSO SAMOGLASN BERNARDA ZMES. LABORA PRILO/NOSTI EGPJOVSKI SaCNI BOG IZRAELSKI KALKULA- CIRKUSKA TELOVADKA NAŠA 00 ZENSKO Kovaško tropski VETER ORODJE BSTRELJEV ugandski VEZNIK UKRAJINI NASLEDO- VALEC DOBA V MEZOZUKU PANTOMIMK ZASIOPNIK NEPRAVI TOVARNA V CELJU OBMOČJE, POVRŠINA KARBIDOVKA RUT E NI J KRČEVINA DEL. OBLAČILA KAMNINE VRSTA VRBE pregrada' Z IKONAMI KRAJ V NA KONJU ARMADA INOOKINI DEL DIESEL MOTORJA AVSTR KOROŠ ZASEBNI PROIZVAJAL RIMSKA 500 FOSFOR GLAVNI SLABOTEN BELGIJA SARAJEVO SAMOGLAS ŠUkčvno tovarna ORANJE V PTUJU NAJVEČJI AFRIŠKI PTIČ LINHART KONJSKIH KOPU V TEKU KDOR SE UKVARJA Z EKOLOGIJO TEKOČINA ŠTEVILKA [mednorod) ŽIVAL. KI RIJE FOO ZEMLJO SIGNAL V STISKI ORGAN ZA MAKARSKA STANDARDE