Štajerske vesti. —š— »Zalungsliste« — odbit napad na slovenski jezik. Učiteljstvo štirirazrednice v Dobju je, dobivši samonemške »Zahlungsliste«, vrnilo te tiskovine davčnemu uradu v Kozje s sledečim utemeljevanjem: »V smislu določb člena XIX. državnega osnovnega zakona z dne 21. XII. 1. 1867., držav. zak. broj 142. ima vsak narod nedotakljivo pravico svojo narodnost in svoj jezik čuvati in gojiti, zato si hoče podpipisano učiteljstvo kot člen slovenskega naroda, svoj slovenski jezik čuvati s tem, da odklanja podpise na priloženih jezikovno nezakonitih samonemških »Zalungsliste« in zahteva, naj se mu nakazuje plača na priloženih pobotnicah, ki so utemeljene v svoječasuo nam izročenih dekretih za nakazanje naših plač. Ako pa so kateri višji oziri merodajni, naj bi se nam plača nakazovala namesto po pobotnicah po izplačilnih polah, potem se nam morajo v smislu zgoraj imenovanega zakona predložiti v podpis slovenske tiskovine.« — C. kr. davčni urad v Kozju je na to učiteljstvu nakazal in izplačal vso plačo za mesec majnik 1914 po kolkovanih pobotnicah ter ni več vrnil zavrnjenih »Zalungsliste«. —š— Učieljska imenovania. Deželni šolski svet ie imenoval definitivnega učitelja v Makolah Božidarja Oselmana za deiinitivnega učitelja v Petrovčah, suplenta Franca Šafariča v Vučji vasi za definitivnega učitelja istotam; definitivno je nastavil nadalje Ivana Živka v Studenicah in Cirilo Delejevo pri Novi Štifti. —š— Iz Laškega trga pišejo »Slovenskemu Narodu«: »Na tukajšnjo slovensko šolo je prišla za učiteljico nemškutarica Friderika Zechner iz Dobove pri Brežicah. Štajerski deželni šolski svet je s tem imenovanjem znova pokazal, kako zelo ornalovažuje narodne zahteve spodnještajerskih Slovencev. Spodnještajerski Nemci stoje na stališču, da ne sme na nobeni nemški šoli poučevati slovenska učna oseba. — Terau stališču je dalo še nedavno nemško politično društvo v Mariboru jasnega izraza. In temu stališču se je pridružil tudi štajer. šolski svet, ko je n. pr. popolnom prezrl terno ormoškega okrajnega šolskega sveta glede nadučiteljskega rnesta in imenoval izven terne okr. šolskega sveta Nernca za nadučitelja, češ, da nikakor ne more biti Slovenec na takem zavodu nadučitelj. Radovedni smo, kako se bo obnašal štajerski deželni šolski svet glede nadučiteljskega mesta na ptujski okoliški šoli? Kar velja za nemško šolo v Orniožu, mora veljati tudi za slovensko šolo v Ptuju. ln isto bi moralo veljati tudi za Laški trg. Tain kakor v Ptuju in Slov. Bistrici, kjer gre istotako za imenovanje ene učne osebe na slovenski šoli, je okr. šolski svet zaradi zastarelih volilnih privilegijev v okrajnih zastopih nemškutarski. On ne reprezentira večine prebivalstva v okraju, da deželni šolski svet ga vpošteva drugače kot to dela pri slovenskih okrajnih šolskih svetih. To je očividna pristranost in postopanje v škodo slovenskega šolstva ter prebivalstva; proti takemu postopanju je treba kar najostreje protestirati.« —š— Enakopravnost. Iz Celja poročao: Na celjski lneščanski šoli kričijo nemški učenci »Heil«, ko gredo iz telovadnice, slovenski učenci pa še govoriti slovenski ne smejo. — Enakopravnost! —š—Celie. Ravnatelj na deželni meščanski šoli v Celju, Anton Paul, stopi s tem šolskim letom v pokoj. —š— Iz Celja poročajo, da je na obrtni šoli prepovedano slovensko govoriti. Najbrže zato, ker je šola nemška, u-čenci pa nismo. —š— OdJtčne nemške gospe na čelu Šulvereinsketnu gibanju. Za predsednico ženske podružnice Sulferejna v Oradcu je izvoljena groiica Roza Attems, soproga deželnega glavarja. On daruje vsako leto :500 K šulferejnu. Ostale odbornice, večinoma članice naiodličnejših nemških rodovin v Oradcu, so se zavezale vplačati letno 50—100 K kot članarino.