Homatije na Tor.škem velika nevarnost za Avstrijo. Na Turškem se godijo 7ažne, in deloma grozne in straane reči. Turško cesarst7O 7 E^ropi, Tiae 400 let staro, se podira. Mohamedanaki polume8ec se umika krščanskemu križu. Jugosla^janski naši bratje otresajo iz aebe turski jarern. Ra^no sedaj bo leta dni, kar so skoro goloroki pa kakor razdraženi levi zaceli junaško 7ojsko za kist Sastni in S7obodo zlato. Do sedaj so natepli 7se turške generale, ki so bili nad nje poslani 7 Bosno in Hercegovino, in so ob jednem 7stajo razairili tudi 7 Bolgarijo tijan blizu do Carigrada, kder je med Turki samiuii za5elo strašno 7ieti. Razkaceni ministri so 30. maja po no5i prejeli starega sultana, ga zadrgnoli in njegoyega stričnika Murada poaadili na sultano7 prestol. Toda 15 dni poznej je Crkea Hasan, prijatelj Izedina, sina starega sultana, mini.stra 7nanjih zade7 zabodel, 7ojncga ministra ustrelil, ministi-a za brodo^je ranil in ae 3 diuge oaebe ubil. Vsa Evropa se je za^zela nad tolikim klanjem 7 Carigradu. Ali to je še lezačetek konca. Ra7no sedaj se je po svetu raz- glasilo, da so se turaki 7ojaki sprli med seboj. Nekateri so za Murada, drugi za Izedina. Vsaktrenutek se je bati najgroznišega klanja. SplohTurcija je 7sa gnjila, pra7a jama razbojniko7 — godna za pogin! Skrajni 5as je, da se divjimMusulmanom, kojib je samo 4 milijone, 7zeme kruto gospodst^o in tlačenje 12 milijono7 Kristijano7 7 Evropi. To bi 8e bilo sicer že davno lebko zgodilo, ako bi E^ropa bila pošteno krščanska — in ako trpini Kristijani na Tnrškem nebi bili iz 7ekšiue — Sla^jani. Toda E^ropa je sedaj brez^erska in frajma^rerska ter zaniSuje iu so^raži — Sla^jana; zato Tidimo, da Kristijane zatiruje in Turke brani. Edini Ruai podpirajo kiistijanske Sla^jane. Čera^no pa 7si narodi, razun rtiskega, sedaj Turka branijo, ga 7endar ne bodo obianili. TurSka je zadolžena, kaae so prazne, 7ojakom in nradnikomje 140milijono7go!dinarjev plače dolžnih, no7i sultan je slab in 7saki den žganja ¦ pfjan; boljši ministri so ubiti, Tuiki med seboj razdraženi, Hercego^ina, Bosnija iu Bolgarija polna srditib 7staše7, Kandija žiiga odpadnoti, Grki orožajo 80.000 branibo7ce7, Črnogorci so ua 7ojsko pripravljeni, Srbi so poslali na turško mejo 125.000 mož, 4000 konjeniko7 in 200 kanono7 in koroaj čakajo, da bi udarili na Turke. Zakaj pa ne udarijo? Zato ne, ker jim to storiti branijo Turko7 prijatelji poslanci Angležki, Laški, Francoski in A78trij8ki ter žugajo, da bo 7 tisti uri, 7 kateri Srbi nad Turka planejo S7ojim krščanskim bratom na pomo5, marširala a^strijska 70]'aka čres Dona^o in Sa70, zasedla Beligrad, Banjoluko in Cetinje, ter 7se kršSanske Jugoala^jane ukročene zopet pod^rgla turakemu sultanu. Ali 7 tem bipu je mogoče, da se zarad turškega cesarst7a med e^ropskimi narodi 7ne 8tiabo7ito kr7i preli^anje. Kajti 7.sak hoče za se kak dobiSek pri razpadu Turčije. Nobeden ne zaupa diugemu. Po tem takem se utegne 7endar le ureaničiti, kar je blaženi muSenik Andrej Bobola (rojen 1. 1592 7 Sandomiru na Poljskem, umorjen od razkolniko^ Kozako^ 1. 1657.) preroko^al, da bo ob koncu naaega stoletja nastala 7elika 7ojska mcd 6 narodi e^ropskimi; zmagala pa bo naposled 87. katoliaka Cerk^a. Narodi ti so: Turki, Angleži, Francozi, Nemci (A^strijanci so tem 7Šteti), Italijani in Rusi. To je cel6 mogo6e. Orožani 7saj so stra- ho^ito^si. Pruski Nemci zmorejo 1.300.000 7ojako7; Angleži 460.000; Francozi 1,200.000; ltalijani 824.000; A^strijani 1.200.000; Tui-ki 383.000 in Rusi 1,363.000 mož. Razun tega imajo omenjene dižave 7elikansko brodo7je, ki šteje 1722 ladij z 22.332 kauoni in med njimi Angleži sami 621 bark 8 9158 kanoni. Kaj bo tukaj storila A^strija? D^ojni odgo^or slišimo na to pre^ažno prašanje. Konaervati^ci povdaijajo tesno z^ezo z Rusi in zabte^ajo, naj se 7 porazumljenju z Rusko pomaga turškim Kiistijanom, divji Turki pa od gospodst^a odsta^ijo. Liberalci, nemaki in magjarski, pa ho5ejo, naj se A^strija porazumi z Angleži in drugimi 7elevladami e7iopskimi, da potlači turške 78taae in zabraui ustano^ljenje kake jugosla^janske drža^e na Turakem, zlasti naj pomaga Turkom zoper Ruse, Srbe in Bolgare. Kaj da bo naposled tukaj obVeljalo, to še dnes ni popolnem jasno. Nadvoj^oda Albreht iu 7si stari Avstrijani korenjaki konservati^ci, Nernci in Sla^jani raz^e Poljako7, ao za z^ezo z Rusi. Tudi se misli, da bodo svitli cesar se na to stran nagnili, ker 8e bodo 8. julija z ruskim carom sošli in pogovarjali. Vendar mnogo prikazni pretečenega tedna kaže, da utegne ob^eljati 7olja nemškib in magjarskih liberalcev. Minister 7nanjib zade7 je grof Andrassy, Magjar z dušo in telesom, liberalec in prijatelj Tuiko7 in nasprotnik Ruao7 že od 1. 1848 in 1849. Nadalje so nemški in magjarski listi začeli zadnje dni močno Turke bvaliti, Srbe napadati in Ruse psovati. Minister Audrasay je zapo^edal generalu Mollinary-ju, turško mejo zapreti, podpiianje slavjauskib vstaše7 na Tur.kem zabraniti; nadalje je Andrasay usta^il s 15. juiiijeni denarno podporo, ki se je do sedaj dajala iz drža^ne kase ubogim iz Tnrškega pribcglim Kristijanom in geneialu Rodi5u je ukazal, naj begunce sili na Turško 7rnoti se. Magjarski listi zabte^ajo obsedni stan za Hi-7atsko iu Sla^onijo, da nebi Hmiti in Srbi zamogli 8vojiHi bratoai na Turškem kaj pomagati in 7ladni list: nPcster Lloyd" piae črno na belem: ako Srbi začnejo 7ojsko zoper Turka, potem utegneta^ojska turškemu sultanu pogubna biti in 7 tem slu5aju mora A 7 s t r i j a iti Turkom na ponioč. Tako go7ori 7ladni list in tedaj se kaže, da utegnejo libcralci ne samo 7 naših zuotranjih, ampak tudi 7 zunanjib zadevab s svojirni zabte^anii prodreti. Ako se to zgodi, potem je obče e^ropska 7ojska za^olj Tur5ije goto7a, A^atrija pa 7 nevarnost postavljena, kakor se morebiti nikoli poprej. Bati se nam je, da nas napadnejo objednem Ru8i, Pruai iu Labi, in kolikozamore nam tedaj pomagati daljna Anglija in vsa troliljiva T u r 5 i j a? Bog nas 7aruj nas^eta in zahte7 nemških in magjarskib liberalce^ in daj obveljati željam konsei^ati^nih Avatrijancev! Nataučniše razloge in uzroke priobčimo pribodnjič!